mirim Minuli konec tedna oziroma kar ves teden je bil Kamnik v znamenju narodnih noš, dediščine bogatega izročila in oblačilne kulture, glasbe, pesmi, plesov in folklore slovenskih in sosednjih pokrajin. Tudi deževno in hladno vreme ni odvrnilo tako sodelujočih kot obiskovalcev, ki že dolgo vedo, da se drugi septembrski vikend v Kamniku odvijajo »noše«. Vrhunec Dnevov narodnih noš, ki so se skozi vrsto let razvile v največjo etnološko prireditev v Sloveniji, je nedvomno nedeljska povorka narodnih noš, ki jo je po ocenah spremljalo 30.000 gledalcev. Z več kot 1700 sodelujočimi narodnimi nošami z vseh koncev Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Italije in Avstrije, stanovskimi in folklornimi skupinami, godbami in mažoretkami, vozovi in društvi je potrdila, da Kamnik resnično živi z narodnimi nošami in narodne noše živijo z njim. Na fotografiji zgoraj: V bogatem programu prireditev Dnevov narodnih noš so nas člani Komornega pevskega zbora Šutna s pesmijo in vezno besedo popeljali v čas preprostega kmečkega življenja in predstavili slovenske ljudske običaje. Več o prireditvah na straneh 6., 7. in 11. m. ' nipi SASA MEJAČ Na Brezjah elektrifikacija in javna razsvetljava Brezje nad Kamnikom, prijetna vasica s čudovitim pogledom na kamniške planine, je dobila elektrifikacijo in javno razsvetljavo v dolžini 800 metrov z devetimi lučmi tudi s pomočjo prizadevnih domačinov. Veliko so pomagali s prostovoljnim delom pri izkopih, med njimi še posebej Jože Grčar in Miha Golob, ki sta z županom Tonetom Smolnikarjem z veseljem in upravičenim ponosom prerezala slavnostni trak, pred tem pa toplo nagovorila sovaščane in goste. Več na 3- strani. VERA MEJAČ V0D6TERH Varčuj mo z energijo! Vodoterm Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20, 041 659 591 vodoterm.radomlje@siol.net, www.vodoterm.si VEC JEZIKOV ZNAŠ, VEC VELJAŠ. P JEZIKOVNI TEČAJI ZA OTROKE IN ODRASLE JEZIKOVNA ŠOLA S CERTIFIKATOM Ljubljanska 110,1230 Domžale Tel.: 01 72 43 089 GSM: 041 616 001 Fax:01 72 19 167 _ —z^m e-mail:info@poliglot.si JrUlilvliV 1 www.poliglot.si V NEDELJO SE SREČAMO NA VOLIŠČIH! To nedeljo, 21. septembra, bomo izvolili 90 poslancev za štiriletno mandatno obdobje. Nekateri menijo, da volitve v Državni zbor za lokalno okolje niso hudo pomembne, a zavedati se moramo, da odločitve, ki jih sprejema Državni zbor, močno vplivajo na življenje vseh nas in na razvoj lokalnega okolja. Zato se v nedeljo srečamo na voliščih (z izjemo tistih, ki ste svoj glas oddali predčasno) in obkrožimo ime kandidatke/kandidata oziroma stranke, ki je vredno našega zaupanja, da bo na pravo mesto postavilo blaginjo vseh nas državljanov, gospodarski razvoj, pravičnost in solidarnost. Pa ne pozabite: vselej štejejo samo glasovi tistih, ki na volišča pridejo! O volitvah, kandidatih in strankah na 8. in 9- strani. Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški občan bo spet med vami v petek, J. oktobra. Članke oddajte do petka, 26. septembra, zahvale in oglase pa še v ponedeljek, 29. septembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/8391311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol. net. Rokodelske mojstrovine v Kamniku in Komendi Kamniški praznik narodnih noš je že vse od začetka prepleten s predstavitvami domače in umetnostne obrti, ki še danes živijo na območju Kamnika in Komende. Območna obrtno-podjetniška zbornica Kamnik je ob strokovni pomoči etnologa prof. dr. Janeza Bogataja letos pripravila zanimivo razstavo. Še do 21. septembra so v Galeriji Veronika na ogled rokodelske mojstrovine trinajstih razstavljavcev iz kamniške in komendske občine, ki nadaljujejo bogato izročilo rokodelskih dejavnosti ali pa jih nadgrajujejo v raznih smereh sodobnih ustvarjalnih raziskovanj. Več na 11. strani. Razstavo sta občudovali tudi noši, odeti v pražnja oblačila Zgornje Savinjske doline, značilna za 19. stoletje. Ročno, z uporabo pristnega blaga, ki izginja s trgovskih polic, jih je izdelala šiviljska mojstrica Helena Trobentar iz Kamnika. ■ Brane ^ GOLUBOVIČ 1 OBSTAJA VELIKA VERJETNOST, ■ DA V NEDELJO SKUPAJ Z VAMI lil« J Ljudje delamo Slovenijo PNEUMATIC CENTER Perovo 27, Kamnik 01/83 08 350 mm > - m ► ►►►► PNEVMATIKE ALU PLATIŠČA letne že od 19.00 € zimske že od 22,57 € že od 49.69 € Ž. 18. september 2008 Odprtje prenovljene ceste v Volčjem Potoku ZA VARNEJŠO VOŽNJO IN PEŠPOT Ko se popeljemo z avtom ali kolesom po naši širni občini, lahko krajani in drugi vozijo po vedno opazimo kaj novega. Gradijo se ceste, pločniki, vodovo- varnejši cesti, pešci, zlasti najmla-di, kanalizacija, javna razsvetljava. Tudi cesta proti golfskemu jši, pa hodijo po varnih pločnikih, igrišču v Volčjem Potoku je odslej boljša in varnejša za voznike, Se letos naj bi bil dokončan tudi še zlasti pa za pešce, med katerimi je veliko otrok. celotni pločnik ob lokalni cesti Za krajane Volčjega Potoka je bilo petkovo popoldne, 7. septembra, praznično. Veselili so se slavnostnega odprtja prenovljene lokalne ceste. Zbrane krajane in goste je pozdravil predsednik krajevne skupnosti Volčji Po-tok-Rudnik Franc Sršen, kamniški župan Tone Smolnikar pa je podrobneje predstavil celotno rekonstrukcijo lokalne ceste v Volčjem Potoku, ki se je začela že leta 2003. Zajema obnovo odseka lokalne ceste Radomlje - Rudnik od priključka z lokalne ceste Vir - Radomlje - Volčji Potok - Kamnik do Golf igrišča Volčji Potok. Na trasi je ob vozišču zgrajen tudi pločnik, vzdolž ceste je postavljena javna razsvetljava, urejeno je odvodnjavanje cestišča in vsa potrebna prometna oprema. V letošnjem letu so odsek preplastili še s finim asfaltom. Za večjo varnost najmlajših in umiritev prehitrih voznikov, ki jih je ob priljubljenosti golfa na bližnjih igriščih vse več, pa sta bili po sklepu KS Volčji Potok dodatno postavljeni tudi hitrosti grbini (t.i. ležeči policaji). Župan Tone Smolnikar ni skrival zadovoljstva, da jim je ob številnih težavah z lastniki zemljišč s trmo in vztrajnostjo vseh sodelujočih uspelo izpeljati investicijo, da se danes ... Mize so bogato obložili z domačimi dobrotami, med njimi je bilo mnogo vrst slastnega peciva, ki sta ga napekli domačinki Anica Šarc in Rezka Širec. Miha Sršen (na sliki), sin predsednika KS, pa je spekel odlično orehovo potico. 1 L1W„ Župan Tone Smolnikar in predsednik KS Volčji Potok Franc Sršen sta slavnostni trak prerezala skupaj z najmlajšimi uporabniki te ceste: prisrčnimi deklicami Leo in Evo Budja ter Marušo Kveder. Vesele so bile te »časti«, prav tako kot nove ceste s pločniki in bližnjega igrišča. Dogodek je s harmoniko pospremila mlada domačinka Janja Hribar. Krajani Volčjega Potoka so dobrovoljni in gostoljubni ljudje. Odprtje prenovljene, varnejše Ceste je bil pravi praznik in razlog za veselje... Volčji Potok - Kamnik, kjer bo izveden prehod za pešce in priključitev na traso lokalne ceste Volčji Potok - Golf igrišče Volčji Potok. Skupna vrednost investicije trase ceste (zemeljska dela, temeljenje, voziščna konstrukcija, oprema ceste in objekti) je doslej znašala 451.000 evrov ter 12.000 evrov za nadzor nad gradbenimi deli, projektno in investicijsko tehnično dokumentacijo. Samo v lanskem letu je bilo za grobi asfalt in pločnik potrebno zagotoviti 80.000 evrov, prav toliko letos za fini asfalt, 5000 evrov pa za ureditev otroškega igrišča v zadovoljstvo najmlajših. Z letošnjim rebalansom proračuna bodo skušali zagotoviti še denar za postavitev 9 obcestnih svetilk, odmere in dokončna poplačila. VERA MEJAČ Veselje pri cerkvi sv. Lenarta Na Jernejevo nedeljo, 24. avgusta, smo se veselili pri podružnični cerkvi sv. Lenart na Pšajnovici. Tu smo imeli žegnanje obnovljene cerkve, ki smo jo obnavljali vse od osemdesetih letih prejšnjega stoletja do danes. Za začetek obnove so bila odločilna sredstva od prodaje mežnarije nasproti cerkve v osemdesetih letih, ki jo je izvedel monsignor Mihael Trdin. Največ pa je bilo postorjenega v zadnjih petnajstih letih s prihodom domačega župnika, rojenega na Pšajnovici, gospoda upravitelja Franca Baloha, tedaj župnika v Šmartnem v Tuhinju. Kulturni in verski spomenik je bil posvečen leta 1755, zadnjič pa temeljito obnovljen daljnega leta 1898. Slovesnost je vodil gospod prelat Anton Slabe, so-maševali so duhovniki Jože Razinger, Anton Potokar in Avguštin Klobčar, prisotni so bili tudi občinski možje Občine Kamnik - župan Anton Smolnikar, podžupan Brane Golubovič, vodja oddelka za družbene dejavnosti Anton Kamin in predsednik Krajevne skupnosti Pšajnovica Dacar Srečo, ki je pozdravil zbrane in opisal potek obnavljanja cerkve na Pšajnovici. Financiranje vseh prenov in novosti je bilo izpeljano s pomo- čjo prostovoljnih donacij faranov župnije Češnjice nad Blagovico, kot tudi podružnice Svetega Lenarta, s prostovoljnimi brezplačnimi deli, ki jih farani strokovno obvladajo, sredstvi župnije, prispevki Občine Kamnik, prispevki Komunalnega podjetja Kamnik, ob tem velja poudariti požrtvovalno delo vseh upraviteljev, župnijskega sveta in gradbenega odbora, predsednikov krajevne skupnosti Pšajnovica, gospodinj, ki so kuhale malice in pripravile tudi pogostitev na slovesnosti. »Le skromen Bog poplačaj vsem in vam spoštovani upravitelj Jože Razinger, ki ste nas znali motivirati, in tebi, gospod Marjan Zalogar, ki si nas znal organizirati«, je svoje misli in zahvale zaokrožil Srečo Dacar. Po maši je sledilo veselo in sproščeno druženje pred cerkvijo sv. Lenarta z sladkimi dobrotami domačih gospodinj. Vi sprašujete, župan odgovarja Kamniški poletnifestival je mimo. Občani smo zelo zadovoljni z zares pestro in kvalitetno ponudbo kulturnih dogodkov. Žal pa je dostop na Mali grad nevaren, zlasti za starejše, z otroškimi vozički pa je že pravi podvig. J.S. sprašuje župana, ali občinska uprava kaj razmišlja o ureditvi poti in dostopa na prireditveni prostor. Kot župan občine Kamnik se zavedam celostne pomembnosti Malega gradu. Prav zato smo v preteklih letih vložili veliko sredstev za statično sanacijo in obnovo malograjske kapele ter opornih zidov. Vesel in ponosen sem, da je Mali grad postal simbol kulturnega poletja z največ kulturnimi prireditvami. Obisk teh dogodkov je presegel vsa pričakovanja, kar nas zavezuje k nadaljnjemu urejanju malograj-skega območja, hkrati pa tudi opravičuje načrtovanje sredstev za izvedbo, čeprav denacionalizacijski postopek za področje Malega gradu še ni zaključen. Ker je na plato malograjske kapele in obrambnega stolpa mogoče priti po treh poteh, ki se zlijejo v eno malo pred Veronikinim portalom, jih je smiselno tudi v celoti obnoviti in tako Mali grad narediti še bolj dostopen in privlačen. Naročili smo projekt za ureditev dostopa na Mali grad, ki ga bo mogoče izvesti v treh fazah, glede na razpoložljive finančne vire. Ena pot bo vodila izza Kavarne Veronika, po stopnicah mimo propilej, kjer je dovolj prostora za postavitev še dveh spomenikov pomembnim Kamničanom, druga se dviga po stopnicah z ene, tretja pa po klančini z druge strani Samčevega prehoda. Projekt bo predvidel tudi primerno osvetlitev poti, ki bo vama in primerna za večino obiskovalcev. Kot je znano, je načrtovano tudi dvigalo za invalide in starejše, pa tudi ostale obiskovalce, ki bodo to želeli, iz podzemnega rova, ki je nekoč služil kot zaklonišče. Investicija pa je do zaključka sodnih postopkov odložena. Za Veronikinim portalom pa bomo uredili še dostop do stružnega stolpa. Kot se je letos poleti pokazalo, je mogoče v prostorih obrambnega stolpa početi zelo zanimive stvari. Z novim dostopom bo celoten stolp dobil dodano vrednost. Z manjšimi posegi pa bo postal pravi razgledni stolp, ki bo zanimiv za vse obiskovalce in tudi za tiste, ki Mali grad obiščejo zelo pogosto. Zupan Tone Smolnikar Športno igrišče je družabno središče Za najdaljšo kamniško vas - Podgorje je bil 30. avgust slovesen in pomemben dan, saj so po večletnih prizadevanjih krajanov v gozdu nad naseljem odprli novo in lepo urejeno večnamensko športno igrišče - »Športni park«, kjer bodo lahko podgorski športniki poleti in pozimi koristno preživljali prosti čas in trenirali različne skupinske športe. Igrišče je namenjeno za košarko, mali nogomet in otroško igrišče s sodobnimi igrali, pozimi pa za hokej. Ob slovesnem odprtju je igrišče s spodbudnimi besedami pospremil župan Tone Smolnikar in blagoslov domačega župnika, domačini in gostje pa so se veselili ob zvokih ansambla Viharnik. Začetki športnega druženja v Podgorju segajo že v leto 1998, ko so bili nedaleč od današnjega igrišča organizirani prvi smučarski skoki. V letu 2002 je bilo ustanovljeno Športno društvo Podgorje. Kmalu so stekli načrti za izgradnjo športnega igrišča in tudi fizi- Podgorci so dobili novo družabno središče vasi, kjer se bo veliko dogajalo ... Na sliki najbolj zaslužni za izgradnjo novega športnega igrišča, med njimi predsednik ŠD Podgorje Klemen Lam-beršek (drugi z desne). Pred uradnim odprtjem je bila odigrana prijateljska košarkarska tekma med »modrimi« in »belimi« oz. ekipama »Podgorje I.« in »Podgorje II«. Zmagali so »modri« in prejeli posebne medalje. čna dela. Tla so bila zelo močvirna, saj je voda nenehno pritekala s hriba, zato so jo izkoristili za polnjenje zbiralnika vode, ki ga pozimi uporabljajo za izdelavo ledu na igrišču za igranje hokeja. Po izkopu zemljišča, ki ga je opravil VODE&Co, so nadaljevali z nasipanjem in utrjevanjem, ki ga je izvajal Žurbi team ter z izdelavo kamnite škarpe. Zasejali so travo in postavili otroška igrala. Leta 2006 so s finančno pomočjo družbe Elektrina postavili vso ustrezno infrastrukturo in zalili betonsko ploščo. Ob igrišču so zgradili tudi leseno brunarico, prostor za zabojnik za (poljsko) kuhinjo, kurišča, itd... in opravili še veliko drugih potrebnih del. DAMJAN HANČIČ Na Brezjah elektrifikacija in javna razsvetljava Brezje nad Kamnikom, prijetna vasica s čudovitim pogledom na kamniške planine, je dobila elektrifikacijo in javno razsvetljavo v dolžini 800 metrov z devetimi lučmi tudi s pomočjo prizadevnih domačinov. Veliko so pomagali s V soboto, 8. septembra, so pripravili slovesnost, na kateri so novo javno razsvetljavo tudi simbolično predali namenu. V kulturnem programu so zapeli pevci Pevskega društva Radomlje pod vodstvom Marka Tirana. in s srcem živi, se nikoli naslednjega dne ne boji!« Župan Tone Smolnikar, ki je že 29 let za- prostovoljnim delom pri izkopih, položili so preko 700 metrov kabla, Elektro Ljubljana je postavila transformatorsko postajo (prej je bila transformatorska postaja na Vodicah) in pomagala pri polaganju zemeljskih kablov elektrovo-da. Javno razsvetljavo in kablovod sta financirali Občina Kamnik in Krajevna skupnosti Godič. Skupaj je položenega preko 700 metrov glavnega elektrovoda v zemlji, 300 metrov 20 KV kablovoda in 1300 metrov elektrovoda - nizko napetostni kabel v zemlji. Mlada Brezjana Mihec in Stanko Golob, ki sta tudi pomagala pri izkopih in polaganju elektro kablov, sta na prijateljskem srečanju prijela za harmoniko in z domačimi vižami zabavala veselo druščino. Zbrane krajane in goste je pozdravil Miha Golob, najbolj zaslužen za novo pridobitev v vasi. Kot je povedal, so Brezjani sami položili preko 700 metrov kabla in pomagali pri izkopih: poleg Miha Goloba še njegova sinova Mihec in Stanko, Jože Grčar, Miha Starovasnik, Bojan Zverž-ina, Andrej in Janez Kuhar. Na slovesnosti se je vsem krajanom toplo zahvalil in jih povabil k nadaljnjim aktivnostim v kraju, svoj topel nagovor pa zaključil z mislijo: »Kdor pesem posluša rad Pesmi pevcev iz Radomelj pod vodstvom Marka Tirana so zadonele pred ohranjenim vaškim toplarjem in bližnjo kapelico. časni prebivalec te vasi, je poudaril tudi prizadevanja domačina Jožeta Grčarja, ki je dal pobudo za izgradnjo transformatorja in elektrifikacijo Brezij, ki je dobro prestala enoletno preizkušnjo, da so jo tokrat lahko slovesno predali namenu. »Upravičeno smo ponosni na vse narejeno v vasi,« je izpostavil župan in dodal, da se bodo trudili omogočiti razvoj kmetijstva in kmečkega turizma na Brezjah. Glavni organizator pridobitev . Jože Grčar se je zahvalil župa- nu in Občini Kamnik ter Mihu Golobu za njegov velik trud pri elektrifikaciji Brezij, nato pa so vsi trije družno predali nove pridobitve v uporabo s simboličnim prerezom traku. Uradni slovesnosti je sledilo prijateljsko srečanje Brezjanov (na srečanju se zberejo vsako leto!), ki so tokrat ob pesmi radomeljskih pevcev nadvse gostoljubno sprejeli okoličane in goste na kmetiji Mihe Goloba, po domače »Pr’Bvšk’«. Ob klepetu z dobro-voljnimi in delovnimi Brezjani je čas hitro minil, med mnogimi lepimi mislimi pa so se mi vtisnile besede Jožeta Grčarja:» Vesel sem, da sem tudi sam s prostovoljnim delom pomagal pri razvoju vasi, saj je to nadaljevanje dela naših pridnih predhodnikov - domačinov, ki so v vas pripeljali cesto, telefon, elektriko in še marsikaj, mi pa z veseljem nadaljujemo. Tu gori je raj na zemlji in vesel sem, da sem Brezjan!«. VERA MEJAČ Za večjo varnost na železniških prehodih V času med 15- septembrom in 6. oktobrom bo na celotnem območju Republike Slovenije potekala preventivna akcija »STOP! PREDNOST IMA ŽIVIJENJE«, v kateri bodo aktivno sodelovali tudi policisti PP Kamnik. Namen akcije je povečanje varnosti na nivojskih prehodih ceste preko železniške proge, zmanjšanje števila prometnih nesreč na nivojskih prehodih ceste preko železniških tirov in povečanje zavedanja in odgovornosti ljudi pri prečkanju nivojskih prehodov ceste preko železniške proge. Povečana pozornost, pazljivost in spoštovanje prometnega znaka Andrejev križ bi stanje varnosti na nivojskih prehodih ceste in-železnice precej izboljšala. Prometni znak Andrejev križ udeležencem cestnega prometa pomeni, da se je potrebno pred prehodom ustaviti. Voznik, ki se približuje nivojskemu prehodu, mora torej voziti s potrebno previdnostjo in takšno hitrostjo, da lahko pred njim. varno ustavi, opozarja mag. Matjaž Srša, pomočnik komandirja PP Kamnik. Kamniški UBČAN- Izdajatelj Bistrica,, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo-. Tisk Set a.d., 18. 9. 2008. Zadihajmo s polnimi pljuči Od 16. do 22. septembra poteka Evropski teden mobilnosti 2008. Na pobudo Ministrstva za okolje in prostor RS bo z različnimi aktivnostmi sodelovalo tudi nekaj slovenskih občin. Nacionalni koordinatorji Evropskega tedna mobilnosti in Evropski koordinacijski odbor so za osrednjo temo Evropskega tedna mobilnosti 2008 izbrali ZADIHAJMO S POLNIMI PLJUČI. Namen teme je prebivalce opozoriti na nujnost izboljšanja kakovosti zraka, ki ga dihamo, in vzpodbuditi, da spremenijo svoje potovalne navade in izberejo oblike prevoza, ki manj onesnažujejo okolje. Hoja, kolesarjenje, javni prevoz, souporaba avtomobilov, ... je v mestih lahko trajnostna in učinkovita rešitev, ki vsem meščanom omogoči tudi bolj zdrav način življenja. V tednu mobilnosti organizirajo predvsem šole in vrtci različne aktivnosti. Mladinski center Kotlovnica in Občina Kamnik pa vabita vse občane, da se nam pridružite v ponedeljek, 22. septembra - na dan brez avtomobila. Na igrišču pri Osnovni šoli Toma Brejca bodo med 9.30 in 12. uro potekale naslednje dejavnosti: - prometni poligon: vožnja z avtomobilčki (igračkami), - likovne ustvarjalnice:- risanje s kredo po asfaltu, - pregled opremljenosti koles, - spoznavanje dela policistov. Pridite peš ali s kolesi, s seboj pa prinesite kakšen »žepni avtomobilček«! Vse občane vabimo, da se v Evropskem tednu mobilnosti pridružite prizadevanjem za zmanjšanje prometa, da začnete omejevati svoje vožnje z avtomobilom in s tem prispevate, da bomo vsi skupaj zares zadihali s polnimi pljuči. Več o Evropskem tednu mobilnosti si lahko preberete na spletni strani www.tedenmobilnosti.si. Mihela Veternik, Občina Kamnik CENTER ZA DRUŽINSKO TERAPIJO KAMNIK S 1.10. 2008 se selimo v nove prostore na Glavni trg 25 v Kamniku (1. nad., poleg občine). TERAPEVTSKA POMOČ ZAKONCEM IN DRUŽINAM V STISKI SKUPINA ZA MLADE, vsak 2. in 4. torek ob 19. uri SKUPINA ZA ŽENSKE, vsak 1. in 3. torek ob 19. uri Delavnice ODNOSI NA DELOVNEM MESTU za delovne org. Delavnice ŠOLA ZA STARŠE za šole in vrtce Info in prijave cdt.kamnik@gmail.com in na tel. 040 188 047 KAMNIŠKO SODISCE PRIDOBILO DODATNE PROSTORE Na kamniškem okrajnem sodišču je v petek, 5- septembra, ob prisotnosti ministra za pravosodje RS dr. Lovra Šturma in predsednice Okrajnega sodišča Kamnik Stanislave Avbelj potekalo slovesno odprtje na novo urejenih podstrešnih prostorov, ki so povečali prostorske kapacitete tega sodišča. Ministrstvo za pravosodje je leta 2006 za Okrajno sodišče v Kamniku odkupilo poslovne prostore na Tomšičevi 2 v Kamniku s skupno površino 679,36 m2 v vrednosti 703.303 evrov. Do nakupa je imelo Okrajno sodišče za te prostore sklenjeno najemno pogodbo, Ministrstvo za pravosodje pa s prenehanjem najemne pogodbe privarčuje letno okrog 60.000 evrov. Po odkupu objekta, ki je bilo vrnjeno po zakonu od denacionalizaciji prvotnim lastnikom, je Ministrstvo za pravosodje začelo aktivnosti za rekonstrukcijo podstrešja zaradi zagotovitve dodatnih prostorov. V letu 2007 je bila izdelana projektna dokumentacija, v letu 2008 pa izvedena rekonstrukcija podstrešja, v skupni vrednosti 255.287 evrov Sodišče je pridobilo 155 m2 neto površine: tri sodniške kabinete, strojepis-nico, sanitarije, arhiv, čajno kuhinjo in komunikacijske površine. Skupna vrednost vseh investicij v Okrajno sodišče v Kamniku v obdobju 2005 - 2008 znaša dober milijon evrov. V novo pridobljene prostore v mansardi sodniške stavbe se bo preselil oddelek za prekrške, ki sedaj deluje v najetih poslovnih prostorih na Maistrovi ulici 16. S tem bo dosežena prostorska in finančna racionalizacija, saj bo sodišče poslovalo na eni lokaciji, na leto pa bo privarčevanih na račun odpovedi najema cca 8.000 evrov. V teku je nakup pohištva za preurejeno podstrešje in obnova stopnišča z varnostno razsvetljavo, kar bo zahtevalo cca 74.100 evrov. Poleg tega so bila v obdobju 2005 - 2008 na kamniškem sodišču izvedena še investicijska vlaganja v skupni vrednosti 22.600 evrov za nakup pisarniškega pohištva, varnostne opreme (detektorska vrata, ročni detektor, registrafon), birotehnične opreme (fotokopirni stroj) in za brezplačni prevzem vozila na internem trgu. Predsednica okrajnega sodišča Kamnik Stanislava Avbelj je poudarila velik pomen pridobitve novih prostorov za delo zaposlenih na kamniškem sodišču, saj bodo odslej lahko delali v eni stavbi. Izrazila je zadovoljstvo, da je bilo s pomočjo Ministrstva za pravosodje v času dveh let, kolikor je minilo od prvega obiska pravosodnega ministra dr. Lovra Šturma na kamniškem sodišču, rešenih toliko težav v zvezi s prostori sodišča: vrnitev stavbe denacionalizacijskemu upravičencu, odkup stavbe in obnova dodatnih prostorov na podstrešju. Veseli jo, da je stavba sodišča ostala na tej lokaciji, za kar gre zasluga tudi kamniškemu županu. Predsednica sodišča je izpostavila tudi izjemno dobre rezultate kamniških sodnic in sodnikov, tako pri tekočem delu kot odpravi sodnih zaostankov, na kar so še posebej ponosni. Tako ena od kamniških sodnic celo pomaga reševati zadeve preobremenjenega radovljiškega sodišča. Minister Šturm je v svojem govoru med drugim poudaril, da je Ministrstvo za pravosodje v štiriletnem obdobju v vse pravosodne organe vložilo skupaj 57 mio evrov. Investiranje je zajemalo predvsem: nakup nepremičnin, investicijsko vzdrževanje, investicije, nabavo pisarniške in ostale opreme, nabavo varnostne opreme in avtomobilov. Največ vloženih sredstev je bilo namenjenih sodiščem, in sicer 42,6 mio evrov, državnim tožilstvom 8,6 mio, državnim pravobranilstvom pa 5,8 mio evrov. Odprtja dodatnih novih prostorov kamniškega sodišča so se med drugimi udeležili državni sekretar na ministrstvu za pravosodje RS Robert Marolt, predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Jernej Potočar, predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Andrej Baraga, župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, načelnik Upravne enote Kamnik Mihael Novak, nekateri drugi predsedniki sodišč, predstavniki policije,... DAMJAN HANČIČ POSTAVITEV DVIGALA ZA INVALIDE V DOMU KULTURE KAMNIK Na letošnjem dobrodelnem županovem plesu, ki ga je Lista Toneta Smolnikarja - Za Kamnik pripravila v okviru praznovanj občinskega praznika, so obiskovalci plesa in donatorji zbirali denar za postavitev dvižne ploščadi, ki bi omogočila lažji dostop na oder Doma kulture tudi za invalide. Z upravljavci Doma kulture in Oddelkom za družbene dejavnosti Občine Kamnik so stekli dogovori/da ne bo zgrajena le dvižna ploščad, ampak kar dvigalo, ki bo omogočalo invalidom ne le dostop na oder, temveč tudi v kletne prostore, v pododrje in v prostore Mladinskega centra Kotlovnica. Pogodba za dobavo in montažo dvigala je vredna 16.000 evrov, sredi avgusta pa so gradbeniki že pričeli pripravljati konstrukcijo. V teh dneh bo strokovnjak za statiko pripravil informacijo za ojačanje stene v kletnem delu. Gradbena dela bodo opravili nekateri izvajalci sponzorsko, Občina Kamnik pa bo namenila denar za nova vhodna vrata z zahodne strani Doma kulture. Po pričakovanjih bodo dela zaključena v roku meseca dni, takrat pa se obeta slovesna otvoritev s prireditvijo, na kateri bodo sodelovali tudi nastopajoči, ki so obogatili županov dobrodelni ples. Marinka Mošnik DELČEK AFRIKE V KAMNIŠKI KNJIŽNICI Razstava »SKRITA MOČ DENARNICE « »Nočemo miloščine, nočemo pomoči. Hrepenimo po spoštovanja vrednem življenju, delu, pri katerem bomo lahko uresničili svoje sanje. Želimo si, da bi spoštovali naša prizadevanja in naše napore. Kot vi si želimo pravičnejši svet,« je sporočilo skupine obrtnic, ki so vključene v sistem pravične trgovine, Mednarodni zvezi za pravično trgovino (IFAT). Bogate države postavljajo pravila na svetovnem trgovinskem trgu, ki so njim v prid, na Jugu pa povzročajo revščino. Z visokimi uvoznimi carinami preprečujejo dostop izdelkom iz držav v razvoju. Velika nadnacionalna podjetja postavljajo lastna pravila igre in se ne ozirajo na spoštovanje mednarodne zakonodaje na področju varstva otrokovih pravic, mednarodnih standardov dela in Otroško delo Problematično je predvsem izkoriščanje otrok kot delovne sile. Po ocenah mednarodnih organizacij 171 milijonov otrok dela v nevarnih okoliščinah, z zahtevno in nevarno mehanizacijo, vključujoč opravila v tovarnah, rudnikih in kmetijstvu, kar vpliva na njihov fizični, psihični, umski in telesni razvoj. Del dobička se porabi za socialni, okoljski in gospodarski razvoj skupnosti Da je nek izdelek, označen z oznako »pravična trgovina« ali Fair Trade, dejansko izdelan po načelih in standardih pravične trgovine, skrbi FLO (Organizacija za označevanje izdelkov pravične trgovine). Mreža neodvisnih inšpektorjev redno obiskuje proizvajalce in preverja spoštovanje načel Pravična trgovina v EU Poleg številnih pravičnih trgovin v Evropi ponujajo izdelke pravične trgovine tudi v šolah, vrtcih, v velikih trgovskih verigah Sainsbury, Spar in drugih. V evropskem parlamentu poslanci pijejo Fair Trade kavo, ustanovljena so Fair Trade mesta in Fair Trade pokrajine npr. Wales v Veliki Britaniji, ki uporabljajo PT izdelke, promovirajo in spodbujajo. Nakup izdelkov pravične trgovine je eden od načinov, kako lahko tudi posamezniki vplivamo na spremembe v svetu, saj dolgotrajen mir in življenje v zdravem okolju ni mogoče, dokler obstajajo tako velika nasprotja med bogatimi in revnimi, izkoriščanimi in izkoriščevalci, majhnimi in velikimi, razvitimi in nerazvitimi. Več informacij o načelih pravične trgovine in projektu »Postani pravične trgovine in porabo dobička za socialni, gospodarski in okoljski razvoj skupnosti npr. gradnjo šol, knjižnic, preskrbo s pitno vodo, izobraževanje žensk in otrok,... Gibanje pravične trgovine podpira samo okoljsko sprejemljive proizvodnje in kmetijstvo, ki ne onesnažuje okolja ter izključuje kakršnokoli obliko otroškega dela. boter/ica« je na voljo na spletnih straneh www.Tmuhe.org in www.humanitas.si. Pravična trgovina 3MUHE v Ljubljani vabi k sodelovanju prostovoljce, ki bi želeli širiti idejo pravične trgovine ali porabiti urico ali dve svojega prostega časa za prostovoljno delo v 3MUH-ah. Napisala ROMANA ANA DOLENC Adjara, samohranilka iz Burkine Faso. V okviru slovenskega projekta Pravične trgovine unikatno slika in tiska na različne tekstilne izdelke. V Matični knjižnici Kam- okoljskih standardov. Sodobne nik je še do konca septembra trgovine prodajajo izdelke, kana ogled razstava fotografij terih prava cena očem ponavadi s spremnim tekstom »Skrita ostane skrita: porušeno zdravje, moč denarnice«, ki predstav- izkoriščani otroci, uničeno okolja gibanje pravične trgovine i,e, zlorabljene pravice delavcev, kot alternativo sodobnim raz- zastrupljene rastline in živali, osi-meram v svetovni trgovini. romašene skupnosti. abonma 08/09 11. sezona Gledališki abonma Jordi Glaceran: Gronholmova metoda Mestno gledališče Ptuj • komedija Vasmina Reza: Bog masakra SNG Drama Ljubljana • tragikomedija Henrik Ibsen: Hedda Gabler Prešernovo gledališče Kranj • drama Harold Pinter: Vrnitev domov SNG Drama Ljubljana • drama Brata Presnjakov: V vlogi žrtve SNG Nova Gorica • črna komedija Sergi Belbel: Mobilec Mestno gledališče Ljubljana • telefonska komedija Koncertni abonma -j Katarzyna Mycka / marimba I Gosta: Simon Klavžar in Jože Bogolin / marimba 2 Zoltan Peter/klavir . Q Koncertni zbor Carmina Slovenica O Dirigentka: Karmina Šileč A Clavimerata Gregor Kovačič / klarinet, Janez Podlesek / violina, Ilonka Pucihar / klavir Leipziški godalni kvartet O Stefan Arzberger / violina, Tilman Biining / violina, Ivo Bauer /viola, Matthias Moosdorf / violončelo O Niziol kvartet O Bartek Niziol/violina, ChristopherWhithing /violina, Michel Willi / viola, Alexander Neustroev / violončelo Vpisovanje abonmajev od 11. do 23. septembra. www.kd-domzale.si tel.: (01)722 50 50 Kulturni dom Franca Bernika Domžale ZGODBE IZ KNJIŽNICE: Knjižnica kot moj tretji prostor Slovenske splošne knjižnice so objavile literarni razpis Zgodbe iz knjižnice: knjižnica kot moj tretji prostor. Namenjen je Dnevu slovenskih splošnih knjižnic, ki ga praznujemo 20. novembra. Tretji prostor pomeni neformalne prostore, kjer se ljudje iz lokalne skupnosti srečujejo in razvijajo socialne interakcije, prijateljske vezi, domačnost, povezanost z lokalno skupnostjo, spodbujajo druženje namesto izoliranosti in delajo življenje bolj barvito. Tretji prostor so lahko bifeji, glavne ulice, pubi, pošte, nakupovalni centri, športne dvorane ali - knjižnica. Naš natečaj vabi vse generacije k pisanju zgodb o tem, kaj ste doživeli v knjižnici. Ste se srečali ali se še kar srečujete s somišljeniki ali drugačnimi ljudmi od vas, drugačnimi kulturami, pogledi; ste dobili knjigo, ki vam je spremenila pogled na življenje, sočloveka, zdravje ipd.; ste naleteli na knjigo, ki vam je zapolnila praznino ob izgubi? Ste se zaljubili? Ste študirali; ste kljub nižjemu standardu doma v knjižnici imeli dostop do knjig, interneta, znanja; je bil vaš prosti čas zapolnjen ... ? Dovoljeno je pisati tudi o drugih doživetjih, celo fantazijskih. Izdelek žanrsko ni omejen. Vsebuje lahko največ 6000 znakov (šteto brez presledkov), napisan naj bo v elektronski obliki, brezplačen dostop do elektronske pošte lahko poiščete tudi v knjižnicah. Avtorji odstopajo pravice za objavo besedil. Zgodbe bo prebrala strokovna komisija in izbrala najboljše, ki bodo nagrajene s knjižnimi nagradami, 20. novembra 2008, na slovesnosti na DAN SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC. Najboljše zgodbe bodo izšle tudi v posebni knjižni obliki na Svetovni dan knjig, 23. aprila 2009. Pisma lahko oddate na elektronski naslov: zgodbeizknjizni-ce@gmail.com do 15. oktobra 2008. Besedilo pošljite v priponki in ga podpišite s psevdonimom, tako da člani komisije dobijo le tako podpisano besedilo. Psevdonim se razreši v elektronskem pismu, kjer avtor navede pravo ime in priimek, naslov, tel. številko, pripiše pa naslov prispevka in psevdonim. Veliko ustvarjalnega navdiha vam želimo in dobrih zgodb se veselimo, slovenske splošne knjižnice in v njihovem imenu tudi BREDA PODBREŽNIK 4. SOCIOLOŠKI DAN NA TEMO KULTURE Zelo veliko vlogo v vsakdanjem življenju igrajo sredniške ustanove, ki človeku dajejo orientacijo tudi tam, kjer je celovita družba prenehala biti nosilka smisla in vrednot. V idealnem primeru sredniške ustanove hkrati zrejo navzgor k velikim ustanovam in navzdol na posameznika kot enkratnega neponovljivega človeka. Zato so v modernih družbah, predvsem v šolah, še toliko bolj potrebne sredniške ustanove, ki skušajo zavarovati dijakinje in dijake pred tem, da bi jih v celoti preplavile krize smisla. V ta namen služijo pravzaprav vse obšolske dejavnosti. Sredniškim ustanovam kot izvoru smisla moramo zato pripisovati velik pomen. Te ustanove imajo izredno veliko vlogo na stopnji posredovanja smisla med posameznikom, njegovimi življenjskimi in nazorskimi skupnostmi in celotnimi družbenimi ustanovami. Taka sredniška ustanova je nedvomno tudi Raziskovalna dejavnost, ki je vmesni člen med starši in učenci, ter učenci, učitelji, šolo in šolskim sistemom. S pomočjo raziskovalne dejavnosti se dijaki preko bolj sproščenega in zanimivega dela naučijo raziskovalne imaginacije. Ta pa jim pomaga živeti vsakdanje življenje. Medtem ko si dijakinje in dijaki v šoli prizadevajo, da bi dosegli čim višje ocene, pa jim Raziskovalna dejavnost omogoča, da s pomočjo teoretičnega znanja dajo smisel svojemu praktičnemu vsakdanjemu življenju, ki ga v veliki meri tudi sami konstruirajo. Sad dela raziskovalne dejavnosti, ki skuša med seboj povezovati različne znanstvene discipline s področja družboslovja, humanistike in naravoslovja, različne generacije ljudi, dijake, srednješolske profesorje, profesorje s fakultet in znanstvenih inštitutov iz Slovenije in tujine so rezultati dela, ki so jih izdelali dijaki in dijakinje s pomočjo svojih mentorjev, kot tudi notranja obogatitev, tako avtorjev kot mentorjev in seveda širše družbene skupnosti. Taka sredniška ustanova, ki je namenjena dijakinjam in dijakom, ki želijo razširjati svoje znanje in spoznavajo različne življenjske svetove, je tudi Sociološki dan. Sociološki dan je dejavnost, ki interaktivno poseže v odnos dijak-učitelj (srednješolski profesorji, gosti, predavatelji z različnih univerz, inštitutov doma in iz tujine), kjer je učitelj spodbujevalec oz. usmerjevalec, dijak pa aktivni sprejemalec, ustvarjalec in izumitelj. Vse to pospešuje dijakovo kritično mišljenje in razvoj njegove samopodobe. Takšen način dela je v marsičem boljši od tistega pri pouku, kjer učitelja vselej omejuje realizacija učnega načrta; gimnazija pa mora dijakom nuditi več kot le znanje, pridobljeno pri pouku, zato so obšolske dejavnosti nujne, ker pomagajo sooblikovati mladostnika. Letošnji, že 4. sociološki dan z naslovom Kultura v vsakdanjem življenju bo potekal v petek, 19. septembra, od 9. do 13■ ure na gradu Zaprice v Kamniku. 4. Sociološki dan bodo izpeljali dijakinje in dijaki tretjih in četrtih letnikov gimnazije Kamnik, ki imajo sociologijo in zgodovino za izbirni maturitetni predmet, ter direktorica ŠCRM Kamnik in ravnateljica gimnazije Kamnik Veronika Matjašič Kališnik, ki bo predstavila ŠCRM Kamnik v časovni razsežnosti včeraj, danes, jutri; mag. Bojan Čas, ki bo govoril o sociološkem dnevu (sredniški ustanovi), šoli, dijakinjah in dijakih, dijakinja Katarina Kavčič, ki bo predstavila prvo nagrajeno raziskovalno nalogo na državnem tekmovanju v Murski Soboti z naslovom En starček je bil, je vince rad pil, dijakinja Špela Svetlin, ki bo predstavila odlično seminarsko nalogo z naslovom Spolno nasilje nad najstnicami v srednjih šolah; redni prof. dr. Božidar Kante z mariborske Filozofske fakultete, ki bo govoril o fenomenologiji družbenega sveta; dijak Jure Pestotnik, ki bo predstavil odlično seminarsko nalogo z naslovom Družina - najpomembnejši dejavnik primarne socializacije!?; dr. Andreja Barle z ministrstva za šolstvo in šport, ki bo predstavila dileme izobraževanja v sodobni družbi; dijak Klemen Klemen, ki bo predstavil svojo odlično seminarsko nalogo z naslovom Srednješolci in vojska; red. prof dr. Anton Kramberger s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, ki bo govoril o poklicni in splošni izobrazbi; dijakinja Naja Kepec, ki bo predstavila svojo odlično seminarsko nalogo z naslovom Otroštvo v 19■ stoletju; direktorica muzeja mag. Zora Torkar bo predstavila meščansko kulturo v muzeju; kustos Marko Lesar pa bo predstavil kulturo v muzeju. Bojan Čas Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Tel.: 8317 647,8317 662; info@muzei-kamnik-on.net Torek. 23. september ob 19. uri v salonu gradu Zaprice v Kamniku Ob Dnevih kulturne dediščine in ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja odprtje razstave Primož Trubar in njegov čas na Kamniškem. Na prenosnih orglah bo renesančno glasbo predstavila Veronika Šarec. Kamnik Za širše razvojno povezovanje V okviru projekta Trkamo na vrata dediščine razvijamo tudi območje Kamniške Bistrice V zadnjih počitniških dneh smo na Centru za razvoj Litija zaključili s prvim delom aktivnosti v okviru projekta Trkamo na vrata dediščine. Naše delo je tako že obrodilo prve rezultate. Za nami je nekaj mesecev dela z lastniki in upravljavci točk dediščine, tokrat pa vam predstavljamo najbolj oprijemljive rezultate, ki so nastali v sodelovanju z IGRO in jih boste lahko dobili tudi na občini Kamnik: • izdelana je bila celostna grafična podoba Srca Slovenije ter Kamniške Bistrice - Zelene osi regije; • za vsako od vključenih točk smo izdelali promocijske letake; • izšla je obsežna promocijska brošura Namigi za doživeta potepanja po Srcu Slovenije, v katero je vključena s svojo turistično ponudbo tudi občina Kamnik (brošura je pripravljena tudi v angleškem jeziku ter bo tako še bolj dostopna za tuje obiskovalce); • izdana je bila publikacija Kamniška Bistrica, zelena os regije, ki že vključuje celostno grafično podobo Kamniške Bistrice. Prav v teh dneh pa se je v Kamniku zgodilo tudi odprtje prvega izmed postavljenih počivališč z igrali za otroke, in sicer v Kršman-čevem parku ob Kamniški Bistrici. Na ta način bodo občani in drugi sprehajalci ob tej reki pridobili pomembno infrastrukturo za preživljanje svojega prostega časa. O dogodku bomo poročali natančneje v naslednji številki Kamniškega Občana. Razstava Mozaik Srca Slovenije navdušuje 27. avgusta se je na gradu Bogenšperk zgodil pomemben dogodek za promocijo projekta Trkamo na vrata dediščine in hkrati tudi Srca Slovenije. Pripravili smo odprtje fotografske razstave Mozaik Srca Slovenije s kulturnim programom, v katerem je sodelovala Romana Krajnčan s svojimi prijetnimi poletnimi šansoni. Razstava predstavlja mrežo Trkamo na vrata dediščine v malem, saj na njej predstavljamo detajle vrat posameznih točk, ki so vključene v projekt. Med drugimi sta predstavljena tudi Motnik in Budnarjeva domačija. Vrhunske fotografije so delo Mateja Povšeta. Razstava bo na ogled na gradu Bogenšperk vse do 22. septembra, nato pa jo bomo selili po celotnem območju Srca Slovenije. Z razstavo želimo namreč prepotovati vse občine, ki so vključene v projekt Trkamo na vrata dediščine. Predvidoma si jo boste lahko v prihodnjih mesecih ogledali tudi v občini Kamnik. Razstava nas vzpodbuja, da pokukamo za vrata dediščine ter spoznamo bogato zapuščino naših prednikov. Odkrij te tudi vi delček manj znane zakladnice slovenstva, ki se skriva v prijetnem podeželskem okolju Srca Slovenije. Podpirali bomo pogumne ideje V zadnjih avgustovskih dneh smo na Centru za razvoj pripravili že tretje srečanje na temo oblikovanja Razvojne fundacije Pogum, tokrat v nekoliko širši zasedbi različnih ljudi, ki imajo izkušnje pri delu z mladimi, s posameznimi podjetniki ter drugimi snovalci razvoja v okolju Srca Slovenije. Pri snovanju sodelujemo tudi s posamezniki iz Kamnika. Fundacija bo ustanovljena z namenom spodbujanja filantropije, prostovoljnega dela in financiranja javno koristne nepridobitne dejavnosti, sprva na območju Srca Slovenije, kasneje morda tudi širše. Delovala bo po principu prenosa sredstev med podjetji, ki želijo vlagati del svojega dobička nazaj v razvoj območja, ter posamezniki, ki imajo pogumne ideje za razvoj socialnega kapitala v tej družbi. Primarno bo fundacija nudila podporo nevladnim organizacijam, usmerjena naj bi bila zlasti na mlade s ciljem razvijanja družbene odgovornosti in posledično izboljšanjem kakovostnega preživljanja njihovega prostega časa. Ukvarjala se bo z družino, z ekologijo, s spodbujanjem tehničnih znanj in rokodelstva ter medgeneracijskimi prenosi izkušenj in znanj, mlade pa bo usmerjala tudi v podjetništvo. MIJA BOKAL, Center za razvoj Litija Plamenica prijateljstva in harmonije v Kamniku V ponedeljek, 8. septembra, smo na Glavnem trgu v Kamniku pričakali Plamenico prijateljstva in medsebojne harmonije. Gorečo plamenico je sprejel župan Tone Smolnikar, ki je tekače pozdravil in poudaril pomen prijateljstva v današnjem razcepljenem svetu. Vsak tekač se je s plamenico v roki predstavil in povedal, iz katere države prihaja. Zapeli so svojo himno, nato pa je plamenica s svojim globokim sporočilom potovala v roke vseh navzočih. Županu Smolnikarju in Miri Resnik, koordinatorki teka v kamniški občini, so izročili spominski znački. Po kratkem postanku je karavana nadaljevala pot v Terme Snovik, kjer so tekači prenočili, naslednji dan pa nadaljevali svojo plemenito pot skozi Tuhinjsko dolino proti Štajerski. Goreča plamenica prijateljstva in har- Srednja Sola Domžale Gimnazija Poklicna in strokovna šola Cesta talcev I2 srednja šola domžale 1230 Domžale monije bo letos prepotovala 29 evropskih držav; Slovenija je 25. po vrsti. Tek svetovne harmonije je globalni tek, njegov cilj pa je mednarodno prijateljstvo, medsebojno razumevanje in harmonija sobivanja. Na poti jo v roke prime na tisoče ljudi, ki na ta simbolni način izrazijo željo po boljšem svetu. Tek Svetovne harmnonije je leta 1987 ustanovil indijski atlet, filozof in pesnik Šri Cinmoj, ki je kot znak priznanja za svoj prispevek k ustvarjanju bolj izpopolnjujočega sveta prejel UNESCO-v Nehru medaljon in več častnih doktoratov priznanih univerz. Karavano štafetnega teka sestavljajo tekači iz različnih držav. V Kamniku so jih pozdravili skavti, tekači, med njimi tudi znani in uveljavljeni Sebastjan Zarnik, ki so jih del poti pospremili. M. MOŠNIK m a Š olski Center Rudolfa Maistra Programi za pridobitev srednje poklicne izobrazbe • avtoserviser • avtokaroserist * inštalater strojnih inštalacij (ogrevanje in klima, vodovod in plin) • strojni mehanik • trgovec Programi za pridobitev srednje strokovne izobrazbe • strojni tehnik (PTl) • ekonomski tehnik (PTI) Novi trg 41 a, Kamnik IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Priključite se našim začetnim, nadaljevalnim ali izpopolnjevalnim tečajem - ANGLEŠČINE - NEMŠČINE - ITALIJANŠČINE - FRANCOŠČINE Programi za pridobitev višješolske izobrazbe • inženir strojništva kot dislociran oddelek Šole za strojništvo Škofja Loka Več informacij po telefonu 031 222 302 ali 01/724 06 30, 01 724 06 32 ali . TEČAJEM RAČUNALNIŠTVA VPIS in INFORMACIJE v septembru od I Ih do 15h, torek in četrtek do 17.30. Tel.: 01-830-32-28 in 01-830-32-12 www.sc-rm.net VISOK OBISK PLANINE Veliko planino je letos obiskalo tudi veliko število tujcev iz različnih koncev sveta. Med njimi je bil tudi avstrijski zvezni kancler dr. Alfred Gusenbauer. Ta seje 27. avgusta s svojimi spremljevalci, med katerimi je bil tudi znani slovenski založnik iz Celovca Lojze VVieser in neuradni gostitelj, načelnik UE Mozirje Vinko Poličnik in drugi, iz Luč pripeljal do Ušivca in nato čez Dovjo raven prišel v Veliki stan. Tu si je ogledal naselje, staro Preskarjevo bajto, kapelo, nato pa preko Male in Gojške planine, s krajšim postankom na Mali odšel do Marjaninih njih, od koder se je odpeljal nazaj, prevzet z lepotami Velike planine. B. POLLAK Dr. Gusenbauer med postankom pri stari Preskarjevi bajti. Razvoj skupne identitete v srcu Slovenije Blagovna znamka Srce Slovenije je geografsko zaokroženo območje v obliki srca, ki med seboj povezuje kakovost in edinstvenost območja. Ima izjemen potencial za trajnostni sonaravni razvoj, ki vključuje številne že aktivne projekte, iniciative, dogodke, ki ob povezovanju in vsebinskem nadgrajevanju pod enovito blagovno znamko lahko dosegajo večjo prepoznavnost na trgu in posledično večjo dodano vrednost, tudi v smislu večje družbene dodane vrednosti. Po nedavni vključitvi in predstavitvi Naravnega zdravilnega gaja Tunjice pa se je v okviru lokalne akcijske skupine občin Dol, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče, Šmartno pri Litiji na razpis za povezovanje in promocijo produktov s podeželja prijavilo Turistično društvo Tuhinjska dolina. Predsednik TD Tuhinjska dolina Ivan Hribar pojasnjuje: »Namen projekta je, da s tako imenovanim inovativnim pristopom spodbudimo ponudnike in porabnike, da pridelujejo in uživajo, uporabljajo ekološko pridelano hrano in ostale produkte s podeželja v Tuhinjski dolini. Hkrati pa želimo s projektom spodbuditi in razviti prodajo na domu in na stojnicah v prvih ekotermah Snovik.« Kako pa se nameravate v društvu lotiti tega projekta? »Izdelati nameravamo posebne ponudbene letake, na katerih bodo pridelovalci na panoju v recepciji Term Snovik ponujali izdelke in vabili kupce tudi na dom. Projekt akcijske skupine vključuje v povezavi z občino Kamnik Srce Slovenije in še posebej ženske in invalide; slednje tudi v Centru Sožitje iz Lok. Povezali pa se bomo tudi z društvi in organizacijami v dolini. V okviru projekta smo kupili osem stojnic. Pripravili bomo tudi tri delavnice za tako imenovane ciljne skupine, obvestili potrošnike produktov in uvedli vsakotedensko prodajo na stojnicah v Termah Snovik.« In kdaj naj bi ta projekt stekel? »Delavnice bodo septembra, oktobra in novembra. V naslednji številki Tuhinjskega glasa bomo objavili poseben obrazec z razlago. V začetku naslednjega leta pa naj bi projekt zaživel tudi v praksi.« A. ŽALAR EKRP Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Projekt sofinancira Evropska Unija TURISTIČNO DRUŠTVO TUHINJSKA DOLINA vas vabi na 1. DELAVNICO V OKVIRU PROJEKTA »Povezovanje in promocija produktov podeželja«, ki bo v četrtek, 25. septembra, ob 17. uri v Klubskem salonu HRAST v Termah Snovik Program: 1. Predstavitev projekta »Povezovanje in promocija produktov podeželja«, odobrenega na 1. pozivu LAS Srce Slovenije - Ivan Hribar, TD Tuhinjska dolina 2. Predstavitev Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije - Saša Ceglar, Center za razvoj Litija 3. Pogoji za trženje produktov s podeželja - Mojca Hauptman, Zadruga za razvoj podeželja J arina 4. Razgovor o konkretnih primerih in pobudah Vabljeni vsi, ki ustvarjate in pridelujete domače produkte in bi to želeli prodajati na organizirani stojnici. Delavnica je za udeležence brezplačna. Potrebna je predhodna prijava na GSM 041 943 332 (ga. Olga Drolc). Zahvala za pomoč ob požaru v Volčjem Potoku Iskreno se zahvaljujemo PGD Kamnik, PGD Duplica, PGD Šmar-ca, PGD Tunjice in PGD Kamniška Bistrica za hitro in požrtvovalno delo pri gašenju gospodarskega poslopja. Iskrena zahvala najbližjim sosedom, ki so se prvi trudili omejiti ogenj, ter ostalim sovaščanom, sorodnikom in prijateljem za vso pomoč, ki ste jo kakorkoli izkazali. Zobavnikovi D 18. september 2008 Dnevi narodnih noš so dozoreli v pravi festival Minuli konec tedna oziroma kar ves teden je bil Kamnik v znamenju narodnih noš, dediščine bogatega izročila in oblačilne kulture, glasbe, pesmi, plesov in folklore slovenskih in sosednjih pokrajin. Tudi deževno in hladno vreme ni odvrnilo tako sodelujočih kot obiskovalcev, ki že dolgo vedo, da se drugi septembrski vikend v Kamniku odvijajo »noše«. Vrhunec Dnevov narodnih noš, ki so se skozi vrsto let razvile v največjo etnološko prireditev v Sloveniji, je nedvomno nedeljska povorka narodnih noš. Tudi letos je z več kot 1700 sodelujočimi narodnimi nošami z vseh koncev Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Italije in Avstrije, godbami in mažoret-kami, vozovi in društvi potrdila, da Kamnik resnično živi z narodnimi nošami in narodne noše živijo z njim. Kot je ob zaključku povorke zadovoljen in kar vzhičen ob pozdravu večtisočglave množice na Glavnem trgu poudaril župan Tone Smolnikar, so nedeljska povorka s preko 1700 sodelujočimi, 30.000 gledalcev ter številne prireditve, ki so se zvrstile vse od četrtka, dokazale, da so Dnevi narodnih noš postali pravi festival narodnih noš. To potrjuje tudi mednarodna udeležba sodelujočih in obiskovalcev. Župan tudi ni mogel skriti začudenja, da male ulice našega mesta lahko sprejmejo toliko ljudi, kar je najlepša spodbuda snovanjem in prizadevanjem za prihodnje festivale narodnih noš. Kot je povedala dr. Andreja Eržen, direktorica Agencije za turizem in podjetništvo občine Kamnik, so organizatorji z letošnjo prireditvijo zadovoljni, prav tako so odlični odzivi obiskovalcev, pohvale izredno slikovite in dobro sestavljene povorke. Kljub slabemu vremenu je organizatorjem uspelo izpeljati obsežen program najrazličnejših prireditev, kar je omogočil tudi pravi festivalski (pokrit) oder s kuliso pogleda na mesto Kamnik in planine, kot se nam odpre z Malega gradu. Skrbno pripravljen programski sklop so letos časovno razširili in se je začel že teden dni prej - v nedeljo, 7. septembra, z odprtjem fotografske razstave Primoža Hienga v Budnarjevi muzejski hiši, ki je s tem dogodkom tudi odprla jesensko sezono. Na razstavi z naslovom Obrazi narodnih noš je 120 portretov narodnih noš, ki jih je Primož Hieng posnel na preteklih prireditvah. O pojavnosti narodnih noš in rokodelskih mojstrovinah Četrtek, 11. septembra, je bil Folkloriste FS Bistrica ob Dravi in FS Društva upokojencev Kamnik druži ljubezen do plesa in ljudskega izročila, zato že vrsto let uspešno sodelujejo. V Kamniku so predstavili skupni splet plesov, ki ga je pripravil vodja Franci Poljanšek. Člani folklorne skupine Mandrač iz Kopra ohranjajo slovenske ljudske pesmi in plese vseh slovenskih pokrajin s poudarkom na izročilu slovenske Istre in ostale Primorske. Tako smo med drugim prisluhnili spletu tržaških plesov in pesmi. V Samčevem predoru - galeriji na prostem so pozornost obiskovalcev pritegnile razstavljene fotografije različnih predelov naše občine, ki jih je iz zraka (helikopterja) posnel fotograf Primož Hieng. v znamenju obujanja dediščine in tradicije. V prostorih Območne obrtne zbornice v Kamniku je Bojan Knific, eden največjih poznavalcev oblačilne dediščine na Slovenskem, predaval o pojavnosti narodnih noš pri nas, avtentični noši in vključevanju sodobnih elementov v oblačilno izročilo. V prostorih Turistično informacijskega centra Kamnik je še vedno na ogled filatelistična razstava »Pokrivala in pričeske na znamkah«, ki jo je pripravilo Filatelistično društvo Kamnik, zbirko znamk na tematiko ženskih pokrival in okrasja je ob odprtju podrobno predstavil avtor razstave in predsednik filatelističnega društva Boris Bratuž. V Galeriji Veronika pa je Območna obrtna zbornica Kamnik pripravila razstavo rokodelskih mojstrovin iz Kamnika in Komende - o razstavi pišemo na 11. strani. Petkovih prireditev dežne kaplje niso prekinile Sobotno dopoldne so mesto preplavljali zvoki harmonik. Godčevke in godci iz vseh slovenskih pokrajin so navduševali s spretnim igranjem polk in valčkov (to je bilo zaradi izredno hladnega vremena tokrat izredno težko), popoldan pa so se na glavnem odru predstavili najboljši skupaj z absolutnim zmagovalcem - harmonikarjem Dnevov narodnih noš Matjažem Poljanškom iz Kamnika. V petek so kljub občasnim dežnim kapljam uspeli izpeljati ™a- Člani Komornega pevskega vse prireditve. Na Glavnem trgu zbora Sutna so nas s pesmijo in so nastopili ansambel Kosci, fol- vezno besedo popeljali v čas klorna skupina Svoboda Men- preprostega kmečkega življenja geš, Godba Lukovica, za večer- in predstavili slovenske ljudske no zabavo in ples pa je poskrbel običaje. Oder je kar oživel^ ko ansambel Štajerskih 7. Na odru 50 zaplesali folkloristi Društva na Šutni so zapeli pevci Solidar- upokojencev Kamnik in Društva nosti, zvečer pa so z Avsenikovo upokojencev Komenda. Dobro glasbo razveseljevale Zapeljivke 50 »ogreli« publiko, ki je kljub - ženski narodno-zabavni ansam- dežju in hladnemu vremenu vztrajala do vrhunca sobotnega večera - folklornega nastopa skupin KUD Drimkol iz Vev-čanov v Makedoniji, KUD Ivan Filipovič iz Velike Kopanice na Hrvaškem in Folklorne skupine Pester sobotni program prire- Mandrač iz Kopra, ditev je napovedal promenadni Ansambel Franca Miheliča, za koncert Mestne godbe Kamnik, katerega velja, da je zapolnil pros-nato pa so se predstavili učenci tor med Avsenikom in Slakom, je Glasbene šole Kamnik iz oddel- s poskočnimi vižami poskrbel za ka harmonika, ki ga vodi Robi večerno zabavo in ples. Stopar. Mladim je sledila starejša generacija - zapeli sb Beneški fantje, najstarejši še delujoči ansambel. Vse dopoldne so Šutno preplavljali zvoki harmonikarjev, ki so se na malem odru pomerili v predizboru, popoldne pa na glavnem odru v finalu tekmovanja, ki ga že tradicionalno pripravlja Turistično društvo Kamn’k. Tudi letos je absolutni zmagovalec - harmonikar Dnevov narodnih noš postal Matjaž Poljanšek iz Kamnika. Popoldansko dogajanje je bilo zaradi dežja okrnjeno le na malem odru na Šutni, medtem ko je glavni oder s streho omogočil izvedbo celotnega progra- Živahno nedeljsko dopoldne je pozdravilo nekaj sončnih žarkov Nedeljsko dogajanje se je pričelo z nastopom godbe Vodice, nato pa so na svoj račun prišli ljubitelji folklornega izročila. Na glavnem odru so se zvrstile folklorne skupine iz Makedonije, Hrvaške, avstrijskega Trofaiacha ter folklorni skupini Bistrica ob Dravi in Društva upokojencev Kamnik. Na Šutni so obiskovalci prisluhnili ljudskim pevkam Predicam in tamburaškemu orkestru s Hrvaške. (se nadaljuje na 7. strani) Sobota v znamenju harmonikarjev in folklornega spektakla Vrhunec sobotnega dogajanja je predstavljal folklorni večer plesov in pesmi Slovenije, Hrvaške in Makedonije. Kulturno umetniško društvo Drimkol iz Vevčanov v Makedoniji (na sliki) je že dodobra zaznamovalo makedonsko kulturno zgodovino. Njihove bogate originalne noše, tipični inštrumenti in odlična koreografija so botrovali kvalitetni predstavitvi etnološke dediščine, kar so gledalci nagradili z bučnim aplavzom. Na sejmu domače in umetne obrti na Šutni Obiskovalce Dnevov narodnih noš so pritegnile tudi spremljajoče prireditve, predvsem rokodelci in sejem domače in umetne obrti. Predstavljeno je bilo izdelovanje gorenjske narodne noše, škornjev, avb in zavijačk za nošo, vezenje in klekljanje, keramičarstvo in lončarstvo, vezenje, kvačkanje, izdelovanje predmetov iz ovčje volne, filca, poslikave kamna in stekla, ročna izdelava nakita, poslikave lesenih in drugih predmetov, rezbarstvo, izdelki iz krušne peči, dražgoški kruhki, lectova srca in še bi lahko naštevali. Kamnik je povezan z bogato dediščino ročno izdelanih in poslikanih keramičnih izdelkov, med katerimi posebno mesto zavzema kamniška majolika. Tokrat smo na sejmu lahko kupili zadnje primerke majolik in druge »kamniške« keramike, ki jo je vrsto let izdelovalo podjetje Eti Svit, saj je pred časom prenehalo s to dejavnostjo. Kako spretni prsti prepletajo niti v prave klekljarske mojstrovine so nam pokazali učenci osnovne šolevMarije Vere z Duplice, ki obiskujejo klekljarski krožek. Z desne: Žiga Planinc, Ana Strmčnik (hitro je dodala, da kleklja edina v celi »žlahti«), Žan Planinc, Neva Novak, Tjaša Koželj in Maša Žurbi. Iz volne avtohtone jezersko-solčavske pasme ovc Marta Orešnik ročno filca copate, klobuke, torbice in druge uporabne in okrasne predmete. Kamniški ObČAN DNEVI NARODNIH NOŠ Turistični vlakec je vozil po starem delu mesta in do Arboretuma Volčji Potok. Potnikov je bilo kar precej kljub hladnemu vremenu. ivorkž pl ko 1 700 narodni noš je bila Izredno slikovita Barvita množica narodnih noš iz različnih slovenskih pokrajin, Hrvaške, Makedonije, Bosne, Italije in Avstrije, stanovskih skupin, konjenikov, vozov, godb in mažoretk je ob 15. uri krenila izpred Mercator centra proti mestu. Na celotni poti je sodelujoče, ki tudi na ta način ohranjajo bogato oblačilno in folklorno dediščino prednikov, pozdravljalo mnogo gledalcev, po ocenah okrog trideset tisoč. Sprevod je, tako kot celoten program prireditev, z izbrano vezno besedo povezoval Tone Ptičar. Nedeljska povorka in že dopoldansko dogajanje pa so zaradi prihajajočih državnozborskih volitev predstavljali tudi priložnost »pokazati« se v javnosti in navezovati stike z volivci, zato smo v Kamniku srečali kar lepo število kandidatov za državnozborske poslance, sedanjih poslancev, evropskih poslancev, ministrico in ministre. Imen ne bom naštevala, saj nisem prepričana, da sem vse opazila in bi bilo hudo narobe, če bi katero ime izpadlo. Bogat splet najrazličnejših nastopov, koncertov in razstav, ki obujajo spomin na našo dediščino, je zaokrožilo druženje in ples ob glasbi domačega ansambla Nagelj, ki je v lanskem letu praznoval 20-letnico delovanja. Besedilo in fotografije: SAŠA MEJAČ Ob zaključku povorke je župan Tone Smolnikar, tudi častni predsednik organizacijskega odbora za pripravo prireditve, zadovoljen pozdravil večtisočglavo množico, ki je povsem preplavila Glavni trg in ulice mesta, in izpostavil: »Današnja povorka s preko 1700 nošami, ki so se sprehodile skozi mesto, 30.000 gledalcev ter številne prireditve, ki so se zvrstile vse od četrtka, so dokaz, da Kamnik živi z narodnimi nošami in da so Dnevi narodnih noš postali pravi festival narodnih noš«. Festival sta pospremila tudi podžupan Brane Golubovič in dr. Andreja Eržen, direktorica Agencije za turizem in podjetništvo, oba aktivna v organizacijskem odboru. POLETNE POROKE NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE KAMNIK V JULIJU SO SE POROČILI: CESTNIK SIMON, Bistričica 27, star 26 let in PAVLIČ NINA, Okroglo 9, stara 24 let OSOLNIK BOŠTJAN, Poljana 1, star 29 let in KOTNIK PETRA, Poreber 15 A, stara 25 let BENKOVIČ UROŠ, Podgorje 44, star 28 let in TONIN MIRA, Podgorje 28 A, stara 25 let MARINČEK TOMAŽ, Smrjene 22, star 25 let in DERGIČ AMELA, Ivančna Gorica, Ljubljanska cesta 30 B, stara 29 let ŠVARC SIMON, Stegne 21, star 31 let in KOKALJ DANIJELA, Stegne 21, stara 35 let PODJED LUKA, Ljubljana, Malgajeva ulica 7, star 30 let in ROT PATRICIJA, Medvode, Zbiljska cesta 93, stara 29 let RATKOVIČ DOBRIČA, Srbija, Kragujevac, star 32 let in STALI EVIČ IVANA, Srbija, Jagodina, stara 27 let ANŽIN UROŠ, Ljubljana, Knobleharjeva ulica 18, star 35 let in JUKIČ JELENA, Ljubljana, Clevelandska ulica 43, stara 31 let KRIŽMAN CIRIL, Spodnje Jarše, Šubljeva ulica 3, star 67 in NGHISHEKVVA MARIJA, Novo mesto, Seidlova cesta 66, stara 64 let BREZNIK ROBERT, Kamnik, Glavni trg 27, star 25 let in BURJA MOJCA,'Brezovica pri Zlatem Polju 4, stara 20 let REMS ANTON, Zgornje Palovče 6, star 26 let in ŠUŠTAR IRENA, Velika Lasna 20, stara 23 let KOŠAK KLEMEN, Ljubljana, Dunajska cesta 103, star 25 let NERAD EVA, Ljubljana, Boletova ulica 19, stara 23 let LUTAR MATEJ, Podlubnik 161, star 36 let in BIZANT KATJA, Žlebe 2 A, stara 28 let MARKIŠIČ SANDI, Kranj, Ulica Tončka Dežmana 6, star 30 let in FORTUNA JANA, Čirče 11, stara 25 let PERME MARKO, Sloka Gora 4, star 26 let in BELEJ IRENA, Slivno 1 A, stara 27 let Moja Slovenija. Spoštovani prijatelji! V stranki Lipa smo zbrani ljudje pokončne in načelne drže, vodi nas želja delati politiko, ki bo namenjena ljudem. Imamo vizijo in jasne cilje. Iskreno in pošteno. Postavili smo se v bran vrednotam naših prednikov v želji, da ohranimo lepoto in vedrino življenja in poskrbimo tudi za zanamce s potrebno brižnostjo in spoštovanjem. Dihati s sočlovekom pomeni razumeti ga. Hvala za zaupanje! Dr. Dorde Perič kandidat na volitvah za DZ stranke LIPA e-pošta: dp.volitve.lipa@gmail.com gsm: 041-369-000 Povabljeni v petek, 19. septembra, med 12. in 16. uro na našo stojnico na Glavnem trgu, kjer želimo slišati vaše predloge. Obiskali nas bodo poslanka in poslanca Državnega zbora RS stranke LIPA Barbara Žgajner Tavš, Sašo Peče in Boštjan Zagorac. Ker smo gostoljubni, bomo pripravili pravo »kranjsko« malico. Mi VSI bomo v nedeljo obkrožili j in tako volili Matej a Tonina, ker je MLAD, ENERGIČEN in DELAVEN: Prepričani smo, da slovenska politika potrebuje nove in neobremenjene obraze. Prav tako pa o delu Mateja Tonina ni potrebno Izgubljati besed, potrebno je samo pogledati, kaj je naredil kot predsednik ŠD Tuhinj in občinski svetnik. IZOBRAŽEN IN PRIMERNO USPOSOBLJEN: Študij politologije in diploma sta mu dala dobro teoretično znanje, ki ga je 7 let preizkušal v praksi. Veliko izkušenj si je pridobil zlasti v zadnjem letu, ko je delal v Državnem zboru. IMA DOBRE MOŽNOSTI ZA IZVOLITEV: V proporcionalnem volilnem sistemu, kakršen je v veljavi na državnozborskih volitvah, ima največ možnosti za izvolitev tisti kandidat, ki najbolj prehiti rezultat svoje stranke. Volilne napovedi Mateju Toninu napovedujejo, da bo zelo prehitel rezultat svoje stranke, zato ima zelo dobre možnosti za izvolitev. * Matej Tonin za poslanca - MAKSIMOVIČ PREDRAG, Mengeš, Trdinov trg 4 E, star 29 let ŠKRIPEC ANDREJA, Ljubljana, Glinškova ploščad 3, stara 29 let - NOSE KLEMEN, Dvor 43, star 27 let in FTIČAR SIMONA, Mekinje, Cesta dr. Tineta Zajca 2, stara 24 let - KADRIU FIDAIM, Priština, Skenderaj, star 25 let in SVETI MIRJAM, Kamnik, Kajuhova pot 5, stara 19 let V AVGUSTU SO SE POROČILI: - OSOLNIK MARTIN, Znojile 6, star 23 let in KERN BARBARA, Poljana 2, stara 25 let - JERICO ALEŠ, Srednja vas pri Kamniku 53, star 27 let in ZAVOLOVŠEK ERIKA, Poljana 2, stara 23 let - LUBEJ UROŠ, Novo mesto, Cesta brigad 39, star 33 let in MORAVEC POLONA, Ratež 61, stara 30 let - STARE IZTOK, Vir, Čufarjeva ulica 8, star 26 let in PIRC LIDIJA, Križ 6, stara 26 let - BERLEC SIMON, Srednja vas pri Kamniku 41, star 29 let in PAVEC BARBARA, Pristava 4 A, stara 24 let - TANCEK ANDRAŽ, Šmarje-Sap, Adamičeva cesta 9, star 29 let in ZRIMŠEK TINA, Rova, Na klancu 13, stara 25 let HUBAT GREGOR, Dobeno 105, star 32 let in GRKMAN SANJA, Dobeno 105, stara 27 let VEZJAK ROBERT, Kamnik, Kanfličev prehod 5, star 34 let in TOMŠIČ MAJA, Kamnik, Knafličev prehod 5, stara 29 let MIHELAK GREGOR, Rašica 15, star 34 let in ANDREJKA NATAŠA, Prevoje pri Šentvidu, Zupanova ul. 9, stara 28 let VRABEC BLAŽ, Kamnik, Šipkova ulica 8, star 28 let in JERETINA MONIKA, Brezje pri Dobu 15, stara 28 let MULAJ MUSTAFE, Kamnik, Ljubljanska cesta 3 D, star 39 let in MUJAJ HAVE, Kamnik, Ljubljanska cesta 3 D, stara 34 let POUAŠEK JURE, Mali hrib 4 D, star 25 let in LUNDER MOJCA, Hrib pri Kamniku 2, stara 29 let MALI MATEJ, Snovik 1 B, star 25 let in RIBNIKAR JANA, Srednja vas - Goriče 11, stara 25 let PODRŽAJ JURIJ, Ig, Banija 28, star 30 let in JURIČAN MOJČA, Ljubljana, Cesta 24. junija 37, stara 29 let MARKAČ DANIJEL, Ljubljana, Clevelandska ulica 47, star 29 letin KOŠIR URŠKA, Ljubljana, Sestrska cesta 38 D, stara 27 let www.sds.si Slovenska demokratska stranka SDS V Kamniku in Komendi si zaslužimo več! Zato bomo še naprej uresničevali cilje in aktivno gradili trdne temelje za: • dobre delovne pogoje in kakovostno življenje vseh nas ter generacij, ki prihajajo za nami • stabilno gospodarsko rast in pravično delitev ustvarjenega med ljudmi • urejanje regionalnih cest in prometnih povezav (Kamnik si zasluži posodobitev železniške proge in lokalnih avtobusnih linij z enotno vozovnico) • ohranjanje narave: sanacije hudourniških vodotokov, zemeljskih plazov, gozdov in okolja iz časa katastrofalnih neurij Drage volivke in volivci! Prihaja obdobje, ko se bo naša skupna pot dvakratno obrestovala. Pojdite na volitve in oddajte svoj glas. Verjemite, smo na pravi poti! Vaš Rudi Veršnik Rudi Veršnik Slovenija na pravi poti .'\ ' Nadaljujemo skupaj Rojen sem bil leta 1955 na Duplici pri Kamniku, kjer še danes živimo z družino. Sem poročen in oče dveh otrok. Zaposlen sem v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani na delovnem mestu radiološkega inženirja v Urgentnem bloku. V občini Kamnik sem opravljal funkcijo občinskega svetnika dva mandata, 7 let pa sem bil predsednik Krajevne skupnosti Duplica. V mojem mandatu je KS v sodelovanju z občino, šolo, gasilskim društvom in krajani Duplice sanirala bivšo deponijo komunalnih odpadkov. Prav tako sem se aktivno uprl povzročiteljem onesnaževanja zraka na Duplici. Duplica je sedaj naselje, ki ima urejena parkirišča, kanalizacijo in zelene površine. V letu 2000 so me ljubitelji psov nagovorili, da smo skupaj ustanovili Kinološko društvo Duplica, postal sem prvi predsednik, zgradili pa smo tudi poligon za pasjo šolo. Kot kandidat za poslanca v DZ 1. VE 10. VO za občini Kamnik in Komenda se zavzemam za: 1. kombinacijo javnega in zasebnega zdravstva in strog nadzor nad investicijami in nabavi aparatur ter boljši nadzor zasebnikov 2. solidarnost med generacijami, višjo rodnost, izobraževanje mladih, stalno zaposlitev in ne za določen čas in za poceni stanovanjske kredite za mlade 3. to, da država Slovenija pripravi nacionalni program ukrepov za preprečitev vplivov industrije, prometa, ljudi in ostalih onesnaževalcev na vreme v Sloveniji 4. slovenskemu kmetu je treba vrniti veljavo, ki jo je imel in ga povezati s turizmom in pridelavo zdrave hrane, ohraniti je treba tudi čebelarstvo 5. skladen regionalni razvoj, ki je pogoj za zmanjševanje socialnih razlik pri nas in za upokojence, ki si zaslužijo pravično pokojnino. 6. to, da gremo v akcijo! Vem KAmnikKOmenda naprej! Franc Orešnik vaš kandidat za poslanca v državnem zboru Vabim vas, da obiščete stojnico, ki bo postavljena od 15. do 19. septembra na Glavnem trgu v Kamniku in zaključno prireditev, ki bo 19. septembra ob 19. uri na hipodromu v Komendi. V NEDELJO SE SREČAMO NA VOLIŠČIH! Letošnje poletje je v znamenju priprav na volitve poslancev Državnega zbora, saj bomo to nedeljo, 21. septembra, izvolili 90 poslancev za štiriletno mandatno obdobje. Kar navadili smo že, da na vsakem koraku srečujemo znane in neznane obraze kandidatov, sporočila strank, polna (praznih) obljub in samohvale. Da ne omenjam polnih poštnih nabiralnikov z volilno propagandnimi materiali, predvsem pa raznoraznimi antireklamnimi revijami in časopisi, ki očitno izidejo zgolj z namenom »očrniti« nasprotnike in jih prikazati v čim slabši luči. Takšnih prijemov morda v preteklosti nismo bili vajeni, prav tako ne nenehnih afer, ki v teh zadnjih tednih burijo javnost. Nekateri menijo, da volitve v Državni zbor za lokalno okolje niso hudo pomembne, a zavedati se moramo, da odločitve, ki jih sprejema Državni zbor, močno vplivajo na življenje vseh nas in na razvoj lokalnega okolja. Letos so volitve na območju občin Kamnik in Komenda, ki spadata v 10. volilni okraj I. volilne enote, deležne kar precej zanimanja zaradi velikega števila kandidatov in kar nekaj »močnih« imen na kandidatnih listah. Na glasovnici bomo v nedeljo obkrožili eno od petnajstih list oziroma petnajstih kandidatov, ki se potegujejo za mesto državnozborskega poslanca. Ker vemo, da ste o strankah in kandidatih že veliko prebrali ali slišali in vas politična razglabljanja pretirano ne zanimajo, vam na enem mestu predstavljamo kandidate z nekaterimi osebnimi podatki po vrstnem redu kot bodo zapisani na glasovnicah. V nedeljo pa se vidimo na voliščih (z izjemo tistih, ki ste svoj glas oddali predčasno) in obkrožimo ime kandidatke/kandidata oziroma stranke, ki je vredno našega zaupanja, da bo na pravo mesto postavilo blaginjo vseh nas državljanov, gospodarski razvoj, pravičnost in solidarnost. Pa ne pozabite: vselej štejejo samo glasovi tistih, ki na volišča pridejo! Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ FRANC OREŠNIK SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE Rojen 25.10.1955, živi v Kamniku, Jamova ulica 2. Po izobrazbi je radiološki inženir in že 28 let opravlja zahtevne radiološke in diagnostične posege, je vodja radiologov v urgentnem bloku Kliničnega centra v Ljubljani. Dva mandata je občinski svetnik, sedem let aktiven v KS Duplica, bil je tudi njen predsednik, je predsednik kamniškega občinskega odbora SLS. METOD SIMIČAK ZELENA KOALICIJA: ZELENA STRANKA IN ZELENI PROGRES Rojen 9.8.1965 v Kranju, stanujoč v Kamniku, Toma Brejca 14, po poklicu navtik, samostojni podjetnik. RUDIVERŠNIK SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA -SDS Rojen 24. 7. 1950 na Selah pri Kamniku, višješolski študij ekonomije je končal v Mariboru, družinsko življenje si je ustvaril v Šmarci. Pridobil je vrsto dragocenih delovnih izkušenj: kot organizator in programer v podjetju Induplati; komercialist, organizator poslovanja in vodja sektorja v podjetju Napredek Domžale; vodja informatizacije poslovanja in uvajanje Standarda kakovosti ISO 9001 v podjetju Meso Kamnik in zadnja štiri leta kot poslanec v Državnem zboru RS. V tem času je bil tudi član komisije za nadzor javnih financ in član Odbora za finance in Odbora za delo, družino in socialne zadeve ter invalide. ANTON TONE SMOLNIKAR DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Rojen 22.9.1949 v Kamniku v hiši, v kateri še danes živi, na Vegovi ulici 4. Že v gimnazijskih letih je začel delati kot novinar in v vodstvu kamniške mladine. Politika ga je zasvojila že v tem obdobju, leta 1968 je bil izvoljen kot odbornik Skupščine občine Kamnik. Prihodnje leto bo minilo 40 let, ko je začel delati kot novinar na TV Slovenija. Novinarsko delo je opravljal vse do leta 1999, ko je bil drugič izvoljen za župana občine Kamnik in se popolnoma predal delu za razvoj in napredek občine Kamnik. NINAMAVRIN SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA -SNS Rojena 8.1.1982 v Slovenj Gradcu, živi v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, po izobrazbi diplomirana upravna organizatorka, zaposlena kot finančna svetovalka. Aktivna članica stranke že 6 let, pred 4 leti za stranko urejala odnose z javnostmi v Mežiški dolini, 2 leti kasneje pa kandidirala za mestno svetnico v Slovenj Gradcu. MARKO POTOČNIK KRŠČANSKO DEMOKRATSKA STRANKA Rojen konec leta 1964 v Kranju, kjer skupaj s starši živi v dvostanovanjski hiši. Je poročen in z ženo Zdenko imata dva šoloobvezna otroka Ajdo in Aljaža. Od leta 2006 je samostojni podjetnik. V prostem času, ki ga je vedno premalo, se odpravi z družino v gore ali na nogometne tekme sina Aljaža, ki igra za N.K. KRANJ, kjer je Marko tehnični pomočnik trenerju. FILIP SLANA LPR - LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ Rojen 18.3.1977, naslov: Maribor, Zrkovska cesta 50/a. Izobrazba: inženir strojništva, opravlja delo projektanta. ALEŠ FABJAN ZELENI SLOVENIJE Rojen 15.7.1970, naslov: Kamnik, Ljubljanska cesta 37/d. Izobrazba: diplomirani trener, opravlja delo trenerja košarke. MATEJ TONIN NSI - NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Rojen leta 1983 v Ljubljani, živi v Zgornjem Tuhinju 39B. Po izobrazbi univerzitetni diplomirani politolog, opravlja delo predstavnika za odnose z javnostmi v Državnem zboru RS. Leta 2006 izvoljen v občinski svet občine Kamnik, kjer je eden izmed najaktivnejših svetnikov. Od začetka leta 2007 je zaposlen v strokovnih službah Državnega zbora RS, kjer je od blizu spoznal delo poslancev. DeSUS ZAvsegeneracije Kot poslanec in župan bom prisluhnil ljudem, njihovim potrebam in se aktivno vključil v reševanje odprtih vprašanj z vseh področij, ki bodo vsem generacijam zagotovila boljše življenje in prihodnost; - Socialna država je temeljna vrednota za prijazno Slovenijo; - Brez prizadevnosti DeSUS-a sprememb pokojninskega zakona ne bi bilo; - Izboljšajmo življenjske pogoje za upokojence, invalide, socialno ogrožene ... Volivke, volivci! Kamničani in Komendčani si zaslužijo poslanca, ki bo s štirinajstletnimi izkušnjami županovanja tudi v državnem proračunu znal zagotoviti več denarja za hitrejši in kakovostnejši razvoj obeh občin. 1'&m Seieshlkar DeSUS ZAvsegeneracije Mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR SD - SOCIALNI DEMOKRATI Magistra poslovne politike in organizacije, profesorica, svetovalka direktorja na Agenciji za zavarovalni nadzor, svetovalka predsednika SD, soustanoviteljica Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, soavtorica dveh knjig, mati, žena, Kamničanka. Bila je pomočnica ravnateljice gimnazije. V zavarovalnicah je bila na vodilnih mestih in članica uprave. Je občutljiva do potreb posameznika in skupnosti. SANDI URŠIČ ZARES-NOVA POLITIKA Rojen 30.11.1974 v Ljubljani, z družino živi v Črni pri Kamniku. Po izobrazbi strojni tehnik in komercialist, ob delu zaključuje študij na Fakulteti za management. Zaposlen je v podjetju Euroton v Ljubljani, kjer opravlja delo komercialista na terenu in skrbi za marketing. Je poročen in ima dva sinova, stara sedem in štiri leta. Med njegovimi družbenimi aktivnostmi velja izpostaviti, da je predsednik Sveta Zavoda MC Kotlovnica, član Sveta VVZ Antona Medveda, član Sveta staršev OŠ Stranje. df. DORDE PERIČ LIPA Rojen 15.6.1956, živi v Ljubljani, Černetova ulica 1/b z ženo Nado, ki je predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ter sinom Emanuelom in hčerko Nino, oba študenta Pravne fakultete v Ljubljani. Je doktor pravnih znanosti in višji davčni inšpektor, že 25 let zaposlen na Ministrstvu za finance Republike Slovenije, Davčna uprava, davčni urad Ljubljana. Pred tem pa si je izkušnje in znanje osem let nabiral v gradbeništvu. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Rojen 10.8.1969, naslov: Klavčičeva 5, Kamnik. Po izobrazbi je diplomirani upravni organizator, zaključuje magistrsko nalogo. Pred nastopom funkcije podžupana, kjer je zadolžen za vrtce, šole, šport, kulturo, mladino, nove tehnologije, del turizma in prireditev, družbeno infrastrukturo in drugih projektov, je bil zaposlen na UE Ljubljana, na Uradu RS za mladino kot namestnik direktorja in nato v Državnem zboru kot svetovalec. Vseskozi je družbeno aktiven, pri tabornikih, mladinskem centru, rokometnem klubu itd., danes pa je član Lions kluba, TD Gora, PGD Sela, ŠD T.H.N.. KRISTIJAN SENEKOVIČ STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SSN) Rojen 19.9.1981, naslov: Žirovnica, Vrba 16/b. Izobrazba: univerzitetni diplomirani novinar, opravlja delo novinarja. VIDKO KREGAR USTA ZA ČISTO PITNO VODO Rojen 9. 6. 1950 v Ljubljani, živi v Volčjem Potoku 8. Izobrazba: gimnazijski maturant, opravlja delo restavratorja, trenutno je brezposeln. Je pobudnik in ustanovni član Jamarskega kluba Kamnik in njegov prvi predsednik ter predsednik Zveze organizacij za tehnično kulturo Kamnik. Leta 1984 je postal predsednik Jamarske zveze Slovenije, ki jo je vodil dve mandatni obdobji. En mandat je bil njen podpredsednik in en mandat član nadzornega odbora JZS. V okviru jamarskega izobraževanja je predaval v jamarskih šolah, je voditelj krožkov in zelo uspešen mentor pri raziskovalnih nalogah. Veliko pozornost posveča naravovarstvu, predvsem ogroženosti podzemeljskih voda, ki so v naših krajih glavni vir pitne vode. BRANISLAV (BRANE) GOLUBOVIČ TEKMA ODPRTEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA SLOVENIJE V AVTOKROSU Dnevi grmenja v Tunjicah navdušili 4. tekma za odprto državno prvenstvo Slovenije v avtokrosu je zadnji vikend v avgustu v Tunjice privabila večtisočglavo množico. Tudi tokrat je tekmo organiziral ASC Mustang Domžale pod vodstvom predsednika Staneta Sušnika, ki uživa velik ugled, tako med tekmovalci kot tudi ljubitelji in strokovnimi sodelavci, njegove bogate izkušnje pa so vidne pri brezhibni organizaciji tekme. Tekma je bila vpisana v koledar FIA, saj so pričakovali močnejšo mednarodno udeležbo. Organizator je s pomočjo številnih ljubiteljev tega športa ter članov ASC Mustang Domžale - teh je bilo le na nedeljski dirki preko sto, izpostaviti pa velja Damjana Dolinška in Janeza Kosirnika - poskrbel za brezhibno delovanje vseh služb. Vodstvo tekme so ponovno prevzeli prijatelji iz klubov Utrip in Zvezda, gasilsko službo pa tudi tokrat odlično opravili domači gasilci iz Tunjic, redarji iz Vira in okolice so se trudili zagotoviti varen ogled tekme, mlade mažoretke iz Komende so popestrile dogajanje. Dejavni so bili tudi člani OFF road kluba Mamut iz Mengša, ki so pomagali pri vleki poškodovanih vozil. Marjan Golob je skrbel za močenje steze. Gledalci pa so imeli priložnost videti miniaturne bugije članov kluba Izbrani in Damjan Sajovic. Vsako leto tekme obišče vse več fotografov, ki jih usmerja Matjaž Sedušak. Tekmovanje je najbolj obiskano v Sloveniji in uživa velik ugled, zato nas vselej obišče RTV Slovenija. Tako tekmovalci kot tudi gledalci so z zadovoljstvom spremljali dogajanje na odlično pripravljeni progi, za kar so zaslužni Damjan Dolinšek, Roman Pirnar ob pomoči odlične- ga strojnika Petra Kerna. Število dirkalnikov, ki se bojujejo za sam vrh in se lahko enakovredno kosajo tudi v Evropi, se iz leta v leto močno povečuje, številni avtokrosisti tekmujejo v rallykrosu, kar štirje pa so se letos udeležili tekem evropskega prvenstva. Ugotavljamo, da bi morali proge, na katerih trenutno potekajo tekme državnega prvenstva, bolj usposobiti, da bi bile kos dirkalnikom, saj tekmovalci in njihove ekipe v dirkalnike vložijo veliko denarja, samo kamniška in komendska občina pa imata kar 9 tekmovalcev. Tekma in kvalifikacije V sobotnem delu sporeda smo najprej spremljali prosti trening in nato še dva uradna treninga. Da so bili že treningi napeti, je v diviziji 1A poskrbel letošnji novinec Tomaž Potisek, ki je moštvenega kolega, večkratnega državnega pr- vaka in letošnjega zmagovalca vseh treh tekem, pustil krepko za seboj. Divizija 1 nič novega, spet najhitre-jši vodeči Albin Jeriha z Audijem RS. V diviziji 3 med buggyji je postavil najhitrejši krog Marko Ravnikar, kar je bil tudi najhitrejši krog tekmovanja. Že sobotni trening pa je poskrbel za atrakcijo Mateja Lavriča iz naše občine, sicer člana kluba AMK Feštajn, saj je njegov subaru naredil trojni salto in je bil videti močno zdelan, Matej pa zaradi posledic prevračanja v nedeljski tekmi ni tekmoval. Po svečani otvoritvi, uvodni predstavitvi tekmovalcev, blagoslovu župnika Pavleta Juhanta se je začelo zares. V divizija la je Tomaž Potisek nadaljeval z odličnimi vožnjami in tokrat bi si upali staviti, da bo Blaž Marn prvič poražen. Žal pa je bil del na štartu nekoliko bolj razmočen, zato je Tomaž štar-tal slabo, kar je izkušeni Blaž Marn izkoristil in zmagal še četrtič letos. Takega boja za zmago v tej diviziji že dolgo ni bilo, kot tudi ne prevračanja, ki ga je v zadnjem krogu tik pred ciljem uprizoril Matjaž Kolar s Suzukijem, ko je trčil ob zaščitno ograjo in ni mogel več obvladati vozila, saj so hitrosti na tem delu proge najvišje. Zmaga torej za Blaža Marna, drugo mesto Tomaž Potisek (njegov največji uspeh) - oba RT Mustang Litija, tretje mesto Klemen Albreht AMD Zvezda, od 5. do 7. mesta pa so se razvrstili še tekmovalci organizatorja: David Kosirnik, Peter Kosec in edina ženska Andreja Kosec. V diviziji 1 So bile prve tri vožnje bolj izenačene, največji osmo-ljenec Samo Feštajn, ki je odlično štartal. Srečni zmagovalec je bil Albin Jeriha, ki je po zapletu Sama Feštajna in Metoda Kneza samo odpeljal mimo in zmagal. Sreča je bila naklonjena tudi gostu iz Hrvaške Siniši Filčiču, ki je kot edini z dvokolesnim pogonom v finalni vožnji odlično izkoristil napake sotekme-cev, tretji je bil Metod Knez. Daleč najbolj izenačena pred zadnjo tekmo je divizija 3 - bug- Izenačeno tudi v diviziji 1. gyji, saj se je na prestol vrnil lanskoletni državni prvak Marko Ravnikar in se tako približal vodečemu Rakovcu za pičle 3 točke, po smoli z dirkalnikom nekoliko zaostaja Dejan Petrič, posledice tekme evropskega prvenstva v Nyiradu teden dni pred to tekmo pa je najbolj občutil Jure Sušnik, saj je tekmoval z rezervnim motorjem, zato njegov vedno hitri buggy tokrat ni bil konkurenčen. Osmoljenec je bil vedno atraktivni Igor Kern, ki je v finale prišel kot vodilni, potem pa izbral slabo štartno pozicijo na razmočeni sredini, slabo štartal in s tem zapravil vse možnosti za dobro uvrstitev, za povrh pa je še zadel v ograjo, kjer je poškodoval vpetje prednjih koles. Drugo mesto je z odlično vožnjo zasedel Tomaž Burja, ki mu je končno uspela prava tekma, tretji je bil vodeči Matija Rakovec, član organizatorja tekme. Med mladimi do 21 let sta bila na vrhu skupaj David Kosirnik in Žiga Kraševec, na tretjem pa Gašper Plevel in Domen Rode. Letos sta v avtokrosu pričela nastopati domačina, osemnajstletna sošolca in prijatelja David in Gašper, oba člana kluba ASC Mustang Domžale. Kamničani v ASC Mustang Domžale Damjan Dolinšek je član kluba organizatorja skoraj od ustanovitve, njegova vloga in skrb pa je dvojna: najprej mora poskrbeti, da je proga brezhibna (tako odlične proge menda še ni bilo), nato pa še za svoj buggy, ki (čeprav ga je pred letošnjo sezono zamenjal) rad pokaže, da je potrebno vanj ves čas vlagati. Na tunjiški tekmi ga je pustil na cedilu še pred Star- tom. Damjan je ljubitelj avtokro-sa že od otroštva, avtokros je bil praktično pri njih doma, sicer je vozil motokros, vendar mu tekmovanje v avtokrosu predstavlja poseben izziv. Rad tekmuje tudi v hrvaški Rupi, kjer si je privozil že drugo mesto. V prihodnje si želi, da bi tunjiško progo še razširili za kakšen ovinek in da bi v naslednji sezoni vozil močnejšega buggy-ja. Vsi, ki malo bolj spremljamo tekme evropskega prvenstva, vemo, kako je ta šport razvit v drugih državah, po kakšnih progah se vozi, predvsem pa kakšni buggyji se vozijo, kar želijo fantje prenesti tudi k nam. Prav je, da se jim to tudi omogoči, saj morajo v to vložiti ogromno denarja, da o času in popravilih sploh ne govorimo. Damjan dela na progi in vozi s srcem, malokdo pa ve, koliko denarja in koliko ur je posvetil preureditvi proge v Tunjicah. Ker je za razvoj tega športa potrebno veliko sredstev, želi Damjan pri- vabiti še kakšnega sponzorja, saj je potrebno progo posodobiti in glede na velike hitrosti tudi zaščititi, zato je vsak, ki lahko kakorkoli pomaga, še kako dobrodošel. Damjan je generalni sponzor že štiri leta, zato se mu lahko vsi, ki smo radi tu, res iskreno zahvalimo in upamo, da bo ostal še naprej z nami. David Kosirnik je pogumen in drzen sin lastnika tunjiške proge, ki je šel po stopinjah starejšega brata in vozi Vugota v diviziji la. Pravi, da je krivec predsednik ASC Mustang Stane Sušnik, ki je ob novici, dajani v letošnji sezoni ne bo vozil, izjavil, da mora biti na progi kakšen Tunj’čan. Ker je Damjan Dolinšek ravno takrat prodajal Vugota, sta se kar takoj dogovorila za nakup in naslednji dan je bil Vugo že pri Kosirniku. Tako se je »šraufanje« pričelo, kmalu je dobil novo rumeno mustangovo barvo. Vugota je popolnoma razdrl, po prvi tekmi je dobil še nov motor in menjalnik. Najraje ima Kosirni-kovo progo, vesel pa je, ker ima doma toliko navijačev in tako še bolj pritisne na gas. Šraufanje ga zelo veseli, da je zelo vztrajen smo se prepričali pred zadnjo tekmo, saj je vso noč pomagal pri popravilu motorja, ki je izdihnil pri buggyju Gašperja, nato pa je šel tekmovat in dosegel letošnjo najboljšo uvrstitev. David obiskuje avtomehanično šolo, doma mu vsi pomagajo, tudi brat Jani, ki mu šraufanje ni tuje, ter pri- jatelji, sam pa je najbolj vztrajen. S prve tekme se je domov vrnil s pokalom za 3- mesto med mladimi do 21 let, sicer je osvojil šesto mesto, na zadnji tunjiški tekmi je bil odličen peti. Njegovemu Vugo-tu še marsikaj manjka, po zadnji tekmi se bo lotil motorja. Pravi, da komaj čaka, da lahko tekmuje in tišči gas, pred tekmo ne čuti strahu in je dokaj miren, le pred tekmami v Tunjicah je nekoliko bolj vznemirjen zaradi domačega "terena. Pred njim je še ena tekma letošnje sezone, Za četrto uvrščenim zaostaja le 11 točk in če bi mu uspelo to nadoknaditi, bi bila prva sezona resnično »sanjska«. David je ambiciozen in sposoben mlad tekmovalec, ki je na vseh letošnjih tekmah (v eni od tunjiških voženj je celo že zmagal) dokazal, da se ga sotekmovalci lahko v prihodnje še kako bojijo. Gašper Plevel, ki vozi Fiat buggyja v diviziji 3, je dijak elektronike in si je že od malih nog želel tekmovati. Že od malih nog se je hotel pomeriti na asfaltnem dirkališču, kot so krožne hitrostne dirke, vendar se je v zadnjih letih navdušil za avtokros, ki se nenehno razvija in tudi dirkalniki so vedno bolj atraktivni. Obožuje hitrost in so mu buggyji pisani na kožo. Pravi, da ASC Mustang deluje vrhunsko, brez takega predsednika dirk, kot jih imamo v Tunjicah, ne bi nikoli bilo in seveda je nepogrešljiv tudi Damjan Dolinšek, ki je za pripravo proge porabil ogromno ur. Družina je Gašperju naklonjena in ima srečo, ker je oče mehanik, tako da se dirkalnik lahko pripravi brez dodatnih stroškov. Veseli ga, da avtokros v Sloveniji dobiva svoje mesto in trenutno se v Tunjicah lahko kosa prav z vsemi dirkalnimi disciplinami v Sloveniji. Konkurenca med vozniki je močna v vseh divizijah. Edina kritika leti na poligone, ki bi jih bilo potrebno posodobiti. Vedno, preden gre na tekmo, opravi na domači progi nekaj testiranj in se tako tehnično pripravi za tekmo. Veliko pozornosti nameni dirkalniku samem, saj vsi vemo, kako težke sile mora zdržati. Na dirko zaenkrat pride še neobremenjen, saj je trenutno edini Slovenec med buggyji na zadnji pogon in tako rekoč nima konkurence, letošnja sezona je zanj predvsem trening za prihodnost, saj namerava prestopiti razred višje, na buggyja s 4-kolesnim pogonom. Gašper vozi odlično, ne glede na to, da je njegov buggy šibkejši, in se je v vseh treh tekmah DP uvrstil v finale, dvakrat je osvojil 6. mesto, enkrat 7. mesto, med mladimi do 2 llet pa je dvakrat stal na tretji stopnički. V letošnji sezoni čaka fante le še tekma v Planini nad Horjulom ter teden kasneje na Hrvaškem v Rupi in ponovno bo zaključena še ena uspešna sezona, tudi za člane in tekmovalce ASC Mustang Domžale, za kar jim ob tej priložnosti še posebej čestitamo. Divizija 3, v kateri tekmuje tudi Gašper Plevel (buggy številka 17), je najbolj izenačena. | Medvedova 25, 1241 Kamnik GSM: 03 1 695 1 S9 e-pošta: info@apoi.onij.si, www.apolonij.si • DOLGOLETNE IZKUŠNJE • INŽENIRING • NEPREMIČNINE • GRADBENIŠTVO • PRAVO • GEODEZIJO • VISOKO STROKOVNOST • ETIČNE VREDNOTE Avtokros: Damjan Dolinšek, sponzor že od ustanovitve, sedaj tudi voznik buggyja. VODNA AEROBIKA — 2 x tedensko Kdaj? TOREK (Petra), ČETRTEK (Nina) od 20. - 21. ure. GVMSTICK PRIPOMOČKI za še učinkovitejšo vadbo. Cena 1 obisk: 6,50 VODENA VADBA —> REKREATIVNEGA PLAVANJA Kdaj? PONEDELJEK, od 20.-21. ure. Cena: 1 obisk: 6,50 Ob nakupu paketa "deset obiskov" enega od zgornjih paketov za 36 dobite še en obisk savne (2h) ter solarija-in brezplačno kavo v kavarni Veronika VADBA V VODI-VSAK DAN OB 10. in 18. URI ^$0' Za vse obiskovalce bazena - brezplačno Z® TERME SNOVIK ™ SVET TERMALNIH UŽITKOV DAN ODPRTIH VRAT-27.9. od 9.00 do 13.00 1 VABLJENI NA DAN ODPRTIH VRAT, KJER BOSTE LAHKO PREIZKUSILI NAŠE ŠPORTNE IN ANIMACIJSKE PROGRAMETER OB VPISU V PROGRAME PRIHRANILI 20%! J Informacije in prijave: Petra Šuštar, 01 83 44 219, petra.sustar@terme-snovik.si www.terme-snovik.si Rokodelske mojstrovine v Kamniku in Komendi Kamniški praznik narodnih noš je že vse od začetka prepleten s predstavitvami domače in umetnostne obrti. Kamniška in komendska občina sta namreč tesno povezani z razvojem rokodelstva. Kamnik predvsem z bogato dediščino ročno poslikanih keramičnih izdelkov iz fajanse, Komenda pa kot eno najbolj razvitih lončarskih središč, kjer so leta 1929 ustanovili drugo najstarejšo lončarsko zadrugo v Sloveniji. Kljub temu, da je stanje v zadnjih desetletjih le bled odsev nekdaj razvitih dejavnosti, ki pa na sreči nikoli niso povsem zamrle, skupina ustvarjalcev in ustvarjalk od Kamnika do Komende potrjuje danes živo paleto rokodelskih različnosti tudi na tem majhnem geografskem Na ogled so tudi glineni izdelki, lončene posode s čipko in klekljarske mojstrovine Kamničanke Katarine Spruk, ki veliko časa preživi na Veliki planini in ustvarja v naravi. Na desni so razstavljena kopita za lovsko orožje rezbarja Roberta Flerina iz Kamnika. prostoru. Obrtni in rokodelski dejavnosti v nekaterih panogah ni mogoče najti nadomestila, zato počasi, a vztrajno ponovno pridobiva na pomenu. V zadnjih letih so se tudi izboljšali pogoji za rokodelske dejavnosti. Trinajst razstavljavcev s pridobljenim pozitivnim mnenjem strokovne komisije pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije nas na razstavi izbranih rokodelskih mojstrovin s področja Kamnika in Komende v Galeriji Veronika prepričuje z izdelki, ki povezujejo dediščino in sodobnost, preteklost in sedanjost in so napoved na- 13 razstavljavcev s pridobljenim pozitivnim mnenjem strokovne komisije pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije nas zgovorno prepričuje z razstavljenimi mojstrovinami, ki povezujejo dediščino in sodobnost in nadaljujejo dragocena kulturna izročila. Na fotografiji del razstavljavcev s predsednikom Območne obrtno-podjetniške zbornice Kamnik Emilom Grzinčičem (na levi), ob njem z leve Marina Lipar, Tatjana Hlačer, Marko Avguštin, Katarina Spruk, Bojan Koželj, sekretarka OOZ Kamnik Irena Tonin in Helena Trobentar ob odprtju razstave. Nazdravili novemu kavarnarju Nazdravili smo s šampanjcem in novemu kavarnarju zaželeli srečo in Kamniška kavarna Veronika pod Malim gradom je po temeljiti prenovi notranjosti (Občina Kamnik je prenovila vse prostore vključno s sanitarijami, vse inštalacije, kurjavo s prehodom na plin, zamenjana je notranja oprema in točilni pult) svoja vrata sicer odprla že 14. avgusta, uradno odprtje pa dočakala v četrtek, 11. septembra. Obiskovalce so pozdravili župan Anton Tone Smolnikar, direktor Term Snovik Ivan Hribar in novi kavar-nar Peter. Z zgodovino mestne kamniške kavarne nas je seznanila domačinka in etnologinja Marija Klobčar. Uživali smo ob klavirskih skladbah Simona Skalarja - kot v dobrih, starih časih. Kot smo že pisali, je prenovljeno mestno kavarno Občina Kamnik na podlagi javnega razpisa oddala v najem za pet let družbi Terme Snovik, ki bo poleg pestre ponudbe pijač, sladic, sladoledov in zajtrkov v skladu s pogodbo poskrbela za šest ur kulturnega programa tedensko. dober posel. Tako se nam v kavarni Veronika obetajo zanimivi družabni, literarni, glasbeni dogodki, kot se za osrednjo mestno kavarno kot družabno stičišče kraja tudi spodobi. SAŠA MEJAČ Razstavo rokodelskih mojstrovin, ki so že prejele znak kakovosti«Rokode!stvo A rt craft Slovenija«, ki je prepoznavna blagovna znamka tako doma kot v tujini, je na zanimiv in duhovit način predstavil etnolog dr. Janez Bogataj. Dogodek so pospremile tudi ljudske pesmi kamniških Predic. daljevanja dragocenih kulturnih izročil tudi za prihodnost. Pridobljen certifikat »Rokodelstvo-Art& Craft Slovenija« je danes uveljavljena blagovna znamka za razpoznavnost njihovih kakovostnih rokodelskih izdelkov. Kot je ob odprtju razstave v četrtek, 11. septembra, povedal Emil Grzi-nčič, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Kamnik, ki je ob strokovni pomoči etnologa prof. dr. Janeza Bogataja pripravila razstavo in izdala spremljajočo brošuro s predstavitvijo dejavnosti razstavljavcev, območna zbornica v okviru sekcij, ki združujejo različne in povezujejo sorodne dejavnosti, s posebno pozornostjo obravnava ohranjanje dediščine in njen stik s sodobnostjo. To se najvidneje uresničuje v okviru sekcije domače in umetnostne obrti. Izraz in odraz teh prizadevanj, skrbi in pozornosti je tudi pričujoča razstava. Na razstavi, ki je na ogled do 21. septembra, se predstavljajo: Fran Kremžar iz Komende - LONČARSTVO, Nives Ratkajec We-ingerl iz Kamnika - KERAMI- KA, Bojan Koželj iz Kamnika - SKODLARSTVO, Marko Avguštin iz Komende - PEČARSTVO, Helena Trobentar iz Kamnika - ŠIVILJSTVO, Rezka Mali in Marina Lipar iz Kamnika - IZDELOVANJE SIROV TRNIČEV, Anica Ahčin iz Kamnika - REZ-BARSTVO, Aleš Golob iz Kamnika - KOLARSTVO, Milan Šinkovec iz Komende - UMETNO KOVAŠTVO, Katarina Spruk iz Kamnika - IZDELOVANJE IZDELKOV IZ GLINE, Tatjana Hlačer - Ila d.o.o. iz Kamnika - KERAMIKA IN LONČARSTVO, Robert Flerin iz Kamnika - IZDELOVANJE PUŠKINIH KOPIT, Jože Lednik iz Kamnika - MAKETARSTVO. Kot je v zanimivi in izčrpni predstavitvi razstave in rokodelskih dejavnosti v Sloveniji nasploh povedal dr. Janez Bogataj, pomeni razstava v Kamniku še eno pozitivno prizadevanje sodobne Slovenije, da tudi z rokodelskimi dejavnostmi sooblikuje svoje ustvarjalne razpoznavnosti. Morda bo prav kdo od ustvarjalcev na našem območju nadaljeval tradicijo izdelovanja prepoznavnih kamniških majolik, saj je pred nedavnim, kot je z zaskrbljenostjo povedal župan Tone Smolnikar, podjetje Eti Svit prenehalo z izdelovanjem majolik in druge keramike. SAŠA MEJAČ Vtisi obiskovalcev 38. narodnih noš Drago Kranjec s prijatelji iz Haloz Prijatelje sem povabil v Kamnik, da si ogledajo to našo fantastično povorko. Vzdušje je čudovito, narodne noše prekrasne, vendar pa me moti ogromno kra-marije, človek preprosto ne ve več ali smo na semnju ali smo na dnevih narodnih noš. Že res, da se ustvari nekaj posla, vendar je stojnic vsako leto več. Gordana Mitič Prihajam z Vrhnike, v Kamniku sem letos prvič, čudovito je, res dobro vzdušje in tudi prodaja je kar dobra, čeprav vreme ni najboljše. Mojca Berce z možem Ukvarjam se z izdelavo narodnih noš in v Kamnik prihajam že trinajsto leto. Ljudem skušam predstaviti stvari, ki jih izdelujem, tako da se lahko pozneje oglasijo in kako reč tudi kupijo. Moji izdelki so preprosto preveč dragi, da bi se lahko prodajali na stojnici, tako da dneve narodnih noš bolj izrabim za animacijo. Letos je malo bolj hladno, drugače pa čudovito vzdušje in mnogo veselih obiskovalcev. Uroš Stele Vse odlično, s prijatelji obožujemo dneve narodnih noš v Kamniku, odvija se pestro glasbeno dogajanje. VESNA URŠIČ Sabina, Denisa, Nina, Ida, David, Ace Imamo se super, vendar smo malček jezni na letošnje vreme. Milan Na dneve narodnih noš v Kamniku smo s Pihalno godbo Moravče začeli prihajati pred dvanajstimi leti, kakšno leto vmes smo na žalost tudi izpustili in nismo nastopali, ker so nas zmotile druge obveznosti ali pač nismo bili vabljeni. Vzdušje je kot vedno zelo zabavno. Gregor Mlakar Tradicionalni dnevi narodnih noš so kot vedno odlično organizirani. Vse pohvale! Res pa je, da smo v petek in soboto bolj malo prodali, ker je deževalo, opazil sem tudi, da je letos precej manj turistov. Stojnic je tudi na Sutni veliko, pogrešam razne razstave živali, ki so včasih spremljale prireditev. Mare Veselo v Kamnik! Janez Tomšič V petek in soboto je bilo porazno zaradi deževja, nedelja pa je kar v redu, ker se odvija tradicionalna povorka, ki že sama po sebi privabi veliko obiskovalcev. Pred povorko so se predstavili tudi politični kandidati, eden od njih je v svoji predvolilni obljubi omenil »bolj« pokrite stojnice, kar bi bilo glede na vreme dobro. Sebastijan in Aleš Na narodnih nošah v Kamniku zelo rada delava, ker se veliko dogaja in pride veliko ljudi. Za letos bi le pripomnila, da je vreme več kot slabo, slabšega ne pomniva, kar pa se seveda pozna tudi pri poslu. NAMERAVALA JE Z VLAKOM V PRAGO, PRIŠLA PA JE NA MOTORJU V KAMNIK 90 LET ROZALIJE RESNIK Rozalija Resnik, Podskalar-jeva mama iz Kamnika, bo čez nekaj dni dopolnila 90 let. Bistrih misli in iskrivega duha mi je pripovedovala svojo zgodbo življenja, ki jo je iz rojstne vasice Bela pri Motniku peljala v Maribor, Kranj, Beograd, nazadnje pa v Kamnik, kjer živi zadnjih šest desetletij. Pri Spodnjem Hribovšku v Bdi s hišno številko 20 se je Juriju in Ani Korošec 22. septembra 1918 kot predzadnja od osmih otrok rodila Rozalija. Doma so jo klicali Rozalka, njeni otroci in vnuki jo kličejo mama Rozi. »Ja, osem nas je bilo: Pepče, Zinka, Micika, Ivan, Tonče, Albin, potem pa jaz. Zadnji je bil Jurček, ki je zgodaj umrl,« se spominja in nadaljuje: »Sedaj ni nobenega več, le jaz sem še ostala. Kar vse od kraja je kap.« Njena rojstna hiša stoji ob glavni cesti Kamnik - Motnik, mimo teče potok Motnišnica. Ob njem so se otroci radi igrali, lovili ribe, potok pa je poganjal tudi mlinska kolesa sosedovega, Firbarjevega mlina, kamor je tudi Rozalija nosila pšenico v mlin, domov pa moko in otrobe. Oče Jurij je imel mizarsko delavnico. V tistem času so hodili tudi po domovih miza-rit. Ata je veliko delal pri Blancu v Beli in je od tam vedno prinesel domov kakšen hlebec kruha. To so otroci dobro vedeli in so mu šli zvečer kar nasproti. Pri Spodnjih Hribovškovih so se ljudje radi oglašali. Rozalija kar zažari ob spominu na tiste čase: »Pri hiši smo imeli tri harmonike. Igrali so vsi bratje, pa ata, ki je tudi mene naučil prvi valček, ko sem bila stara 8 let. O, veselo je bilo pri nas! Velikokrat smo plesali. Prihajali so domačini, pa tudi žandarji iz Motnika. Imeli smo veliko ‘hišo’, v njej dve veliki politirani češnjevi mizi in veliko klet, kjer se je vedno našla pijača za vse. Nismo imeli oštarije, je pa stari oče klet in druge prostore pripravil za to, če kdaj bo.« Šolanje v kloštru Prvih osem let šole je obiskovala v Špitaliču. Pokaže mi fotografijo vseh takratnih učencev z učiteljem Potočnikom. Spominja se sošolcev: Zoreta, Jerasa, Slapnika... Ker so starši želeli, da se izšola, so jo, staro 15 let, poslali od doma na šolanje k nunam v Maribor. »Še danes vem naslov,« pravi. »Strossmayerjeva 15! Klo-šter stoji nasproti stolnice, kjer je sedaj pokopan škof Slomšek. V kloštru sem hodila v šolo, za hrano in stanovanje sem morala pri njih pospravljati. Pa še spričevala mi niso nikoli izdali.« Njena vnukinja Vesna, pravi: »...da se mama Rozi tega obdobja tudi sama večkrat spominja in v zadnjem času skoraj ne mine dan, ko ne omeni, da v Maribor bo pa treba še enkrat iti« Rozalija je zelo komunikativna, zna navezati stik z ljudmi, zato ji zagotovo ni bilo težko menjati kraje službovanja: Maribor, Celje, Beograd, Kranj... V Kranju je delala kot vzgojiteljica v vrtcu, otroci so bili garjavi, pa se je garij od otrok tudi sama nalezla. »So bili v kloštru tudi prebrisani! Namesto da bi me poslali k zdravniku in ga plačali, so me poslali domov, da ga je oče plačal. Ta čas mi tudi leta za penzijo niso tekla.« Med vojno, do napada na nemško postojanko, je delala v vrtcu v Motniku. Hoteli so, da govori le nemško. Spominja se, da je sedela na krušni peči in se učila: »Ich bin Rozi...!« Doma jih je poučeval vojak. Otroci v vrtcu so jo imeli radi, saj je naskrivaj z njimi govorila tudi slovensko in so jo klicali: »Tante Rozi!« Po vojni je nameravala iti za guvernanto v Prago, pridobila je že vsa dovoljenja in potni list za Češko (ki ga še danes skrbno hrani), pa ji je s. Lavretina rekla: »Raje doma ostani, v kloštru ni lahko...«. Skoraj zagotovo bi odšla, če se ne bi lepega dne k njim domov z motorjem pripeljal Podskalarjev Anci (Franc Resnik) iz Kamnika. Rozalija se tega dne spominja, kot bi bilo včeraj. »Anci je kupoval mošt za domačo gostilno. Moj ata je delal v mizarski delavnici, Anci pa si je ta čas mene ogledal od vrha do tal. Bila sem mu všeč... Potem se je na hitro zgodilo... Ata in mamo je zaprosil za mojo roko, dovolila sta in v enem mesecu sva se poročila. Namesto z vlakom v Prago sem se na motorju odpeljala v Kamnik!« Poroka je bila 25. junija 1948, civilno sta se poročila na Lazah, kjer je v pisarni delala soseda Ivica Homšak (roj. Strmšek) in je bila zraven pri poroki. Cerkvena poroka z mašo je bila v Špitaliču, peli so cerkveni pevci, med njimi tudi Polonca Učakar (mama pevke Joži Kališnik), ohcet pa je bila doma. Iz rojstne hiše v Beli, kjer sonca pozimi več kot tri mesece ni na spregled, se je preselila na možev dom v Kamnik, ki prav tako stoji ob glavni cesti skozi Tuhinjsko dolino. Kar se tiče sonca, ni prav nič profilirala, saj je predel, kjer stoji gostilna Pod skalco, tudi najbolj mrzel predel Kamnika, je pa bližje do mesta. Danes naročijo deciliter vina, včasih je bilo drugače... »Rada bi delala v trgovini, za gostilno mi ni bilo toliko.... Ancijeva mama je sinu takoj po poroki pre- dala obrt in tako sem postala gostilničarka. To delo sem vzljubila, čeprav sem bila cele dneve za točilnim pultom in v kuhinji. To se mi Svakinja Pavla Korošec in nekdanja soseda Ivica Homšak iz Bele ter dr. Niko Sadnikar s slavljenko Rozalijo Resnik. MARIJA KORDAŠ IN NJENIH 100 LET 9. septembra 1908 se je v Brnu na Češkem rodila Marija, poročena Kordaš, ki danes živi v Aškerčevi ulici 1 v Kamniku. Svoj častitljivi stoletni jubilej je proslavila prav na rojstni dan v krogu najbližjih - sinov Iva in Maria ter hčerk Helene in Anike. Slavju so se pridružili še gostje: župan občine Kamnik Tone Smolnikar s sodelavko Marjeto Benkovič, Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, Matevž Košir, predsednik Območnega združenja zveze borcev NOV Kamnik, France Smolnikar, predsednik Društva upokojencev Kamnik, s sodelavko Marjano Berlec. Slavljenki so izročili šopke, darila in priznanja ter ji čestitali z najlepšimi željami za prihodnost. Marija Kordaš, rojena pred 100 leti, je v svojem življenju doživela veliko lepih trenutkov, ki se jih z veseljem spominja. Mlada leta je preživela na Češkem v krogu družine, življenjska pot pa jo je pripeljala tudi v Braslovče, kjer se je seznanila s študentom in bodočim možem Boštjanom, pozneje veterinarjem in doktorjem znanosti, ki je leta 1990 umrl. Že leta 1928 sta se poročila, živela sta v različnih krajih v Jugoslaviji in se končno 1936 leta preselila v Kamnik. Marija je bila zaposlena na različnih delovnih mestih na občini Kamnik in drugje, nazadnje na Urbanističnem inštitutu v Ljubljani. Tudi sicer je njena življenjska pot izredno zanimiva in uspešna. Poleg velike družine in zaposlitve se je ukvar- jala z mnogimi aktivnostmi. Posebno so jo veselila ročna dela, za kar je prejela tudi posebno nagrado in priznanje. V izrednih dneh za našo domovino se je aktivno vključila v osvobodilno gibanje proti okupatorju, zaradi izdajstva je bila zaprta v Begunjah in je redna članica Zveze borcev NOV, članica Društva upokojencev Kamnik je od leta 1982. Vsakega obiska je vesela in ji ostaja v prijetnem spominu. Še vedno je živahna, sama skrbi za dobro počutje in tudi ob tem jubileju je bila zelo dobrovoljna in komunikativna. Vsi prisotni smo bili prijetno presenečeni nad vitalnostjo naše stoletnice. STANE SIMŠIČ Srečanje nekdanjih učencev frizerske šole v Mekinjah V soboto, 30. avgusta, je v uršulinskem samostanu v Mekinjah potekalo tradicionalno vsakoletno srečanje nekdanjih učencev frizerske šole, ki je v letih 1951 - 1961 delovala v nacionaliziranem delu samostanske zgradbe. Nekdanji učenci, sedaj že upokojeni frizerke in frizerji, se z veseljem spominjajo dni, ki so jih preživeli v Mekinjah in se vsako leto radi vračajo v nekdanje šolske prostore. Zbralo se jih je okoli 35, podobna srečanja pa organizirajo že 20 let. Udeležence srečanja je prišel pozdravit tudi kamniški župan, ki so mu ob tej priložnosti izročili posebno zahvalno listino. Malo pred 12. uro pa so se nekdanji učenci zbrali v samostanski kapeli, kjer je mekinjski župnik dr. Pavel Pibernik daroval sv. mašo. DAMJAN HANČIČ _______J Rozalija Resnik z vnukinjo Vesno, ki drži staro fotografijo njene družine (mama Rozi, otroci Jelo, Miha, Lučka, Nuša in oče Franc - Anci) sedaj pozna, saj me noge ne ubogajo več tako, kot bi rada,« pravi. V gostilni so se pogosto ustavljali furmani in Anci se je velikokrat jezil, ker so mu konji zunaj razkopali vrt. Ustavljali so se »Thinci«, preden so šli v službo, spili pol litra šnopca in šli naprej. Iz Motnika, Špitaliča in cele Tuhinjske doline so s konji vozili prašičke na sejem v Kamnik. »Če je bila dobra kupčija, se je tudi pri meni v gostilni poznalo. O, koliko vina sem prodala!« se zamisli nazaj. »Danes naročajo po deciliter vina, včasih pa so naročili Štefan vina (2 litra) ali pa Marko vina (5 litrov) naenkrat. Ko je beseda nanesla na kuhinjo, je Rozalija povedala: »Najbolj imenitna jed je bila »telerflajš«, to je bilo goveje meso v juhi z ribano kašo. To so ponavadi jedli furmani. Vedno je bil na voljo golaž, meščani pa so radi prihajali na pečene ribe. Najmanj dela je bilo s postrežbo suhe klobase in kruha na okroglem lesenem krožniku, zraven pa še nož krivček in malica je bila pripravljena.« Baloni pod hrastom za njenih 90 let Letos je minilo 60 let, odkar se je Rozalija primožila Pod ska- lo. Če bi bil mož še živ, umrl je leta 1982, bi letos praznovala biserno poroko. Možu je podarila štiri otroke. Najprej se je rodil Jelo, potem še Miha, Nuša in Lučka. Ima osem vnukov in dva pravnuka. »Vesela sem, ker vsi otroci živijo v Kamniku,« pravi. Sin Miha je zraven stare zgradil novo hišo, kjer živi tudi mama. Prav on z velikim veseljem nadaljuje stoletno tradicijo gostinstva, ima pa tudi prenočišča. Mama Rozi pohvali sina in njegovo družino: »Lepo skrbijo zame. Še posebej moram pohvaliti vnukinjo Vesno, ki mi vsako jutro pripravi zajtrk in je moja desna roka.« Podskalarjeva mama je bila vedno aktivna, rada je šla na klepet s starimi prijateljicami, svoje nekdanje goste pa je srečevala na izletih z upokojenci. Zadnje leto je bolj doma, a ne izgublja življenjskega optimizma. Vesela je obiskov svojih otrok z družinami, prijateljev. Letošnjo prvo soboto v septembru so ji pod domačim hrastom, kjer je včasih najraje posedela, pripravili slovesnost v čast njeni devetdesetletnici. Zapel ji je Stane Vidmar, pa Joži Kališnik, na harmoniko je zaigral Božo Matičič. Čestital ji je župan Tone Smolnikar, ki isti dan praznuje rojstni dan, le da je 31 let mlajši, nekaj besed ji je namenil tudi dr. Niko Sadnikar. Še kar listava po albumu s starimi, lepo urejenimi fotografijami. Skoraj za vsako ve, kje je bila posneta. Rozalija je bila res lepo dekle in v albumu je veliko njenih fotografij iz mladosti, kar se mi zdi kar malo čudno za tisti čas, pa se nasmehne in pravi: »En Gre-gorjevčev iz Zajasovnika je nekaj za mano hodil, pa mi ni bilo nič zanj. Imel je fotoaparat in je kar naprej slikani...« Je bilo kar prav. Ostali so lepi spomini. MARINKA MOŠNIK joga v vsakdanjem življenju Domžale vabi k vpisu od 15. septembra do 1. oktobra Domžale: , v prostorih društva, stara OS Venclja Perka, Ljubljanska 58, ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 19. ure, Kamnik: OŠ 27.julij, Tomšičeva 9, ob ponedeljkih in sredah, od 19. do 20. ure, Radomlje: OŠ Preserje pri Radomljah, Pelechova 83, ob ponedeljkih, od 19. do 20. ure, Dragomelj: OŠ Dragomelj, Dragomelj 180, ob torkih, od 18. do 19. ure, Dolsko: Podružnična šola Dolsko, Dolsko 85 a, ob torkih, od 18. do 19. ure. Informacije: na telefonu 031 231 440, od ponedeljka do petka, od 12. do 14. ure in na sv ww.j vvz .org/do m zale Joga v vsakdanjem življenju je neprofitna, humanitarna in nevladna organizacija. Za večjo požarno varnost v šolah Uspešno izvedene evakuacijske vaje na OŠ Frana Albrehta in podružnicah Vranja Peč in Mekinje Požarna varnost v šolah ter izvedba evakuacijskih vaj sta področji, na katerih kamniški gasilci skupaj z vodstvenimi delavci kamnih šol v zadnjih letih zelo dobro sodelujemo. Skupaj z reševalci, policisti, gorskimi reševalci enkrat letno sodelujemo tudi na področju predstavitve našega dela, vozil in opreme. V mesecu požarne varnosti organiziramo dneve odprtih* vrat, sodelujemo pfi izvedbi evakuacijskih vaj. Spremembam zakonodaje s področja požarnega varstva so sledili tudi ravnatelji vseh osnovnih šol v občini in skupaj s civilno zaščito občine Kamnik organizirali več sestankov na to temo. Vodstvo šole OŠ'Frana Albrehta v zadnjih letih večji poudarek namenja organizacijskim ukrepom, ki stremijo k izboljšanju organizacije požarnega varstva v šoli. Poleg urejene dokumentacije, rednih pregledov gasilnih naprav, hidrantov ter rednega usposabljanja zaposlenih so umiki iz šole pomemben del izboljšanja pripravljenosti na morebitni požar ali drugo nesrečo. Glede na spremembe in dopolnitve pravilnika o požarnem redu, ki je stopil v veljavo s 1. 11. 2007, se je vodstvo šole odločilo, da v prvem polletju 2008 realizirajo izvedbo evakuacijskih vaje na centralni osnovni šoli Frana Albrehta ter podružničnih šolah v Mekinjah, Tunjicah, Nevljah in na Vranji Peči. V šoli Frana Albrehta se letos nahaja 556 otrok. Po velikosti je to ena večjih osnovnih šol v Sloveniji. Šola je bila grajena v časovnem obdobju (leta 1963), ko je bila na področju požarne varnosti domača zakonodaja pomanjkljiva. Zaradi neupoštevanja gradbeno-tehnič-nih ukrepov, kot so ločitev objekta v požarne sektorje, izvedba dveh ločenih evakuacijskih poti, od katerih je vsaj ena požarna, izvedba sistema požarnega javljanja in alarmiranja, je potrebno večji poudarek nameniti organizacijskim ukrepom. Za čim boljšo izvedbo vaje »umik iz šole« je potrebno dobro in pravočasno načrtovanje. Vodstvo šole je k načrtovanju vaje pristopilo skupaj z osrednjim gasilskim društvom PGD Kamnik in CZ Kamnik. Na skupnem sestanku smo pregledali požarni red in ukrepe ter navodila. Vodstvo šole je naročilo izdelavo požarnega načrta in ga nato posredovalo gasilcem. Na šoli so imenovali poverjenika za CZ, ki je vodil priprave za izvedbo vaje in jo tudi vodil v sodelovanju z gasilci, CZ in policijo. Da bi pripravili čimbolj realno vajo, je bilo organiziranih več sestankov skupine in krajše usposabljanje v sodelovanju z vsemi zaposlenimi na šoli in gasilci. Pred vajo smo pregledali požarni načrt, načrte evakuacije, ki so izobešeni v vseh učilnicah in prostorih, kjer se zbirajo ljudje. Pregledali smo izhode, zbirna mesta. Pripravili smo napotke za učitelje, kako ravnati ob prejetem obvestilu o požaru. Učenci so se na razrednih urah poučili o evakuacijskih načrtih, evakuacijskih poteh ter zbirnih mestih. Glavni namen vaje je bil poleg izpraznitve šole tudi odkrivanje šibkih točk. Evakua.cijska vaja je potekala 24. aprila po prvi šolski uri. Okoli 8:45 ure je učitelj opazil požar in o tem takoj obvestil ravnatelja. Ob 8:49 je ravnatelj poklical gasilce. Hišnik je po prejetem obvestilu izklopil elektriko. Ker obveščanje po šolskem ozvočenju ni bilo mogoče, so uporabili t.i. »kurirski načrt obveščanja« učencev po učilnicah v vseh štirih etažah. Hkrati so kurirji Reševanje otrok iz OŠ Frana Albrehta s pomočjo avtolestve. dajali navodila za umik, da ne bi prišlo do panike. Šola je bila izpraznjena v dobrih štirih minutah. Za zbirna mesta so bile za posamezne razrede nameščene table, šolsko igrišče je bilo odprto. Po prihodu gasilcev je vodja intervencije pridobil informacije o poteku evakuacije. Ravnatelj je poročal, da je v učilnici v 2. nadstropju učitelj presodil, da se učenci ne morejo varno evakuirati in so ostali v razredu ter pri oknu čakajo na pomoč gasilcev. Skupaj je bilo v razredu 13 otrok in učitelj, dva od učencev sta bila poškodovana. Reševanje otrok je potekalo s pomočjo avtolestve. Za poškodovana otroka pa je poskrbela druga in tretja skupina, ki je poškodovana otroka na nosilih prinesla do mesta oskrbe, kjer so jima pomoč nudili člani ekipe prve pomoči. Četrta napadalna skupina je izvedla notranji napad z visokim tlakom. Dva gasilca sta preiskala prostore šole in poročala poveljniku, da nihče ni ostal v razredih in drugih prostorih. Gasilci ob prihodu na mesto požara najprej naletimo na dva problema. Pomembno je, da hitro pridobimo informacijo o prisotnosti otrok in morebitnih poškodovanih oz. ujetih osebah v objektu. V primeru vaje je bilo zbiranje podatkov zelo hitro, saj so imeli na šoli listo zaposlenih in listo oddelkov z učenci. Drug problem so manjše učne skupine (kdo jih obvešča in kdo ve kje se nahajajo posamezne ure dneva). Za obveščanje je bil uporabljen kurirski način obveščanja. Šola je od poteka zadnje evakuacijske vaje (aprila 2006) izboljšala organizacijske ukrepe, takratne šibke točke so večinoma odpravljene. Učenci so mirno in brez panike zapustili stavbo, upoštevali so navodila učiteljev. Z vidika gasilcev je bila vaja uspešna, reševanje s pomočjo avtolestve je potekalo tekoče. Prav tako smo na vaji vključili bolničarje, ki so oskrbeli poškodovana učenca ter prikazali delo bolničarjev in nudenje prve pomoči. Obsežnost vaje je zahtevala angažiranost, motiviranost ter timsko delo vseh zaposlenih na šoli. Za dobro teoretično pripravljenost delavcev šole so poskrbeli z usposabljanjem učiteljev in pisnimi navodili. Učenci so se na vajo pripravili tako, da so se na razrednih urah pogovarjali o ustreznem ravnanju v primeru požara, potresa in druge naravne nesreče. Za posamezne oddelke so bila vnaprej določena zbirna mesta, ki so bila označena s tablami. Namen vaje je bil tudi, da bodo učenci znali ustrezno ravnati ob nesreči tudi v drugih objektih (npr. doma, v trgovini, na cesti, kinodvorana). Gasilci nismo imeli težav z dostopnostjo, intervencijske površine so bile proste, prav tako tudi dovozne poti. Skupina za pripravo vaje se je odločila, da se bodo evakuacijske vaje izvajale redno letno in se bodo vključile v redni leti načrt šole. K sodelovanju bomo glede na temo vaje povabili ostale strukture reševalcev in predstavnike policije. V juniju smo uspešno izvedli še evakuacijski vaji na podružničnih šolah na Vranji Peči in v Mekinjah. Evakuacijske vaje v Mekinjah sta se udeležila tudi predstavnik občine podžupan Brane Golubovič in predstavnik policije Kamnik Dušan Trivič. JOŽE OBLAK, VIGČ Poveljnik PGD Kamnik Foto: arhiv PGD Kamnik, JOŽE OBLAK Koprski podjetnik omogočil brezplačno letovanje kamniškim otrokom Da je v Republiki Sloveniji še vedno nekaj posameznikov, ki se radi odzovejo na prošnjo k solidarnosti, je med drugim tudi primer koprskega podjetnika Emila Grižona, ki je prispeval 10 tisoč evrov za brezplačno letovanje skupine 40 otrok iz družin, ki so bile prizadete v hudem julijskem neurju na območju občine Kamnik. V prvi skupini je avgusta v Mladinskem zdravilišču na Debelem rtiču letovala skupina 28-ih otrok, druga skupina 12-ih otrok pa bo letovala v zdravilišču med krompirjevimi počitnicami. V soboto, 30. avgusta, so otroke v zdravilišču obiskali donator, generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Janez Pezelj, direktor občinske uprave Kamnik Vladimir Korošec in sekretarka OZ RK Kamnik Lidija Zagorc. Otroci so gostom pokazali, kaj so ustvarjali v delavnicah, jim zapeli in zaplesali, vodja MZL Debeli rtič Karmen Kajba pa jih je ob tej priložnosti seznanila s pomembnejšimi razvojnimi načrti in programi centra. Vsi pa so se direktorju podjetja Finali Trading Emilu Grižonu zahvalili za njegov prispevek, kije omogočil brezplačno letovanje skupini kamniških otrok. Vladimir Korošec Direktor občinske uprave Nekaj utrinkov iz dogajanja v Društvu Sožitje Kamnik > drobnih stvareh, in iskreno prijateljstvo Nedavno sem slišala, da ni nujno, da imaš posluh, da bi pel, pomembna je le volja in osebno zadovoljstvo. To nas je opogumilo. V našem varstveno delovnem centru, ki zaposluje enaindvajset oseb z motnjami v duševnem razvoju, smo pred tremi leti za- potrebno v uspeh vložiti veliko truda mentorjev in varovancev. Tudi sicer nam pesem in ples popestrita sleherno prireditev. Tako smo tudi na junijskem pikniku, na katerem se nam je pridružila Natalija Verboten, veliko peli in se zabavali. Natalija, ki se disciplinah osvojili zlata odličja, Urša Gruber srebrno, Kristina Sinčič, Maja Mravlje, Marica Hribar, Darja Kališnik in Primož Žmavc pa so prejeli bronaste medalje. Državnih iger SOS sta se udeležila Kristina Sinčič s plavanjem na 50 m, prsni slog in Drago Šimenc z metom žogice. Na tri dnevnem tekmovanju ju je spremljala Sandra Rems, ki v društvu že vrsto let zavzeto deluje na športnem področju. Medsebojno zaupanje je bilo poleg sposobnosti in treninga gotovo tisti kamenček na poti do uspeha, ki je Dragu prineslo zlato, Kristini pa srebrno medaljo. Morda niste vedeli, da naši mladostniki in odrasli aktivno preživijo tudi svoj dopust. Na tedenskih in vikend oblikah vseživljenjskega učenja v organizaciji Zveze Sožitje se v različnihkrajih po Sloveniji učijo samostojnosti, kuhanja, plesa, taborjenja, jahanja, uživajo v pohodništvu, plavanju in mnogo drugem. Učijo se spoštovati naravo, ceniti prijatelje, predvsem pa se naučijo spoštovati in imeti rad samega sebe. Roman, Drago in Marjan so se preizkušali v športnih veščinah v Logatcu, Marica, Zoran in Darja so si ves teden rezervirali za spoznavanje in učenje plesov raznih narodov v Gorjah, Štefan, Nena in Mirko so letovali v Izoli, na taboru, ki je namenjen osebam s težjimi motnjami v duševnem razvoju. Kristino in Matica pa je očaralo pohodništvo. Po Pohorju sta iskala skriti zaklad, izdelovala drevesne hiške za škrate in dobro namučila svoje pohodniške čevlje. Živeti s starši je lepo in udobno. Toda življenje med prijatelji daleč od doma, početi stvari, ki jih imaš najraje, skrbeti sam zase, pa čeprav le teden dni, to je doživetje, ki naše ljudi navdaja z navdušenjem in ponosom. Pa vendar se v »svet« ne podajo čisto sami. Da je vse prav, poskrbijo Cvetka, Marija, Olga, Marina, Anja, Irena in Jure, prostovoljci, ki so ali še vedno ostajajo tiha opora, družabniki in prijatelji oseb, ki jim je usoda na življenjski poti neizogibno namenila pomoč soljudi. V zameno nam ponujajo otroško veselje ob drobnih stvareh, zaupanje in iskreno prijateljstvo! Bi želeli postati prostovoljec? Za Društvo Sožitje Metka Hribar in Irena Bizjak Mladi člani Sožitja Kamnik - društva z motnjami v duševnem razvoju so bili tudi v letošnjem letu nadvse uspešni na igrah specialne olimpijade. Učenci OŠ Vranja Peč so se seznanili z uporabo ročnih gasilnih aparatov. čeli z rednimi pevskimi urami enkrat tedensko. Naučili smo se veliko pesmi vseh zvrsti, vendar nismo imeli poguma, da bi jih zapeli širšemu občinstvu. Lani smo prepevali v kamniškem Domu starejših občanov, nastopili smo na reviji pevskih zborov, letos pa smo dokončno prebili led in se v dogovoru z Društvom upokojencev Kamnik udeležili njihovega kulturnega dne. Zapeli smo jim šest pesmi in niso se mogli načuditi, da tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju z velikim žarom zapojejo. Oboji smo bili zadovoljni. Dogovorili smo se, da se še srečamo. Seveda pa je bilo je odpovedala honorarju, je naše varovance neverjetno razveselila, saj se bodo o tem obisku pogovarjali še kar nekaj časa. Njihove oči so zažarele še v večji sreči, ko se jim je zahvalila, da je bila lahko z njimi. Mladi člani društva z motnjami v duševnem razvoju pa so bili tudi v letošnjem letu nadvse uspešni na igrah specialne olimpiade. Na regijskih igrah v Radovljici so tekmovali v metu žogice in teku na petdeset in sto metrov. Marjan Burja, Matevž Navinšek, Drago Šimenc, Matej Istenič in Matic Žerovnik so v svojih Varovanci VDC v Kekčevi deželi - pozdrav Kekcu in Pehti Prvi grozdi na naši potomki stare mariborske trte po »zaslugi« nepridipravov ne bodo dozoreli... V noči s petka na soboto, 6. septembra, so se v kamniškem mestnem parku Evropa neznani zlikovci znesli nad cepljenko znane štiristolet-ne trte iz Maribora. Dober centimeter debelo trto, ki se je že lepo razrasla po pergoli, so prerezali meter nad zemljo. Zato se je posušil ves zgornji del trte, na katerem bi že letos dozoreli prvi štirje grozdi žametne črnine. Posušena trta naj bi ostala na pergoli do pomladi kot opomin Potomko mariborske trte so posadili ob kamniškem občinskem prazniku aprila leta 2006 v znamenje sodelovanja med Maistrovima mestoma Kamnik in Maribor. Kot je povedal skrbnik trte Miro Sanabor, bodo posušeni del trte pustili na pergoli kot opomin na (milo rečeno) čuden odnos nekaterih ljudi do naših javnih dobrin in še posebej do izgleda starega Kamnika kot turističnega mesta. Prihodnjo pomlad pa jo bodo obrezali, vendar bo potrebovala najmanj leto dni, da se povzpela na že doseženo dolžino. F.S. Pasji kakci vsepovsod niso v ponos lastnikom psov Ko je bilo psičkov še malo in so bili ti večinoma v »službi« - kot čuvarji doma, takih problemov ni bilo oz. so bili zanemarljivi. Danes, ko pa je psičkov veliko in imajo večinoma popolnoma drugačno vlogo kot nekdaj, saj so ponekod postali že pravi družinski člani, pa problem postaja vedno večji. Vendar ne zaradi psičkov - pni pač morajo to narediti, ampak zaradi njihovih lastnikov, ki še niso dojeli, daje sedaj drugačen čas in drugačne razmere. Če odmislimo zakon in pravilnike, pa vsaj pomislimo, kako bi bilo, če bi svojo veliko potrebo opravljali kjerkoli in nato pustili tisto one povsod, kjer bi padlo od nas? Tako moramo misliti tudi_o naših štirinožnih prijateljih. Če pač ne morejo iti tja, »kamor gre še cesar peš«, in tudi sami ne morejo pospraviti za seboj, moramo to storiti lastniki. Zato je povsem ustrezna polietilenska vrečka, s katero primemo one, jo nato obrnemo in ob prvi priliki damo v posodo za smeti. Če bi vsi lastniki štirinožnih prijateljev upoštevali to, potem ne bi bilo potrebno na nekaterih poteh, ki so pasja sprehajališča (kot na primer pot na Žale) ves čas paziti, da ne bi stopili na one. B. POLLAK i); Sit ■ • i. - t Takile »čevapi« niso v ponos ne lastniku psa, ki jih je naredil, ne kraju samemu AUSCHVVITZ, 22. junij Trpljenja se ne da izmeriti, zla ne pozabiti Tako je napisala novinarka in naša spremljevalka Irena Brejc. Po letih prizadevanj slovenskega taboriščnega odbora za koncentracijska taborišča in njene predsednice Sonje Vrščaj smo odkrili spominsko ploščo v slovenskem jeziku v spomin 1.780 slovenskim žrtvam tega nacističnega taborišča, ki je delovalo od leta 1940 do leta 1945. Nešteto človeških usod je zaznamovalo še naslednje generacije. Na prireditev sta iz Slovenije odpeljala dva avtobusa potnikov, kar pomeni, da nas je bilo skoraj sto. Med nami so bile tudi jetnice, ki so preživele grozote tega taborišča in so se kljub letom odpravile na težko pot. Med potniki je bilo več kot polovica tistih, ki so v tem taborišču izgubili svoje mame, takoimenovanih »ukradenih otrok«. Veliko nas je bilo, ki smo tokrat prvič lahko prižgali sveče svojim mamam in sorodnikom. Bili smo ukradeni otroci, nasilno odtrgani iz naročij svojih mam, ki jih nismo videli nikdar več. Tu, po tej širjavi veter nosi njihov pepel. Žrtvam tega nacističnega taborišča smo se prišli poklonit iz različnih krajev naše Slovenije, iz Kamnika smo se slovesnosti udeležile tri članice odbora DIS Kamnik. Imena žrtev so napisa- prostorov, polnih vitrin in ostankov žrtev. V17. bloku je sicer še vedno Jugoslovanski pavilijon, ko se bodo dogovorili, bo tudi slovenski. Od danes dalje je poleg ostalih plošč narodov, ki so tu umirali, tudi slovenska plošča. Slovesnosti ob odkritju plošče so se udeležili tudi poljski veleposlanik, zastopnik predsednika Poljske, zastopnik našega predsednika države, gospoda Turka. Slavnostna govornica je bila poleg Poljaka tudi naša poslanka v evropskem parlamentu Mojca Drčar Murko. Naš veleposlanik g. Drofenik je svoj govor končal z besedami:... »Pravico do prihodnosti ima tisti, ki se zna spominjati preteklosti«. Mojca Drčar Murko nam je nanizala vrsto resnic in z nami prehodila del tega svetega prostora, neskončnih širjav bolečega spomina. Minuta molka je bila neskončno dolga. Venci, ki smo jih položili, med njimi tudi slovenski, so za nekaj časa okrasili ploščad ob plbšči. Prižgane sveče so še plapolale, ko smo molče zapuščali slavnostni prostor. Brez besed smo si ogledovali barake in muzejske prostore ter vitrine, kjer so ostanki trpinov tega mučeniškega kraja. STANISLAVA ZAVRŠNIK-BERLEC na ali nenapisana v delu muzeja BIRCKENAU-AUSCHVVITZ. Ogledali smo si ostanke teh grozot in nemo odhajali iz zaprtih DURCHGANG VERBOTEN, ACCESSO VIETATO, WARNING NO TRESPASSING THIS IS PRIVATE LAND, PRIVAT NI PREHODA Prvič smo se s takimi napisi srečali že pred leti v Avstriji in Italiji, videli v filmih o Ameriki, kjer lahko v nekaterih državah tistega, ki ne spoštuje takega napisa, skoraj nekaznovano ustrelijo. V zadnjem času pa se vse več takih napisov pojavlja tudi pri nas. Živimo v družbi, kjer naj bi bila lastnina sveta. Vendar ni sveta samo lastnina, svete so tudi druge pravice, povezane z njo - last, posest, uporaba in tudi služnost - prost prehod. Mar bo pri vsem spoštovanju privatne lastnine in zakonov dovoljeno, da bo tudi na poteh, ki smo jih neovirano uporabljali desetletja, postavljen napis PRTVAT, NI PREHODA koli in ograja, in da teh poti ne bomo mogli več uporabljati? To se že dogaja v Godiču. Tam je onemogočen prehod po poti, po kateri smo hodili desetletja, veliko prej, preden so sedanji lastniki pridobili lastninsko pravico. Pot sicer v zemljiškem katastru ni vrisana s svojo parcelno številko, ker za to nikoli ni bilo potrebe, saj nikdar niso oporekali njeni uporabi. Sedaj pa je onemogočena uporaba planinske poti, vpisane v kataster oz. register planinskih poti, ki je po zakonu o planinskih poteh definirana kot pot javnega značaja. Res pa je, da ta pot še ni bila vpisana v evidenco planinskih poti, ki je predvidena z zakonom, ker je bila uredba o tem izdana šele letos. Postavljena je bila fizična zapora, prometni znak in napis, ne da bi bil o tem obveščen skrbnik planinske poti. Da bi se izognili zapori, je potrebno uporabiti pot, ki je vsaj desetkrat daljša od zaprtega dela. Problem je rešljiv z malo dobre volje in spoštovanjem zakonov tudi brez uveljavljanja zakonsko predpisanih kazni za tiste, ki onemogočajo uporabo poti. Zakon o planinskih poteh med drugim prepoveduje vožnjo s kolesi, motorji in drugimi vozili po planinskih poteh, ki niso prometnice. In če so bila taka dejanja vzrok za prepoved, potem je rešitev lahko zelo hitra - samo peš prehod po isti poti ali »obvoznici« ob Bistrici. Da ne bi bilo potrebno po nepotrebnem obremenjevati sodišča. B. POLLAK IZ KS PEROVO OPPN Bil Titan Svit Od 19- junija do 1. avgusta je v prostorih KS Perovo potekala javna razgrnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta Bil Titan Svit, 17. julija pa je bila na občini Kamnik organizirana javne obravnava. Pripravljalec projekta (Občina Kamnik) v fazi priprave prostorskega načrta ni upošteval nobenih do sedaj posredovanih pripomb sveta KS Perovo (podali smo jih po udeležbi na dveh delavnicah), zato smo vse predloge in pripombe, ki smo jih še dodatno dopolnili, podali še enkrat. Predlagali smo pridobitev ažurne geodetske podlage, na katero naj se naveže cestna infrastruktura, izločitev vseh elementov LN B7 vzhod iz prostorskega načrta, zagotovitev položaja strank v postopku vsem prebivalcem znotraj vplivnega območja, P+1 kot maksimalni vertikalni gabarit objekta na sedanjem Titanovem parkirišču z ustreznim odmikom od ceste, dejansko zagotovitev protihrupnega zidu in povečanje zelenih barier na predvidenih mestih, navedli smo sprejemljive možnosti ureditve predvidenega stanovanjskega naselja, opozorili na problem parkiranja, problem meteorne vode in neustrezno prometno ureditev področja ter predlagali ustrezne rešitve.. Predlagali smo tudi ureditev več zelenih površin in otroških igrišč znotraj ureditvenega območja. Želimo si, da bi nam sedaj pripravljalec prostorskega načrta le odgovoril, nas upošteval in nam ponudil prostorski akt, ki bo sprejemljiv tako za prebivalce, kot tudi za podjetja. Kanal in Kamniška Bistrica 3. junija smo (v celoti iz sredstev KS) poskrbeli za postavitev nove ograje mostu čez Kanal pri gostilni Vovk na Pe-rovem, prizadevamo pa si tudi za obnovo dotrajane in nevarne brvi čez Kanal pri »Grošanu«. Zaenkrat še ni posluha njenega lastnika - podjetja Titan, kljub temu, da smo projekt pripravljeni sofinancirati. Podobno je z dalj časa trajajočim opozarjanjem pristojnih na občini na nevarnost spodjedenih stebrov mostu čez Kamniško Bistrico in na nujnost sanacije brežine Kamniške Bistrice. Udrtina in ureditev parkirišč na Zikovi ulici Po asfaltiranju ceste, urejanju pločnikov, kolesarske poti in klančin na Steletovi cesti lanskega avgusta je med končnim pločnikom Zikove ulice in prvim pločnikom Steletove ceste ostala velika udrtina, v kateri v primeru dežja nastane pravo malo jezero. Člani sveta smo se odločili, da enoletnemu obhajanju luže in številnim našim prošnjam po ureditvi naredimo konec, zato bomo v prihodnjih dneh za asfaltiranje poskrbeli sami. Na zunanjem pasu travnika med Steletovo cesto 25 in kotlovnico naj bi se na našo prošnjo in obljubo podžupana Občine Kamnik Rudolfa Pfajfarja uredilo parkirišče in tako deloma rešilo problem parkiranja stanovalcev Zikove ulice. Neurje nam ni prizaneslo Neurje, ki je v nedeljo 13. junija pustošilo po občini Kamnik, naši krajevni skupnosti ni prizaneslo. Odkrilo je strehe dveh stanovanjskih blokov na Zikovi ulici in delno dveh na Kovinarski cesti, poškodovalo več drugih streh, ruvalo in lomilo drevesa, razbijalo stekla, poškodovalo vozila, klestilo po poljih, podiralo reklamne panoje... Svet KS bo za odpravo posledic najbolj prizadetim namenil 2.200 evrov. KS PEROVO Prijetno... Pa je hlajenje v vročih dneh na brvi čez Kanal tudi varno? NEVARNI ODPADKI IZ GOSPODINJSTEV #1,»™=—™, Kaj so nevarni odpadki iz gospodinjstev? V vsakdanjem življenju nas spremljajo najrazličnejše snovi, za katere sploh ne pomislimo, da vsebujejo nevarne sestavine. Sredstva, pripomočki ali snovi, ki jih uporabljamo vsak dan, lahko po uporabi postanejo nevaren odpadek. Z namenom zmanjševanja onesnaževanja okolja je zato potrebno tovrstne odpadke zbirati ločeno. Nevarni odpadki so vse snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti. Označevanje izdelkov ali snovi z znaki nevarnosti na ovojni embalaži je zakonsko predpisano, tako da se o izdelku lahko še pred nakupom prepričamo, ali vsebuje nevarne snovi. Kaj sodi med nevarne gdpadke iz gospodinjstev? Nevarni odpadki v gospodinjstvih nastajajo pri vsakdanjih opravilih v našem domu. Najbolj tipične vrste odpadkov so: - barve: in barvam sorodne snovi, premazi, lepila, črnila, kartuše, tonerji... - čistila: organska topila, jedka čistila, odstranjevalci... - zdravila: tablete, sirupi, mazila, preparati, kapsule... - motoma olja: mazalna, hidravlična, zavorna... ‘ - kemikalije: kisline, baze, fotokemikalije... - pesticidi: herbicidi, fungicidi, insekticidi, sredstva proti zajedavcem... - kozmetika: laki, barve za lase, spreji, odstranjevalci laka... - baterije: urne (gumbne), navadne, alkalne, Ni-Cd... - akumulatorji: svinčevi akumulatorji iz avtomobilov... - odpadna embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi: plastična, kovinska, lesena, steklena. - fluorescentne snovi: varčne žarnice, žarnice... - sprayi: prazne in polne tlačne posode... Kako prepoznamo nevaren odpadek? Osnovna opredelitev nevarnih odpadkov je, da je odpadek nevaren, če ima eno ali več nevarnih lastnosti. Spodaj so predstavljeni znaki za nevarnost, ki označujejo nevarne snovi. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da se eksplozivnih snovi ne zbira med nevarnimi odpadki iz gospodinjstev. X 1=5=1 %2\ Ar 6 Ki 6 eksplozivno jedko okolju nevarno oksidativno strupeno vnetljivo Razpored zbiranja: OBČINA KAMNIK Ura Zbirno mesto sobota 4. oktober 2008 8.00- 8.45 Motnik - pri Pošti 9.00- 9.45 Špitalič - pri Gasilskem domu 10.00- 10.45 Tuhinj - pri bencinski črpalki Petrol 11.00- 11.45' Tuhinj - pri trgovini Oreh 12.00- 12.45 Laze - trgovina TUŠ 13.00- 13.45 Šmartno - pri OŠ 14.00- 14.45 Pšajnovica - Pestotnik Srečo 15.00- 15.45 Snovik-Terme sobota 4. oktober 2008 8.00- 8.45 Vranja peč - pri OŠ 9.00- 10.45 Kamnik Novi trg - pri SŠC Rudolfa Maistra 11.00- 12.45 Kamnik Fužine-pri kino Dom 13.00- 13.45 Vrhpolje - pri Market Nevlje 14.00- 14.45 Sela Rožično - pri OŠ Sela 15.00- 15.45 Srednja vas - pri trgovini Tuš sobota 11. oktober 2008 8.00- 8.45 Krivčevo - pri gostilni JURČEK 9.00- 9.45 Podstudenec - pri trgovini PETEK 10.00- 10.45 Črna - pri trgovini Črna 11.0011.45 Stahovica - pri podjetju CALCIT 12.0012.45 Stranje - pri OŠ 13.00- 13.45 Godič-pri KS 14.0014.45 Mekinje - pri podjetju ZARJA 15.0015.45 Tuniice- pri OŠ sobota 11. oktober 2008 8.008.45 Kamnik Zaprice - pri železniški postaji 9.009.45 Podgorje - pri KS 10.0010.45 Šmarca - pri Gasilskem domu 11.0011.45 Šmarca - pred gostilno Goručan 12.00- 12.45 Volčji potok - pri KS 13.00- 13.45 Kamnik Duplica - Kulturni dom 14.0014.45 Bakovnik - pred trgovino TUŠ 15.0015.45 Kamnik Perovo - parkirišče na Livarski ulici zdravju škodljivo Vsak izdelek, ki ima eno ali več tovrstnih oznak na embalaži, je potrebno po uporabi upoštevati kot nevaren odpadek in ga kot takega tudi oddati v uničenje ali predelavo. Zato je potrebno biti že pri nakupu ali uporabi izdelka pozoren na znake za nevarnost. Kljub temu pa veliko neuporabnih snovi v našem domu predstavlja nevaren odpadek in ne vsebuje teh znakov, bodisi zaradi starosti izdelkov ali pa menjave embalaže. Kako hranimo in oddajamo odpadke v predelavo? Pri pravilni uporabi, shranjevanju in odstranjevanju nevarnih odpadkov, je nevarnost za ljudi in okolje neznatna. V nasprotnem primeru pa je lahko oboje ogroženo. Zato je pomembno, kako hranimo in oddajamo odpadke v nadaljnje ravnanje. Odlaganje nevarnih odpadkov med običajne komunalne odpadke lahko ogrozi tudi zdravje delavcev na smetarskem vozilu, v vsakem primeru pa odpadki neprimerno končajo na odlagališču nenevarnih odpadkov. Odpadke, če je le možno, hranimo v originalni embalaži, ki naj bo dobro zaprta, da ne bi prišlo do razlitja pri prevozu na zbirno mesto. Pomembneje, da se odpadki med seboj ne mešajo, saj lahko pride do nepredvidene reakcije med različnimi snovmi. Doma jih hranimo tako, da niso dostopni otrokom in domačim živalim. Nevarnih odpadkov nikoli ne odstranjujmo ali uničujmo na kakršenkoli drugačen način, kot le v organiziranih akcijah. Kje lahko oddamo nevarne odpadke iz gospodinjstev? Podjetje Publicus, d.o.o., Ljubljana bo v sodelovanju s podjetjem Kemis d.o.o. v občini Kamnik 4. oktobra in 11. oktobra 8008 izvedlo vsakoletno akcijo zbiranja nevarnih odpadkov gospodinjstev. Zbiranje bo potekalo po terenu s premično zbiralnico (kamionom), ki ustreza zahtevam za prevoz nevarnih snovi, odpadke pa bo sprejemalo usposobljeno osebje podjetja Kemis, ki ima dovoljenje za zbiranje tovrstnih odpadkov. Kaj se zgodi z nevarnimi odpadki, ko jih oddamo na kraju zbiranja? Odpadki, pripeljani na zbirno mesto, se na kraju zbiranja razvrščajo in ustrezno uskladiščijo za prevoz na predelovalni center podjetja, ki zbira tovrstne odpadke. Za različne vrste odpadkov se uporablja različne načine odstranjevanja ali predelave. Najprej se odpadke, v kolikor je možno, poizkuša snovno predelati (reciklirati) in tako ponovno uporabiti. Sicer pa se odpadke odstranjuje po postopku izrabe energijske vrednosti (npr. kot sekundarno gorivo v cementarnah), sežiga v sežigalnicah (z ali brez izrabe energijske vrednosti) ali fizikalno kemično obdela (s fizikalno-kemičnimi postopki se nevarne odpadke pretvori v manj nevarne ali nenevarne). Vabilo na udeležbo akcije Z nepravilnim odlaganjem ali zlivanjem nevarnih odpadkov povzročamo škodo sami sebi, saj se nevarne snovi iz okolja vračajo v naše življenje skozi pitno vodo, zrak ali hrano. Zato vljudno vabimo vse občane Kamnika, da nevarne odpadke prinesete na zbirna mesta In nam prepustite, da jih neškodljivo predelamo. Zbiranje in oddajanje nevarnih odpadkov v organiziranih akcijah namreč ni le stvar kulture posameznika, temveč predvsem skrb za zdravje in okolje. ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV JE ZA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO! % Bpi. §$| Celotna ekipa v bazi na ledeniku južni Inylchek. V ozadju Khan Tengri 7010m. Tien Shan 2008 in Slovenska rojstnodnevna zabava Predstavitev odprave AO Kamnik 2008 v pogorje TIEN SHAN bo v petek, 3. oktobra, ob 19. uri v dvorani Kavarne Veronika I. nadstropje. 19. avgusta se je po enomesečni odsotnosti iz Kirgizije prek Kazahstana domov vrnila alpinistična odprava AO Kamnik Tien Shan 2008, ki so jo organizirali kamniški alpinisti ob 115-letnici PD Kamnik in 70-letnici alpinizma v Kamniku. Odpravo v sestavi Marko Petek, Tadej Krišelj, Vital Vek, Andrej Rezar, Franc Miš in Lado Kladnik je vodil Aleš Holc. Kamniški odpravi sta se pridružila še Uroš Cerar (AO Rašica) in Matej Smrkolj (AO Tržič). Med 25-dnevnim bivanjem v baznem taboru na 4100 m, ki leži na ledeniku južni lnylchek, nam je uspelo raziskati obširno področje neraziskanih dolin in redko obiskanih gora, kjer sta najbolj znani gori tega nebeškega gorovja Khan Tengri in Pik Po-beda. 27. julija so Holc, Smerkolj in Krišelj v nestabilnem vremenu po 11 -ih urah preplezali novo 1000 m ledno smer in jo poimenovali Slovenska rojstnodnevna zabava. Smer so končali na SZ grebenu in 150 m pod vrhom dobesedno pobegnili pred plazovi v močnem sneženju po zahodnem ozebniku. Smer krasi lepo ledno plezanje s kočljivimi strmimi izstopnimi žlebovi, polnimi nepredelanega snega. Po opravljeni aklimatizaciji so Matej Smrkolj, Tadej Krišelj in Aleš Holc 8. avgusta dosegli vrh 7010 m visokega Khan Tengrija po zahodnem grebenu, naslednji dan pa uspeh odprave z vrhom dopolnijo še Marko Petek, Vital Vek in Lado Kladnik. Poleg omenjenih so dragocen delež k odpravi prispevali še Franc Miš, Andrej Rezar in Uroš Cerar. Zadnji teden smo bili zaradi sneženja pri- Nova 1000 m ledna smer v Pik Parašutni siljeni preživeti v bazi, v 5360 m se imenuje Slovenska rojstnodnevna petih dneh je namreč na zabava. 6500 metrih zapadlo več kot 1,5 m snega in člani drugih mi, ki so nas na odpravi podprli odprav so si dobesedno reševali ali nam kakorkoli pomagali, življenje iz objema sosednje gore ALEŠ HOLC Pika Pobede. Uspeh delimo z vse- LADO KLADNIK SREČANJE DOMŽALSKIH PLANINCEV NA MALI PLANINI Domžalsko planinsko društvo ustanovitve PD Domžale, ki traja svojo poštno znamko, višek pa bo je 31. avgusta pripravilo tradicio- z različnimi aktivnostmi že celo novembra v Domžalah, nalno, že šestnajsto srečanje svo- leto, in v okviru teh so izdali tudi Bojč jih članov pri Domžalskem domu na Mali planini. Kljub meglenem vremenu se ga je udeležilo nekaj sto planink in planincev in tudi drugih obiskovalcev. Kratek kulturni program, ki so ga izvajali Domžalski trobilni kvartet, moški pevski zbor Janko Kersnik z Brda pri Lukovici (ki je sodeloval prav na vseh srečanjih) in ansambel Prjatli, ki je nato poskrbel za živo glasbo, je povezoval predsednik PD Domžale Borut Peršolja. Srečanje je bilo v sklopu proslavljanja 60-letnice Po kulturnem programu je bilo prosto za zabavo ali sprehode po okolici. NOVI USPEHI ŠAHISTOV UPOKOJENCEV Dobro vodenje šahovske sekcije upokojencev in podpora matičnega DU pod novim predsednikom Francetom Smolnikarjem se odraža tudi v nadaljevanju uspehov šahistov. Ekipa DU KAMNIK je zasedla odlično 2. mesto na Pokrajinskem prvenstvu DU GORENJSKE (Jesenice, 14. maja) za močno ekipo Domžal in pred Radovljico, Kranjem, Komendo, Lescami, Škofjo Loko, Jesenicami in Naklim. Na 1. deski je bil najboljši od vseh moj. kandidat Igor PENKO, v ekipi pa so igrali še Anton BOŽIČ (2,- 4.), Demal VESKOVIČ (5.- 6.), in Pavla KOŠIR (2.). Mojstrica šaha Pavla KOŠIR tudi letos nadaljuje z odličnimi uspehi v ženskem šahu: 3. mesto na državnem odprtem prvenstvu v posp. šahu (Krško, 2. maja) za mednar. mojstrico Vesno Rožič in F. mojstrico Petro Grošelj in 1. mesti na državnem seniorskem (nad 60 let) prvenstvu v pospeš. in hitrem šahu (Fram -14. in Radizel - 28. junija). Janez GRČAR, znani šahovski hitropotezni entuzijast (111. kat.), je tudi letos dosegel 3. mesto na državnem seniorskem prvenstvu (Radizel, 28 Junija) in se spet uvrstil na PIRČEV MEMORIAL v hitrem šahu (5’), ki bo decembra. Na 1. CIKLUSU hitrih turnirjev upokojencev (7’ +3”), ki so vsak tretji torek v mesecu ob 17.30 uri v šahovski sobi DU Kamnik na Kolodvorski 5 je zmagal Igor Penko, sledili so: Demal Veskovič, Pavla Košir, Albin Štrajhar, Franc Ravnikar, Janez Grčar, Matjaž Verbole, Marjan Bergant in Milan Kuhar. Tudi v času »kislih kumaric«ne mirujemo, pripravljamo se tudi na Domžalsko - Kamniško ligo, ki se bo začela v začetku septembra. Vabimo upokojence, da se nam pridružijo! IGOR PENKO, prof. NOGOMET NA NAJVIŠJI RAVNI Tudi letos AO PD Kamnik prireja »nogomet na najvišji ravni« po pravilih, ki veljajo od leta 1979, ko je bila taka tekma izvedena prvič. Letošnja tekma bo v nedeljo, 5. oktobra, z začetkom točno opoldne na Korošici (če bo kolikor toliko dobro vreme). Avstrijsko državno prvenstvo v IRONMAN TRIATLONU Romšak znova na stopničkah Za menoj je štirinajsta tekma na ironman razdalji, zagotovo ena od težjih v moji tekmovalni karieri. Tekmovalni pogoji so bili daleč od idealnih. Celotna tekma sicer poteka v panonski ravnini, ki pa se v močnem vetru zdi kot najbolj »zaguljen« klanec. Veter ni popuščal niti na teku, plavanje pa je bilo sploh na meji regularnosti. Valovi so nas zalivali z vseh strani, tako da se označevalne boje skoraj niso videle. Moje občutke gotovo delijo vsi sotekmovalci, saj so bili pogoji za vse enaki. Ko smo se v četrtek peljali mimo Gradca na Gradiščansko in smo si v prekrasnem sončnem vremenu v Železnovem (Eisen-stadt-u) ogledali še mestno središče ter Haydnovo cerkev z mavzolejem, sem si želel le, da bi vreme trajalo vsaj do sobote popoldne. Do cilja ob Nežiderskem jezeru smo si ogledovali še brezhibno urejene ravninske vinograde, v katerih raste grozdje za najboljša svetovna predikatna vina in občudovali množice različnih ptic, ki imajo v rezervatih ob jezeru in drugih mokriščih idealne življenjske pogoje. V petek se je do popoldneva veter močno okrepil, a avstrijski gostitelji so nas tolažili, da je vremenska napoved odlična, skoraj brez vetra. A izkazalo se je, da Avstrijcem le ne gre vsega verjeti, saj sem že ob nočnem preverjanju vremena spoznal, da se bo panonski veter le okrepil, nikakor pa ne ponehal. TEKMA Sobota se je prebudila v mrzlo in vetrovno jutro, jezero pa se je pokazalo v neprijazni luči. Temna voda, skoraj kakor kava, in valovi, ki so se valili z vseh strani. Glede na to, da se nas je na štartu gnetlo več kot 800 tekmovalcev, bi bil primernejši štart v dveh valovih, a so spustili vse naenkrat - posameznike, štafete, ironmenaše in tiste na polovički. Prvi krog plavanja je bil prava loterija, saj smo označevalne boje zagledali le po sreči, če je bilo telo na vrhu vala. Zato pa je bila druga polovica plavanja manj stresna, ko nas je v vodi ostalo le 250 tekmovalcev, ki smo se lepo razporedili po celotni dolžini kroga. Moj čas plavanja ni bil nič posebnega, kar me glede na pogoje niti ne čudi, pre- REZULTATI SLOVENCEV senečen pa sem bil, da sem prvo etapo končal kar na 29. mestu. Naslednje distance sem se najbolj bal. 180 km kolesarjenja v solo vožnji ni ravno užitek, sploh če je telo ves čas v kronometrskem položaju, želodec pa stisnjen med rebri. Vozili smo štiri kroge po 45 kilometrov in prav zadnjih 15 kilometrov v vsakem krogu smo imeli veter v prša, da je povprečna hitrost s 40 in več km/h v trenutku padla na 33 ali 32 km/h. Stresno. Sem pa imel tekmo ves čas pod Zanimivost: Maticu je na enem zadnjih hitrih treningov počil okvir njegove ORBEE in ker uvoznik Primož Štrancar nadomestnega okvirja ni mogel zagotoviti do dirke, je Maticu nekaj dni pred dirko SCOTTOVO plasmo posodil Gorazd Penko (KD ROG Radenska). Matic: »Kolo je fantastično, kaj tako dobrega še nisem vozil. Gorazdu in njegovim serviserjem pa hvala za prijazno potezo in brezhibno pripravo kolesa«. kontrolo. Čas kolesarjenja je bil 4.57,20, kar je zadoščalo za 22. mesto, me je pa pošteno skurilo, še bolj pa se je upiral moj želodec, ki sem ga med kolesarjenjem polnil s sparjenimi bananami in izotoničnimi napitki. Na teku pa spet stare težave. Po odličnem začetku in tempu 4,15’ v prvih dveh kilometrih me je zvilo, dobil sem drisko in kar štirikrat sem moral zaviti v grmovje. Vsak krog teka je bil posledično počasnejši, trpel sem vedno bolj, dehidracija je opravila svoje. V želodec nisem spravil nič drugega kot lubenice, krhlje pomaranče in vodo. K sreči mest nisem izgubljal, nekje na dvajsetem kilometru teka pa sem se zavedel, da le na vodo do konca ne bo šlo. Tako sem Heleno ob koncu drugega kroga zaprosil za mrzel radler, ki sem ga z največjim užitkom zlil po grlu in naslednji krog še enega. Tekmo sem dokončal z rezultatom pod 10 ur. S končnim rezultatom ne morem biti povsem zadovoljen, sem pa v svoji skupini osvojil 2. mesto in se kot edini Slovenec uvrstil v prvo dvajseterico. Nekaj dni po tekmi je bilo počutje že zelo v redu, za kar gre zasluga tudi maserju Franju Kovačiču, ki je moja zbadajoča kolena prelepil s KINE-SIO trakovi. EPILOG Čutim in vem, da triatlonu na dolgih razdaljah še nisem rekel zadnje besede. Je pa tudi res, da ob službenih obveznostih in družinskemu življenju ni moč najti 20 prostih ur tedensko, ki bi jih lahko namenil treningu. Je pa mojih 14 -18 ur tedensko dovolj za vrhunsko pripravo na polovični ironman, ki bo v prihodnji sezoni moj glavni športni cilj. Glavni cilj bo majska polovička v St. Poltnu, morebitni drugi kvalifikacijski poskus pa bo avgusta v belgijskem Antwerpnu. In če bo vse po sreči novembra še svetovno prvenstvo na Floridi. MATIC Matic ROMŠAK (2) 1.10,31 (29) 4.57,20 (22) 3.34,08 (29) 09.47,52(17) Janez ALJANČIČ (5) 1.12,37 (48) 5.20,09 (75) 3.44,51 (46) 10.24,50 (43) Sandi BITENC (8) 1.12,48 (54) 5.26,34 (94) 3.51,58 (57) 10.37,13(58) Matiaž BAJEC (10) 1.20,05(139) 5.22,16(80) 3.50,11 (54) 10.39,50(62) Miran OBLAK (13) 1.11,03 (33) / / 10.42,31 (68) Jože KOJC (17) 1.15,50(87) 5.14,44 (56) 4.20,10(116) 10.56,02 (83) Roman MAKUC (16) 1.13,25 (68) 5.41,59(140) 4.08,15(87) 11.09,35 (99) Peter VERGLES (25) 1.12,16(44) 5.56,55(174) 4.19,27(113) 11.35,41 117) PLESNA SEZONA 2008/2009 V KUOD BAVAI ll NOV URNIK ZA PLESNO SEZONO 2008/2009 Sezono začenjamo z brezplačnim promocijskim tednom naših rednih vadb od ponedeljka, 29. 9., do nedelje, 5. oktobra! PONEDELJEK KAMNIK - CENTER PINEA, Ljubljanska c. 3d, Kamnik (v stavbi Svetilnik); 17.30- 18.30: ORIENTALSKI PLES ZA MAME IN HČERKE (vodi Julia) 18.30 - 20.00: ZAČETNI TEČAJ - MODERNI ORIENTALSKI / TRIBAL FUSI0N BELLVDANCE (vodi Manca) 20.00 - 21.30: NADALJEVALNA SKUPINA - TRIBAL FUSI0N S1YLE BELLVDANCE (vodi Manca) KAMNIK - Dom kulture Kamnik; 19.30- 21.00: ORIENTALSKI PLES - NADALJEVALNA H (vodi Nataša) 21.00- 22.00: BOLLYWOOD - PLES IZ INDIJSKIH FILMOV (vodi Nataša) TOREK KAMNIK - Center PINEA, Ljubljanska c. 3d, Kamnik (v stavbi Svetilnik): 17.30- 18.30: 50 + MIK (vodi Metka) 18.30- 20.00: ORIENTALSKI PLES I - ZAČETNA SKUPINA S PREDZNANJEM (vodi Juha) 20.00- 21.30: ORIENTALSKI PLES m - NADALJEVALNA SKUPINA (vodi Julia) SREDA KAMNIK - Center PINEA, Ljubljanska c. 3d, Kamnik (v stavbi Svetilnik): 18.30 - 20.00: MIKE D LEVEL: ZAČETNI IN SREDNJI NIVO - MODERNI ORIENTALSKI / TRIBAL FUSI0N BELLVDANCE (vodi Manca) 20.00- 21.30: ORIENTALSKA PLESNA TEHNIKA: PO REVOLUCIONARNEM FORMATU SUHAILE SAUMP0UR (vodi Manca) ČETRTEK KAMNIK..-.Center PINEA, Ljubljanska c. 3d, Kamnik (v stavbi Svetilnik): 16.30- 17.15: ORIENTALSKI PLES ZA DEKLICE 00 6-10 LET (vodi Nataša) 17.30- 18.30: ORIENT AEROBIKA (vodi Nataša) 18.30- 20.00: ORIENTALSKI PLES - ZAČETNA SKUPINA (vodi Nataša) 20.00- 22.00: ORIENTALSKI PLES - NADALJEVALNA IV (vodi Nataša) NEDELJA KAMNIK - Center PINEA, Ljubljanska c. 3d, Kamnik (v stavbi Svetilnik): 19.30- 21.00: ORIENTALSKI PLESNI TEATER (vodi Tanja) Vsi tečaji bodo potekati po umiku. Če bo število udeleženk na posameznem tečaju premajhno, bo tečaj odpovedan. Več informacij o posameznem tečaju si lahko preberete naši spletni strani: www.kupd-bayani.com ali pa nas pokličete: 041 826 372 (Nataša), 041 293 903(Tanja), 051 202 228 (Manca), 041 938 074 (Julia) 18. september 2008 MED MLADIMI Kamniški OBČAN ŠKK na strehi Slovenije MLADI KAMNIŠKI ODBOJKARJI NA KRKU Poletje se bliža koncu, dnevi so krajši, mivka na odbojki je vedno hladnejša. Dijaki so že skoraj mesec dni v šoli in spomini na toplo in vroče poletje so najboljše zdravilo za megleno jutranjo depresijo. Poletne odprave Študentskega kluba Kamnik na Krf in v Umag so se srečno vrnile, prav tako gorniška odprava na Triglav. Dvodnevni pohod smo začeli v Vratih, preko Praga prispeli do mehkih postelj na Kredarici, naslednji dan pa na vrhu Triglava pričakali sončni vzhod. K Bohinjskemu jezeru smo se spustili mimo vseh Triglavskih jezer in vrtoglave Komarče. Ekipa seje izkazala, pohvale za miren korak gredo prav vsem novopečenim »ta pravim« Slovencem in dvema Slovenkama. Poleg tega so letos poleti ŠKKjevcem zobje šklepetali in se tresla kolena tudi v Aqua- in Gardalandu ter na bungee skokih, še najbolj pa v domačih logih pri spuščanju skozi sotesko Predaselj s tirolsko žičnico. Reportaže z vseh poletnih dogodkov so na spletni strani ŠKK, tam prav tako najdete napovednik dogodkov za prihajajoči mesec, ki nas bo med drugim že popeljal na prvo smuko te sezone! Poleg tega v oktobru pričnemo z večerno rekreacijo. Vpis na najcenejšo zimsko odbojko, košarko, skupinske vadbe in fitnes že poteka! V teh prvih pravih jesenskih dneh želim dijakom veliko sreče pri kontrolkah, študentom pa »dober lov« na pogoje in bonitetne točke j S čisto svežim potrdilom o vpisu vas vabim k podaljšanju članstva v ŠKK. Z nami so študentska leta lepša! ŠKK pt'č Odbojkarski klub Calcit Kamnik je že peto leto zapored organiziral odbojkarski Tabor na Otoku Krku (Vantačiči - Dom domžalske mladine). Zaradi izrednih pogojev za organizacijo takšnega tabora in uspešnih prejšnji izvedb se je letos tabora udeležilo kar 65 otrok, za katere je skrbelo šest trenerjev odbojke. Treningi so potekali dvakrat dnevno, dan pa se je začel ob 7. uri z jutranjim tekom in zaključil ob 20. uri z družabnimi igrami. Seveda se je tudi plavalo, vozilo s kanuji, kolesi in velikim čolnom, najbolj pa so otroci uživali na vožnji z banano. Po sedmih dneh so se otroci sicer utrujeni, a veseli zaradi skupnega druženja na taboru zopet lahko objeli z domačimi. Cicol. OŠ Šmartno Sedem zlatih priznanj na državnih tekmovanjih Čeprav se je novo šolsko leto že začelo, je prav, da se spomnimo odličnih rezultatov sedmih učenk OŠ Šmartno, ki so na državnih tekmovanjih v šolskem letu 2007/08 osvojila zlata priznanja, kar je za tako majhno šolo velik uspeh. Državnega tekmovanja iz zgodovine v Mengšu so se udeležile: Nataša Cevec, Katarina Hribar, Sara Lukan, Nina Klun in Maruša Žibert. Tema je bila zanimiva: V OLIMPIJSKEM LETU Zooland - rockerji iz Tuhinja Bodi kar si »Bodi kar si...« nam v eni od njihovih nosilnih skladb sporočajo Zooland. In kdo so Zooland? Klasična rockerska zasedba iz Tuhinja. V postavi Anže Burja (bobni), Sašo Vrankar (bas), Anže Šimenc (ritem kitara), Boštjan Hočevar (solo kitara) in Grega Kotnik (vokal) so kot zmagovalci regionalnega izbora kamniške barve letošnje poletje zastopali na Rock Otočcu. Domači publiki so se med drugim predstavili na majskem Festivalu iz Kotla ter nazadnje v »unplugged« varinati, okrepljeni s posebno gostjo pevko Evo Traven konec avgusta na terasi Term Snovik. Fantje so rockersko popotovanje začeli pred dobrimi štirimi leti. »Vse skupaj se je začelo s preigravanjem Banidiere Rossa,« se začetkov spominja basist Sašo Vrankar. V originalni zasedbi je takrat bobnal Žiga Berlec, kasneje ga je zamenjal Anže Burja iz Godiča, edini »netuhinjski« član skupine. V dobrih štirih letih imajo za seboj že več kot petdeset nastopov po vsej Sloveniji. Prekrižarili so gorenjsko in ljubljansko regijo, toda prav posebno mesto imajo »špili na domačem terenu«. »Energija, ki jo izžareva publika na polnem prizorišču, ki te dobro pozna, je tisto, kar naredi presežek«, pravi Sašo in dodaja, da so bili doslej povsod dobro sprejeti, še posebej na domačem tuhinjskem in kamniškem področju. Ponosni so, da so bili letos del Rock Otočca. »Kotzmagovalci re- 0 Š olski Center Rudolfa Maistra Novi trg 4i a, Kamnik IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Septembra je čas za vpis v naše programe: - MATURITETNI TEČAJ - TRGOVEC - EKONOMSKI TEHNIK - GIMNAZIJA in EKONOMSKA GIMNAZIJA - TEČAJI TUJIH JEZIKOV in RAČUNALNIŠTVA Opravljate lahko tudi posamezne splošne ali strokovne izpite, ki jih potrebujete za šolanje na drugih šolah. VPIS in INFORMACIJE v septembru od I Ih do 15h, torek in četrtek do 17.30. Tel.: 01-830-32-28 in 01-830-32-12 www.sc-rm.net gionalnega predizbora, kjer je o potniku na Otočec odločal "glas ljudstva", smo imeli priložnost za polurni nedeljski nastop. Navezali smo tudi nekaj stikov z drugimi skupinami, morda še premalo«, razmišlja Vrankar. »V načrtu je seveda tudi album. Imamo nekaj lastnih skladb, toda stvari morajo dozoreti. Ustvarjamo.« Je pa zato njihova skladba Bodi kar si že na nosilcih zvoka kot del kompilacije Rock Otočec 2008, ki jo je izdala založba Mul-ti REcords. Snemali so v studiu Rail road v Ljub-Ijani, tam spoznali tudi pevca skupine Big Foot Mama Gregorja Skočirja in pevko K a t a I e n e Vesno Zornik. "Ker ne sodelujemo s promotor-ji, ki bi nam zagotavljali nastope, je navezovanje stikov z ostalimi skupinami pomembno. Na nekatere nastope smo bili povabljeni s strani drugih skupin", pravi Sašo, ki ob tem navaja nastop v Laškem, kamor jih je povabila skupina Silencia, katere član je bil Goran Završnik, sicer programski vodja Doma kulture Kamnik. »Le-ta in MC Kotlovnica sta na Kamniškem tista, ki mladim skupinam dajeta priložnost za nastope. V kamniškem rocku trenutno ni nekega "večjega imena". So seveda uspešni posamezniki, kot je uveljavljeni bobnar Žiga Kožar, mladih skupin pa ni veliko. Izmed mlajših so tu še SunBite« o pomenu podpore za mlade skupine razmišlja Vrankar. Zoolandi seveda gledajo naprej, razmišljajo o tem, da bi zasedbi dodali klaviature, eksperimentriali so tudi že z violino. Tudi avgustovski »unplugged« nastop je bil njihov prvi. »V Termah Snovik smo premierno nastopili akustično. Prvič je z nami kot gostja nastopila pevka Eva Traven. Seveda jo bomo še povabili«, je za konec povedal Sašo. Vsekakor ne bodo "zgrešili", saj je Eva v Snoviku skupaj z Grego pri interpreataciji Fogertyjeve Proud Mary zbrano občinstvo dvignila na noge. Če Zoolandov v živo še niste slišali, lahko do naslednjega koncerta radovednost potešite na njihovem mayspace profilu www. myspace.com/zoolandband. Damijan Rifl - STARI GRKI. Mentorica Veronika Sedušak, ki že vseh enajst let pripravlja učence najprej na šolsko in nato na državno tekmovanje, pravi, da je bilo letošnje najbolj zahtevno. Postavljena so bila dvoumna vprašanja, potrebnega je bilo ogromno znanja. Iskali so tako rekoč dlako v jajcu, ocvirke, zato učence že prej usmerja na podrobnosti, na slike, poudarek daje virom in njihovi uporabi. Po kriterijih državne komisije se iz osnovne šole z do 400 učenci državnega tekmovanja lahko udeležita le dva, ki sta na šolskem tekmovanju dosegla največ točk. Po zaslugi uspešnosti mentorice Veronike Sedušak in njenih tekmovalcev v preteklih desetih tekmovanjih se je letošnjega lahko udeležilo pet tekmovalk in prav vseh pet se je domov vrnilo z zlatimi priznanji. »Važno je sodelovati in zmagati!« je njihov slogan. Letošnjih pet zlatih priznanj je največ, kar se na državnem tekmovanju sploh da doseči! Dekleta pravijo, da so se navdušila za zgodovino, ker je to zanimiv predmet in ker je njihova mentorica Veronika Sedušak dobra učiteljica, ki jih zna motivirati in navdušiti za tekmovanje. Uspešna mentorica Veronika Sedušak je učiteljica zgodovine, državljanske vzgoje in etike, v osemletnem programu pa tudi spoznavanja družbe. Na OŠ Šmartno je zaposlena od leta 1996. Vedno je poleg obveznega dela želela učencem dati nekaj več, jim vliti ljubezen do učenja, do zgodovine, jim posredovati veliko znanja. S svojim strokovnim delom in ljubečim odnosom se zna približati otrokom, zato jo cenijo tako učenci, kot tudi starši in učitelji. Vojko Kunaver iz Zavoda za šolstvo, dolgoletni vodja zgodovinskega tekmovanja, je o njej zapisal: »V Sloveniji je malo učiteljev zgodovine, ki bi se lahko pohvalili s takšnim rezultatom. Po mojih podatkih je verjetno najuspešnejša mentorica v vseh letih tekmovanja iz znanja zgodovine in si zasluži prav posebno priznanje. To je še toliko večje, ker gre za manjšo šolo in je rezultat v slovenskem merilu toliko bolj izstopajoč. Prav zaradi OŠ Šmartno in mentorice Veronike Sedušak je namreč državna komisija pred nekaj leti spremenila člen pravilnika, kije manjšim šolam omejeval povečano število tekmovalcev na državnem tekmovanju. Rezultati na letošnjem tekmovanju, ki je bilo po vseh kriterijih med najzahtevnejšimi, kažejo na pravilnost te odločitve in so le še potrdili kakovostno in predano delo gospe Veronike Sedušak, ki ji iskreno čestitamo in želimo še naprej veliko ustvarjalne energije pri delu z mladimi v OŠ Šmartno v Tuhinju.« Zlato priznanje v logiki je osvojila Larisa Vrtačnik, ki je tekmovala tudi v matematiki. Priznava, da logika zahteva veliko vaj nje na državnem tekmovanju v Veseli šoli, kar ji je tudi vzelo veliko prostega časa, saj je bilo potrebno pošteno delati. Mentorica Tanja Drovenik Čalič pravi, da je tekmovanje iz Vesele šole podlaga za vsa ostala tekmo- Sedem učenk OŠ Šmartno je na državnih tekmovanjih osvojilo zlata priznanja. Na fotografiji so s svojimi mentoricami in ravnateljico. in da je uspeh plod trdega dela. Njena mentorica Tina Balantič je povedala, da so na državnem tekmovanju iz logike naloge zelo težke, da je sistem reševanja nalog zelo zapleten. Pohvalila je Laro, da je tako uspešno razvozlala vse štiri naloge z različnimi postopki, še posebej, ker niso vezane na šolsko snov. Katjuša Lanišek je osvojila zlato prizna- vanja. Tudi tu je poudarek na podrobnostih, ki se nanašajo na različne predmete. Učencem polaga na srce, da se splača potruditi, saj jim bo v vsakem primeru ostalo široko znanje Vsem »zlatim« dekletom čestitamo in želimo veliko uspehov v nadaljnjem šolanju. Tekst in foto: M. MOŠNIK POSTANI POGODBENI PRIPADNIK REZERVNE SESTAVE SLOVENSKE VOJSKE 55 ■ .*+ - V«*:«-** , ang r41: FggP INFORMACIJE: ODDELEK ZA PRIDOBIVANJE KADRA tel.: 080 1 3 22 http:// www.slovcnskavojska.si/ e«naslov: naborna.pisarnafyitiors.si PISARNA KAMNIK, tel. 839 13 23 PISARNA DOMŽALE, tel. 721 42 55 HI TRIATLON BLED Bled je bil v soboto, 13. septembra, meglen in deževen. Organizator tradicionalnega triatlona TK Trisport pripravljen. V Mali Zaki skoraj 500 tekmovalcev v triatlonu pripravljenih na zaključni izziv sezone in optimističnih glede nastopa. Plavalni del je bil za tekmovalce ugoden (voda blejskega jezera je merila skoraj 25 stopinj), kolesarski del pa izredno nevaren (cestišče je bilo spolzko zaradi dežja, iglic, listja). Tradicionalna prireditev je, če odštejemo nekaj neprijetnih padcev s kolesom, v celoti uspela. Tekmovalci iz 12 - tih držav so nastopili v naslednjih disciplinah: olimpik triatlon, evropski mladinski pokal, cici pokal, ki so Zmagovalna ekipa starejših cicibank šteli tudi za slovenski pokal v triatlonu, pokal Alpe Adria in zadnja za Lumpi pokal ter rekreativni triatlon za vsakogar. V državnem pokalu v OLIMPIK TRIATLONU je ponovno slavil Bojan Čebin iz TK Ribnica, pri ženskah pa je po naslovu prvič segla Leni Fafangel iz TK Krško. V olimpijski razdalji (1,5 km plavanje, 40 km kolo, 10 km tek) se je v konkurenci nekaj več kot 100 tekmovalcev pomerilo tudi nekaj Kamničanov. Najboljši rezultat je dosegel Miha Rudi z absolutnim 13. mestom. Uspešno so preizkušnjo prestali tudi Viktor Ekart, Tomaž Plan-ko, Matjaž Balantič in Iztok Polak. Nekaj preko 100 tekmovalcev se je pomerilo na EVROPSKEM MLADINSKEM POKALU v super sprint razdalji (400 m plavanje, 14 km kolo, 3,3 km tek). Iz domačega kluba sta najboljši skupni rezultat dosegla med dekleti Katarina Ogrin z 9. mestom (5. mesto v kategoriji kadetinj) in Simon Koželj z 38. mestom. Uspešno so nastopili še Mamša Klemenc, Ana Grkman, Liza Uršič, Vesna Alpner, Teja Jazbinšek, Manca Vrhovnik, Vesna Vrhovnik, Lucija Grilje, Štefan Grilje, Rok Vrhovnik, Jan Lipovšek, Domen Leskovec, Žiga Lipovšek, Leon Obreza in Lovro Humar. V triatlonu so se pomerili tudi najmlajši tekmovalci TK POS Elektronček Trisport in dosegli naslednje rezultate: ml. cicibani: 1. Lovro Planko, 2. Jan Škerjanec, 3. Teo Flis, 4. Jan Grilj st. cicibanke: 1. Tinkara Capuder, 2. Katarina Humar, 3. Gaja Perko in 6. Sarah Posl st. cicibani: 1. Martin Grilje, 3. Luka Bela Kočar, 4. Domen Obreza, 6. Teo Podobnik in 9. Jan Uršič ml. deklice: 1. Kristina Uršič in 6. Nika Bavčar ml. dečki: 3. Drejc Kregar, 4. Matevž Planko, 12. Žiga Zajc in 13. Blaž Polak Triatlon Bled šteje tudi za skupno razvrstitev v Alpe Adria pokalu, Lumpi pokal, Slovenski pokal v triatlonu. Rezultate in več o prireditvi si lahko ogledate na www.trist>ort-klub.si. Popoldanski del tekmovanj v triatlonu za vsakogar je bil namenjen rekreativcem, štafetam, medijskim štafetam, medijskemu triatlonu popularnih. Pogumno je nastopilo kar nekaj Kamničanov in uspešno prestalo preizkušnjo. Celoletne intenzivne priprave tekmovalcev in več mesečne priprave organizatorja TK Trisport pod vodstvom Mira Kregarja so kljub slabemu vremenu postregli z odlično predstavo. Tekmovalci, organizator in prijatelji, ki so pomagali pri organizaciji prireditve, so si segli v roke, si zaželeli »sončnih dni« in predvsem novega elana ter pogojev za nove zmage. ROMANA CAPUDER 80 let Nogometnega kluba Kamnik 80-letnica Nogometnega kluba Kamnik ni zgolj naključje. V mestu pod Starim in Malim gradom je imel šport v vsej njegovi zgodovini vidno vlogo. Predvidevamo, da že od časov viteških turnirjev dalje. V19. stoletju pa se je pod okriljem oživljenega olimpizma pojavila vrsta športov, predvsem individualnih, ob katerih se je javnost zainteresirala tudi za panoge, ki so bile na slovenskih tleh popolnoma nove. Ena od takih športnih zvrsti je bil tudi nogomet. Iz Anglije se je preko Prage, Dunaja in Milana preselil v naše kraje, Kamničani pa so ga prevzeli med prvimi (leta 1920). Leta 1928 je že obstajalo ligaško tekmovanje in vanj se je bilo možno vključiti le z ustanovitvijo kluba. Tako se je rodil današnji 80-letnik. Klub je svojo aktivnost prekinil le v letih 2. svetovne vojne, takoj po njej pa je znova oživel. V desetletjih so se izmenjale številne generacije. Posamezniki se življenja v klubu še danes spominjajo z velikimi simpatijami, pogled na številne obledele davne fotografije z neštetimi obrazi pa deluje nostalgično in sentimentalno. Toda v letu, ki se nam že izmika pod nogami, so motorji kamniških belo - modrih v maksimalnih vrtljajih. Sedem klubskih ekip se tedensko bojuje za vsak gol, uvrstitev in naslov. Ob tej dejavnosti je klubski praznik nekoliko potisnjen v ozadje. Iz tega razloga naj ga skromno nadomesti utrinek iz klubske vsakodnevnosti, pogovor s »coachom« ekipe, vsaj tako so mu rekli nekoč - s trenerjem članskega moštva Čazi-mom Šabotičem. G. Šabotič, klub je ob jubileju sam sebi izbral najlepše darilo -postali steprvaki 1. Ljubljanske lige in se uvrstili v III. SNLJe bilo težko? »Start v prvenstvu je bil slab. Štiri tekme, dva poraza. Po zmagah nad favoriti Kolpo in Ljubljano pa smo ujeli korak. Na koncu se je izteklo za las. Poudarjam: zasluženo in pošteno. Moštvo je mlado, poprečje igralcev je 23 let, igralci so domačini, kar pomeni večjo kohezivnost in lažje delo z ekipo.« Kako bo v novem prvenstvu ? »V 14-članski ligi načrtujemo uvrstitev do 10. mesta. Igralcev imam več kot 20, potreboval pa bi še 3 ali 4 kakovostne igralce.« Imate izkušnje za zahtevno tekmovanje III. lige, kjer nastopajo klubi od Zasavja do Primorske? »V klubu delam že 10 let z vsemi selekcijami. Posedujem trenersko A licenco, pravnik sem, zato v igri zahtevam disciplino in načrtnost. Igralci so pred dvema letoma že igrali v III. ligi. Nismo ravno naivni novinci.« Trdite, da ste strogega značaja. Igralci pravijo drugače. »No ja, oboje je res. Dejstvo pa je, da po treningu in tekmi vedno ostanemo nekaj časa skupaj, da se pogovorimo o igri, padejo pa tudi šale.« Kot vedno, ima klub močno opozicijo. Izpod Starega gradu seje preselila bližje, v lokal ob stadionu. Največ bodic je vrženih proti trenerju. Boste zdržali? »Nedvomno. Naj tresejo. In naj Trener NK Kamnik Čazim Šabotič gledajo naše rezultate na teletekstu, če že ne pridejo na stadion. Ekipa je bila prvak vfair- pla-yu... »To vrlino negujem neprestano. Zaman je vsak uspeh, če ni dosežen na pošten način. To načelo prenašam tudi na fante.« Vsem ekipam NK Kamnik ob jubileju želimo veliko uspehov. »Na tekmo vabimo gledalce, zlasti starše najmlajših nogometašev. Z njihovo podporo bomo dosegli več. In hvala za dobre želje.« M.M. Ob 80-letnem jubileju NK Kamnik vse generacije, ki so se zbirale okoli kluba, praznujejo častitljivo obletnico. Na fotografiji članska ekipa iz leta 1995 - z leve stojijo: Mandič, Novak, Torkar, Gradišek, Bekrič, Levec, Modrijan B., Modrijan R., Fischer; čepijo z leve: Vinkovič, Poljanšek, Koželj, Karner, Tonin, Tušek, Jeglič, Slevec. ZAKLJUČENA SERIJA ZA HIT POKAL V soboto se je zaključila edina serija rekreativnih turnirjev za Pokal Toyote Lovše, ki ga že peto leto zapored organizira Radio Hit s pomočjo Odbojkarskega kluba Calcit Kamnik, in na katerem dobimo najboljšo rekreativno ekipo na tem področju in najlepšo dekle na mivki. Letošnji turnirji so potekali v Kamniku, Portorožu, Mengšu, zaključili so se v Laguni v Ljubljani. Že pred zadnjim turnirjem je bilo jasno, da ekipa Termodom Avtoadut lahko le po čudežu izgubi skupno prvo mesto, na drugem mestu je bila zasidrana ekipa Cico team. Za tretje mesto sta se borili ekipi Majaron in To-yota Lovše. Po hitrem izpadu Toyote Lovše in porazu Cico teama v drugem krogu so možnost za drugo mesto dobili tudi igralci Majarona. Na njihovo žalost pa so se igralci Cico teama v drugem krogu repasaža rešili proti Rekreativcem in nato »rušili« pred seboj vse nasprotnike, vključno ekipo Majarona v polfinalu. Medtem so si »oknjičarji«, kot jih je poimenoval Pečo, zlahka priigrali finale in že pred zaključkom osvojili skupno prvo mesto. Tako je imela finalna tekma le prestižen pomen, saj se je ekipa Termodom Avtoadut želela oddolžiti za poraz v kamniškem finalu, ekipa Cico team pa je hotela dokazati, da jih je od skupne zmage ločil le »kiks« v Portorožu, ko so bili peti. Že prvi set je navdušil gledalce, v končnici pa so bili boljši skupni zmagovalci. V drugem setu so se mladi igralci Cico teama držali dogovora in set gladko dobili. Tretji set pa bi si lahko zamislil le največji režiser. Po zgrešenem Najlepše dekle na mivki je Manja Naslednje pol leta pa se bo z avtom, ki ga je prispeval generalni pokrovitelj serije Toyota Lovše, vozila najlepša po izboru sedemčlanske komisije bodoča zdravnica Manja Hribar iz Ljubljane, ki si je finalni nastop izborila z zmago v Mengšu. Prva spremljevalka je postala Tanja Volič, druga spremljevalka pa Simona Podgorelec. servisu Bezka, so Termo-domovci povedli s 14:11, a so igralci Cico teama ob bučni podpori obranili tri zaključne žoge in nato kar še pet, izkoristil pa svojo prvo in ob navdu- . A . ... , . šenju takrat že stoječe publike Je tako slavca ekipa Termodom zmagali z 21:19. Finale je zazna- Avtoadut (Lutar, Mahkovec, moval dvoboj Primož Mahkovec Hribar, Crnoja in Sitar) 44 točk - Žan Bezjak, ki ga ja na koncu Prec^ ^ico teamom (Kramar, dobil Žan, ki je bil po mnenju BezJak' Bezek 'P Kvas) 37 točk vseh tudi najboljši igralec serije, ter »gorenjskimi« Majaroni s 25 V skupnem vrstnem redu 30 ekip točkami. Cicol. Iz odbojkarskega tabora IGRALKE CALCITA SO SE PREDSTAVILE Odbojkarski klub Calcit Kamnik je ob dnevu narodnih noš v Kamniku že osmič zapored priredil mednarodni turnir v odbojki, ki je tudi že prvi pokazatelj moči ekip v prihajajoči sezoni. Na turnirju je poleg domače ekipe Calcit Kamnika nastopila tudi avstrijska ekipa iz Trofaiacha in slovenski prvoligaški ekipi Mzg Grosuplje in Sloving Vital. Gregorja Ropreta, ki je v reprezentanci zamenjal poškodovanega Satlerja. Skupaj s trenerjem Gregom Hribarjem se je na Portugalskem veselil še druge gladke zmage na dodatnih kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v Turčiji, kjer bo tako moška slovenska reprezentanca nastopila že tretjič, drugič pod vodstvom Aljoša Bogožaljec, Jošt Novljan in Gregor Ropret, so v zadnji tekmi prvenstva zabeležili tudi prvo, a precej prestižno zmago nad Hrvati. Na koncu pa so vseeno osvojili zadnje enajsto do dvanajsto mesto skupaj s Turki. Sicer pa so Calcitovci odigrali že dve pripravljalni tekmi in sicer so v gosteh izgubili z lan- V prvih tekmah so Kamničanke premagale Vital z 2:1, Grosupelj-čanke pa v edini tekmi, ki se je končala s 3:0, ekipo Trofaiacha. Slednje so v drugi tekmi z 2:1 izgubile tudi z Vitalom, medtem ko so bile Grosupeljčanke boljše od Kamničank z istim rezultatom. Tretji krog bi še lahko prinesel spremembe na lestvici, na koncu pa so najkrajšo potegnile prav Kamničanke, ki so še drugič izgubile z 2:1. Tokrat je bila boljša ekipa Trofaiacha, ki pa ji to ni zadostovalo za pobeg iz zadnjega mesta. Tako je o prvem mestu odločala tekma med Vitalom in Grosupljem. Grosupeljčanke so zmagale z 2:1 in osvojile letošnji Pokal mesta Kamnika. Pri vseh ekipah se je poznalo, da so šele sredi priprav in da so na turnirju nastopile v različnih postavah, v ekipi Vitala pa sta manjkali tudi reprezentančna podajalka Lenarčičeva in blokerka Jelena Strel Kosmač. V naslednjem tednu se bo večino prvoligaških ekip pomerilo na turnirju za memorial Sama Zrimca v Grosuplju. Za Calcitovci že dve pripravljalni tekmi Moška ekipa pa je sredi tedna zopet ostala brez podajalca kamniškega trenerja Hribarja. Moška mladinska reprezentanca, za katero so uspešno igrali kamniški igralci Klemen Hribar, skeletnimi krvniki Triglavom, doma pa so premagali novega prvoligaša Termo Lubnik. Cicol. ta emona ** LJUBLJANA Na Enoti Duplica, Korenova pot 2, Kamnik zaposlimo DELAVCA ZA DELO NA FARMI IN SORTIRNICI JEDILNIH JAJC DUPLICA za določen čas eno leto, s polnim delovnim časom in z enomesečnim poskusnim delom DELAVCA ZA DELO v skladišču jedilnih jajc za določen čas šest mesecev brez poskusnega dela Če vas ponujena priložnost za zaposlitev v naši družbi zanima, se prijavite na ta razpis v roku 10 dni po objavi. Prijavo lahko oddate osebno v tajništvu Enote Duplica ali jo pošljete po pošti na naslov: JATA EMONA d.o.o., Referat za kadre in splošne zadeve, Agrokombinatska 84, 1000 Ljubljana, tel. 01/548-31-12, e-mail: jana.gostincar@jata-emona.si MALI OGLASI INŠTRUIRAM matematiko in fizike. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. GARAŽO v okolici Kamnika 10x6 m, višine 3,5 m, oddam. Tel.: 01/83-11-254. SUHA BUKOVA DRVA prodam z možnostjo dostave. Tel.: 040/330-900. PROSIM, če mi kdo podari starejšo harmoniko, glasbeni stolp, gobelin, kolo, plišaste igrače, pekač za peko kruha in bundo št. 50. Tel.: 070/225-232. • BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKREDIT 1+3 DO 1+24! Kamniški Občan m/TMmjmmpommmje?! TEHNIČNA TRGOVINA iCENTEfir “ '15^me Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 j SVETILA —- . i r~ \J7 * i O a) SUŠILNI STROJI SESALNIKI m 10% -15% KALORIFERJI, ELEKTRIČNI RADIATORJI -10% UGODNA PRODAJA do 30.9.2008! IN DELOVNE 15% '8 S 8 ! g j* AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi, upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 60. letu življenja zapustil brat in stric FLORIJAN BERLEC Zahvaljujemo se gospodu župniku Tonetu Prijatelju za zvonjenje in lepo opravljen pogrebni obred, stranjskim pevcem za lepo petje pri pogrebni maši in zapete žalostinke, vsem za darovane sveče in sv. maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sestra Joži, nečaka Janez in Franci ter nečakinji Marija in Urša z družinami Avgust 2008 Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA V 48. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš MARKO DOLENEC iz Kamnika, Ljubljanska c. 15c Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Dijaškega doma Vič in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Hvala g. župniku, pevcem in trobentaču za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste bili v mislih z nami, hvala za vsak stisk roke in besede tolažbe. Žalujoči: vsi njegovi September 2008 KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Kamnik, Trg talcev 1 Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646 Akcija! Gnojilo NPK 5-15-30 (Kutina) za jesensko setev po ugodni ceni. Zaloge omejene! * Sadike mačeh in drugih cvetlic * Zbiranje naročil za sadne sadike (pomoč pri izbiranju sort) * Vse za jesensko sajenje sadja (gnojila, orodje, zaščitne žičnate košare...) * Kmetijski repromaterial (gnojila, krmila, sredstva za varstvo rastlin) UGODEN ODKUP ŽIVINE IN MLEKA Ostali bomo sami na meji grobov, ti pa boš miren onkraj iskanj. (F. Balantič) ZAHVALA V 79. letu je odšel od nas naš dragi mož, oče, stari ata, tast, brat, svak in stric PAVEL OMOVŠEK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala g. župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen obred, pevcem kvarteta Krt za sočutno zapete poslovilne pesmi in Marjanu Sitarju za lepo zaigrano Tišino. Vsi njegovi September 2008 Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. ZAHVALA V 65. letu nas je prekmalu zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat in stric FILIP REPNIK iz Šmarce Ob prerani in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, izrekah sožalje, nas tolažili, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi dežurni zdravnici dr. Plavčevi za izredno hitro pomoč, prijateljem, sorodnikom, sosedom in župniku za lepe besede. Žalujoči: Vsi njegovi September 2008 Svet je velik, jaz sem sam Kje so mati, kje mi oče? Solze kličejo jih vroče, v sanjah jih samo imam. (J. Stritar) ZAHVALA V 89. letu je po težki bolezni umrla draga mama, stara mama in prababica GRETA KARBA K zadnjemu počitku smo jo pospremili 29. avgusta na Plečnikovih Žalah v Ljubljani. Hvala sosedom za vso pomoč, osebju Doma starejših občanov Kamnik in vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni Avgust 2008 ZAHVALA V 88. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra, teta, babica in prababica ANA ŠLEBIR rojena Mlakar, iz Stolnika 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala osebni zdravnici dr. Jermanovi, osebju oddelka 700 in negovalnega oddelka bolnišnice Golnik. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem mešanega zbora za poslovilne pesmi, zapete v župnijski cerkvi in na pokopališču, in citrarju Tomažu Plahutniku. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste se od naše mame poslovili v tako velikem številu. V žalosti: njenih osem otrok z družinami in drugo sorodstvo September 2008 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga MILKA VAVPETIČ rojena Stele Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju bolnišnice Golnik ter Zdravstvenega doma Kamnik, dr. Emi Mušič ter dolgoletni prijateljici Rezki. Zahvala tudi gospodu župniku, pevcem in trobentaču ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti Žalujoči: mož Jože, sin Roman, hči Mojca z družino, sestra Štefka, brat Ivan ter drugo sorodstvo Podgorje, Kamnik, Dob, september 2008 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Tel.: 01/56-55-120 www.klinika-vtz.si NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« ' Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik . Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, , i so vam naše usluge ih na voljo Neprekinjeno ^ POGREBNIK POGREBNE STORITVE Nudimo vam kompletne pogrebne IJli storitve hitro, kvalitetno, \ s posluhom 11 tjUi DVOR) E ŠL 13, 1 tjuhljamKi rest.4 45. 1241 K,minil i mn 83 os 200, r mi j 8 < os 222 I infočjfall' riifi.si, www.alk.-nn m ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale, tel j 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h ! ZNIŽANJE CEN ! | ZA PŠENICO, KORUZO, | | JEČMEN, REPIČNE TROPINE | j Jabolka za ozimnico in prešanje j | AGROPROMET CERKLJE | I Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 j I______________________I Cm m STREŠNIKI GOLOB Ulit JI DOI.IIU MA tj 11*1 III KAKOR VNAI.ll.il V l*UKl! Slrijf.niki.Cololj in o-.t.ili elementi ‘r.\ streho su Meloni z rinjsOdohnej-to tehnologijo. Barvani so v maso, pjftr&mapa jo zsMtefia |z dvokratnim nanosom šper.ialnoga akrila |lak) ki zagotavlja dolgotrajnost$jn Jop ,1/glod.J Strešniki Kšvloh''.d višokokvnlilctni, a kljub termršrrvodiio ugodni/ ■ NOVO/ st,ešnik PRESTIŽ m m m STREŠNIKI GOLOB d.o.o.. m m, Malenška vas 12, 8216 Mirna Peč : v tel. (07) 30 78 990, www.stresniki-golob.si Si Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo vse četrtke v septembru od 15. do 19. ure: brezplačne meritve sladkorja v krvi in krvnega tlaka petek. 19. septembra, ob 17. uri: Plesna delavnica za otroke WINX petek. 26. septembra, ob 17. uri: Otroška ustvarjalna delavnica MAGIČNO PISALO Ugodna jesenska ponudba ttikstilsi zsi ©terske, žemske ftaa im©šk« Zenska trenirka zgornji del, JigL: od S do XL, več (majice, teennteke) fbm JLramjsI kolekcija za nnajmmlajše ©dl 3 mmesece^ J),99 Upnska majica ’ Ig rokav IHflf.: od S do XL, več barv ska trenirka iji + spodnji dei, vet.: od S Cio L _ . Majica za 1 G iSk IV EUR dolg rokav. vci.:< • • 6,9 vel.: od 1 EUR 5,99 EUR 6,99 EUR Trenirka za del spodnji del, vel.: od 2 do 8 let 7,99 EUR vel.: od 10 do l ka trenirka | spodnji del, vel.: od S do XL, več barv Vesele urice Vsak ponedeljek in sredo od 9. do 11. ure in od 14. do 17. ure Akcija velja v Mercatorjevih hipermarketih. Popust se obračuna za vse nakupe artiklov, ki so vključeni v akcijo Vesele urice, opravljene med 9. in 11. uro ter med 14. in 17. uro. Opravljen nakup pomeni čas zapisa prvega izdelka na računu na blagajni. Nakup je predviden za količine, ki so običajne za gospodinjstvo. Popusti se med seboj seštevajo. Popust se obračuna na blagajni in ne velja za pravne osebe. Popust velja za blago na zalogi. Hipermarket Poletni paketek sreče *slove Izpolnim ti 5 želja Cena paketka srečk Je 5 EUR. Zlatarna Celje www.zlatarnacelje.si V ELITI KAMNIK VAS ČAKA NOVA JESENSKA KOLEKCIJA Obiščite nas, da jesen ne prehiti vas! Pa še kakšna akcija bo pri nas. Si Mercator Center Kamnik Kovinarska 36, Kamnik, telefon: 01 83 08 787 PIZZERIA, MC KAMNIK, Kovinarska 36 Delov $ \ \ C ii S :: pon.-čet. : 08-22h , . pet.-sob. : 08-23h iicd.-praz ;08-15h Slastne pice, solate, testenine, hot dog, lazanja, hamburger, toast... Brezplačna dostava na dom od lOh do 22h : Tel: 831 17 60, GSM: 040 335 226 Možnost plačila s karticami tudi na domu ! POSEBNO UGODNE CENE ZA ČLANE ŠTUDENTSKEGA KLUBA KAMNI K!!! ANATOMSKO v V OBLIKOVANA >, 0BUTE¥ prbnaNIH BLAGOVNIH ZNAMK ©d št« 16 - 40 * CICIBAN * gE0X . .... * SUPERFIT * NIKE trgovina z obutvijo * pRODDO Velika ponudba šolskih in sobnih copat | ■j (5) ACCESSORIES' VINTERSPORT Kjer se šport začne V/ EMONA OBALA Noj bo življenje igra Shs ‘tkefced m ČISTILNICA in PRALNICA PEt MC KAMNIK ■ ItPVOm HBH. ifeČCr www.peko.si simpCE PODALJŠEVANJE LAS AKCIJA samo 300€ za 100 pramen dolžine 40cm. DARILNI BON ideja za darilo? REAvrtQvE alpina jP Meni je prav Nknmjcscrrs ka le krij a Vabljeni! www.alplna.sl 1 - jjjjg; igp mEsznn dpsiha Mestna optika je podjetje z dolgo in bogato tradicijo poslovanja na področju korekcije in zaščite vida. Poleg centrale na Kongresnem trgu 9 v Ljubljani ima podjetje še 17 poslovalnic po vsej Sloveniji, od tega kar 13 v vseh večjih Mercatorjevih centrih. V vseh enotah se opravljajo pregledi za določanje dioptrije. Na Kongresnem trgu se pregledi izvajajo vsak dan brez naročila, v ostalih poslovalnicah pa vsak teden ob predhodnem naročilu. Mestna optika nudi svojim strankam možnost plačila z Mercator Pika kartico. ... T I Kolekcija Sweet cherry samo v trgovinah Clark www.clark.si NAGRADNA IGRA Podarite sebi ali vam najdražjim katero od prelepih cvetlic, rezanih ali v lončku. Ne pozabite na posebno ponudbo tega meseca in ugodne cene. KALIA WWW.kalia.si Telefon: 830 9752 200TIC Butik za Maks Živali Strokoven nasvet In širok Izbor t hrane, opreme In vsega kar potrebujejo vaši ljubljenci ZOOTIC Kamnik, tel.: 01 / 839 52 16 www.zootic.si vrfalZM«fAv!M4