V e s t n i k. Osebne vesti. Učiteljiški prof. v Gorici V. Bežek, je imenovan za ravnatelja na c. kr. učiteljišču v Kopru. — Ravnatelj mariborskega učiteljišča, II enrik Schreiner, in ravnatelj goriškega učiteljišča, Stefan Križanič, sta pomaknjena v VI. plačilni razred. Pomožni učitelj Karol Mahkota je postal začasni voditelj v Velesovem. — Nadučitelj v Šmartnem pri Litij.i Jernej Černe je dobil zaradi bolezni daljši dopust; začasno vodstvo ondotne štirirazrednice se je izročilo tamkajšnjemu učitelju Karolu P i k 1 u. Učiteljica ženskih ročnih del v Litiji, M a r i j a Meško, je dobila suplenturo enega učiteljskega mesta na tej šoli. Šolske vesti s Štajerske. Kot nadučitelja sta nameščena: Fran Lorber od Sv. Florjana pri Rogatcu na šoli v Braslovčah inlvan Jezovšek, učitelj pri Sv. Lovrencu nad Prožinom na isti šoli. Stalne učiteljice so postale: pri Sv. Jedrti nad Laškim ondotna začasna učiteljica Ljudmila Gomilšek, v Libojah učiteljica iz Rečice L j u d mila Božič, v Dobovi pa ondotni začasni učiteljici T erezija Požar in Friderika Zechner. Učiteljica za ženska ročna dela pri Sv. Pavlu v Savinski dolini je postala učiteljeva soproga M a r i j a P e č a r. Možitev se je dovoljla učiteljici Mariji Brinšek, roj. Delakorda, pri Šent Janžu na Dravskem polju z ondotnim učiteljem Petrom Loparnikom ter Marijl Zupančič v Šmarju pri Jelšah z ondotnim učiteljem in županom F r. Ferlincem. Bela žena. Umrl je v Dornbergu pri Gorici vpokojeni nadučitelj g. Ignacij Križman. Služboval je na raznih krajih kot učitelj od 1853. do 1897. 1. Najdalje je služboval v svojem rojstnem kraju Dornbergu, in dosedanji dornberški rod se je izšolal večinoma pod njim. Mož je bil plemenitega in neomahljivega značaja. Blag mu spomin ! Umrla je v Gorici učiteljica Marica Vouk. Pokojnica je službovala svojedobno v »Šolskem domu« v Gorici, potem pa v Bovcu. Zadnja služba ji je bila v Ajšovici pri Gorici. R. i. p.! Izboljšalo se je zdravje g. nadučitelju F. Paplerju, o katerem smo poročali zadnjič, da ga je zadela kap. Želimo od srca, da bi skoro popolnoma okreval 1 Državni zbor je začel zopet »delovati« dne 8. t. m. Da bi prišel res do kakega resnega in uspešnega dela ni misliti, ker je notranji položaj zaradi stališča Koerberjevega, ki stoji pod nemško-nacijonalno komando, še vedno skrajno neugoden. Delegacije so končale svoje »delo« dne 27. februarja. Slovenski delegat Sušteršič je govoril nekaj glede papeževe izvolitve, ki nas prav čisto nič ne briga, in s tem je bilo »delovanje« slovenskega delegata končano ! Vprašanje o italijanskem vseučilišču. Res, imenitne prijatelje so si izbrali naši Italijani proti nam Slovanom! Iz Tirola prihaja glas, da Nemci odločno protestujejo proti temu, da bi italijanska pravna akademija prišla v katerokoli mesto v Trentinu. Zahtevajo, da se fakulteta namesti ali na Dunaju ali Gradcu, kjer ne more biti nevarna za narodne interese Nemcev. Zaradi teh vesti je bolno zaječalo v logu italijanskega novinstva. »Piccolo« vzklika : Ali naj bodo Italijani vedno pod kuratelo drugih plemen? V Primorju kriče Slovani, da je to slovanska dežela, v Tirolu kriče Nemci! So li Italijani brez domovine ?« Nemci proti italijanskemu vseučilišču. Vest, da se italijansko vseučilišče ustanovi v Roveretu je nemško prebivalstvo zlasti na južnem Tirolskem razburilo. Nemci so začeli prirejati shode, na katerih protestirajo proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete v južnem Tirolskem. Tak shod se je te dni vršil v Meranu. Nabiranje doneskov za Vegov spomenik je ministerski predsednik kot voditelj c. kr. ministrstva za notranje stvari dovolil z razpisom z dne 27. januarja 1904., štev. 393. Vegov životopis. Leta 1886 je v glasilu avstrijskega vojaško-znanstvenega društva in tudi v posebnem natisku izšel životopis barona Vege. Spisal je ta životopis takratni poročnik Fridolin Kaučič in našel tudi v inozemstvu splošno priznanje (The Akademv London štev. 777, z dne 7. februarja 1887, Illustrierte Zeitung Leipzig št. 2290 z dne 21. maja 1877 itd.). Povodom 150-letnice Vegovega rojstva (23. marca 1904) izide ta životopis v drugi, pomnoženi in ilustrovani izdaji. Ker je Vegovo življenje in Vegovo znanstveno in militarično delovanje le malo znano, opozarjamo na ta nemški spis z dostavkom, naj se naročila naznanijo z dopisnico pisatelju in založniku gosp. Fridolinu Kaučiču stotniku na Dunaju, V., Matzleinsdorferstrasse Nro 37. Cena knjigi s poštnino vred je 1 K 20 h. Vegov arhiv. Gospod dekan I. Bizjan je ustanovil v Moravčah Vegov arhiv, za katerega so došla že mnoga literarična darila. Vse čestilce Vege, ki imajo kako Vegovo delo starejše izdaje in ga ne potrebujejo, kakor tudi gosp. pisatelje, ki so ali bodo objavili o Vegi kak članek in tudi uredništva domačih listov, ki so in bodo še prinesla o Vegi članke, vesti in beležke, se tem potom prav vljudno prosijo, da bi doposlali Vegovemu arhivu po en izvod dotičnih knjig, knjižic in časopisov. Razglednice, izdane povodom 150letnice rojstva barona Vege. Stotnik K a r č i č je napravil v proslavo 150-letnice Vegovega rojstva načrt za razglednico, na kateri je upodobljena Vegova slika, obdana z vojaškimi in učenjaškimi emblemi, Vegov grb, Vegova rojstna hiša in moravška cerkev. Razglednice se naroče (najmanje 100 izvodov) pri gospodu kaplanu M. Škerjancu v Moravčah. Vegove razglednice se bodo prodajale na drobno po vseh boljših knjigarnah in trgovinah s pisalnim orodjem na Slovenskem. Čisti dobiček je namenjen za Vegov spomenik. Ferialni tečaji za učitelje na obrtnih šolah bodo letos od 17. julija do 13. avgusta v Beljaku. Predavalo se bo o risanju po prirodi. Take tečaje imajo tudi na Češkem in v Sleziji. »Risanje po prirodi« je danes v Avstriji aktualno vprašanje, zato bi bilo umestno, da bi šolska oblastva tudi v Ljubljani uvedla enake tečaje za ljudske učitelje. Visokošolski tečaji bodo letos od 7. do 27. avgusta v Beljaku. Litijska šolska mladina je priredila dne 6. t. m. veselico s petjem, deklamacijo in igro. Čisti dobiček bo dobila šolarska kuhinja. Realci na vseučilišču. Naučni minister vitez Hartel si prizadeva, da bi se realci pripustili k vseučiliščnim študijam. Seveda še ovirajo za sedaj tak projekt velike pedagoške in finančne težkoče. Naučni minister je vprašal za mnenje profesorske zbore vseh avstrijskih vseučilišč. Najbolj se tej nakani upirajo zastopniki medicinske fakultete ter zahtevajo, da morajo realci dokazati znanje ne le latinščine, temveč tudi grščine. Pristopnejši tej idej so juridični profesorski zbori, ki ne zahtevajo znanja klasičnih jezikov, pač pa dokaz o filozofični propedevtiki kot predvajo za logično mišljenje in sklepanje. Naučni minister hoče to vprašanje vsekakor dognati ter skliče v ta namen skupno konferecno vseh kompetentnih šolskih poročevalcev. Pri tem posvetovanju se določi, ali se naj glede klasičnih jezikov zahteva od maturantov na realki še tozadevni naknadni izpit ali pa se naj že v realko uvedejo ti predmeti. Razpisano je do 24. t. m. mesto učitelja v Sent Janžu na Mostiču na Koroškem. Mestni realki v Idriji je naučno ministrstvo priznalo za sedanje prve tri razrede pravico javnosti. Šolska statistika za Kranjsko. V šolskem letu 1901/2 je bilo na Kranjskem 336 javnih lji|dskih šol, 16 ekskurendnih šol in 38 zasebnih šol. Vse te &>le je obiskovalo 57.552 otrok (67.260 je bilo šoloobveznih.) Ponavljalno šolo je obiskovalo 14.258 otrok (16.263 otrok je šoloobveznih.) — Na ljudskih šolah na Kranjskem je delovalo 713 učnih oseb. Od teh jih je bilo v prvem plačilnem razredu 71 (10"/0 —¦ 1600 K temeljne plače), v drugem plačilnem razredu 107 (15!yo — 1400 K temeljne plače), v tretjem plačilnem razredu 214 (30% — 1200 K temeljne plače), in v četrtem plačilnem razredu, oziroma začasnih 321 (45% — 1000 K temeljne plače.) Japonsko časopisje. Prvi japonski dnevnik je izšel leta 1872, a že 1. 1890. so imeli Japoci 716 časopisov z 2 mil. izvodi. Po imenu imajo na Japonskem tiskovno svobodo, toda list, ki ne piše vladi po volji, se brez obotavljanja za vedno zatre. Drugih tiskovin je izšlo 1. 1890 na Japonskem 7476 ter 223 prevodov. Od takrat se je literatura še bolj povzdignila. Od 1. 1895. do 1899. je baje izšlo povprečno vsako leto 23450 knjig in brošur. Delavci in papir so na Japonskem namreč jako poceni. Japonski otroci. Japosko dete, ko se rodi, dobi hrane od matere šele četrti dan. Poprej dajo otroku, da srka v svilo zavito koreninico, makuri imenovano. Sedmi dan po rojstvu dobi otrok prvo ime, ko stopi v mladeniško dobo, drugo ime, istotako v moški dobi in na starost. Japonski pisatelj Jamura pripoveduje, da so ga imenovali najprvo Saburo, ko je bil star 15 let, je dobil ime Navmi itd. Majhnih otrok ne povijajo, marveč se morejo svobodno premikati. Mati je v japonski družini, tudi v najboljši, sama oskrbovateljica otroka, ki ga pa nikdar ne poljubi, ker Japonci smatrajo poljub iz zdravstvenih ozirov za nedopusten. Po sedmem mesecu odštavi mati otroka ter ga začne hraniti z rižem, kar traja najmanj eno leto. Brzojavna poročila z bojišča. Vojna na Daljnem vztoku ne velja ogromnega denarja samo Japonske in Rusije, temveč tudi večje časopise, posebno londonske. Brzojavna poročila z bojišča morajo napraviti do Londona 12.481 angleških milj pota po morju, in sicer po Kitajskem, mnogoštevilnih otokih, Avstraliji, Afriki, bpaniji v London. Vsaka beseda po tej poti velja časopise čez 2 K, dočim velja za privatne depeše nad 7 K. Ako dobi tedaj kateri londonskih listov na dan le brzojavke s 100—150 besedami, pomeni to skoraj 600 K brzojavnih stroškov. Prva bitka pri Port Arturju se je brzojavila sedmim londonskim listom, ki so plačali skupno 25.000 K. Nova srbska narodna himna. Dosedanja himna ki jo je zložil naš skladatelj Davorin Jenko se opusti ter razpisuje vlada 1000 dinarjev za nagrade za novo himno. Rusija ima na 22,470.004 km2 okolo 140V2 milijonov prebivalstva, Japan pa 417.297 km2 ter 47Y2 milijonov prebivalstva.