Celje - skladišče
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
O inovacijah v EMO lahko rečemo, da so in niso, predvsem pa to, da je še mnogo nerešenih predlogov, kar povzroča nezaupanje in »hudo kri«. Tako stanje pa za nadaljnjo inventivno dejavnost ni spodbudno in ga bo treba čimprej odpraviti. Inovacijam moramo dati glede na njihovo koristnost za izboljšanje gospodarskega stanja prednost in odpraviti ovire.
Str. 1, 4
Program družbenopolitičnih organizacij TOZD TOBI ter samoupravnih organov in samoupravne delavske kontrole v TOBI. Po programu naj bi v II. polletju dosegli v TOBI take rezultate poslovanja, ki bi popolnoma odpravili odvratno besedo - izguba.
Str. 4
Pereči problemi varstva pri delu v TOZD TOBI. Kritično stanje varstva pri delu potrjuje tudi polletno poročilo o varstvu pri delu v TOBI. Po tej analizi ni bilo že nekaj let storjenega nič ali prav malo za izboljšanje varstva pri delu v TOBI. Temu primerna je tudi produktivnost dela. Str. 5
Ukrepi na področju delovne discipline. Kljub temu da je število prekrškov veliko, ostaja večina kršiteljev neprijavljenih. Predpostavljeni večkrat »zamižijo«, čeprav so kršitve delovne discipline več kot očitne. Kakšni bodo v bodoče ukrepi?
Str. 3
Uresničevanje sanacijskih ukrepov. Poročilo komisije za sanacijo v OZD EMO pri občinski skupščini Ceije. Pokrivanje izgub v TOZD, tekoče poslovanje TOZD, realizacija izdelanih sanacijskih programov.
Str. 2
Civilna zaščita. Kdo sestavlja narodno zaščito, opravljanje nalog narodne zaščite, oznake, oborožitev in delovanje narodne zaščite.
Str. 6
Novi samoupravni
akti
Hiter gospodarski in družbenopolitični razvoj je zahteval spremembo ustave (sprejeta je bila nova ustava) in na podlagi te zakon o združenem delu. To pa zahteva spremembo starih oziroma sprejetje novih zakonov in novih samoupravnih sporazumov. Trenutno so za nas najvažnejši tisti samoupravni akti, ki urejajo delitev dohodka in osebnega dohodka. Spremembo bomo morali izvršiti tudi pri drugih naših samoupravnih aktih in to:
•	Samoupravni sporazum o enotnih merilih in kriterijih za delitev dohodka, čistega dohodka in osebnega dohodka na nivoju delovne organizacije;
•	Pravilnik o delitvi osebnega dohodka v vsaki TOZD;
•	Statut TOZD,
•	Statut delovne organizacije;
•	Samoupravni sporazum o združevanju TOZD v delovno organizacijo;
•	Pravilnik o delovnih razmerjih;
•	Samoupravni sporazum o združevanju delavcev v TOZD.
Za nas je trenutno najvažnejša sestava in sprejetje pravilnika o delitvi osebnega dohodka delovne organizacije in temeljnih organizacij združenega dela. Ce teh samoupravnih aktov ne sprejmemo do konca leta, ne bomo mogli izplačevati osebnih dohodkov tako kot doslej, temveč minimalne osebne dohodke.
Pri nas je imenovana komisija, ki skrbi za to, da bodo samoupravni akti pravočasno pripravljeni, dani v razpravo kolektivu in pravo-" ‘3 sprejeti. Komisija ima svoj program, izvajanje tega pa je nekoliko zastalo v poletnih mseecih zaradi dopustov.
Glede podaljšanja roka za sprejetje tistih samoupravnih aktov, ki jih moramo sprejeti do konca letošnjega leta, lahko rečemo, da na to ne moremo računati. Sindikati stojijo na trdnem stališču, da se mora to izvršiti v navedenem roku.
Spremembe delitve osebnih dohodkov so v letošnjem letu pri nas že nastale in se tudi izvajajo. Te spremembe bomo morali dopolniti in dopolnjevati tudi v bodoče, tako da bomo dosegli zaželeni cilj — izplačilo osebnega dohodka po dejansko opravljenem delu. Ce bomo to uspeli, lahko računamo tudi na večjo produktivnost dela, večji dohodek in večji osebni dohodek.
INOVACIJE
Velik zaostanek nerešenih inovacijskih predlogov povzroča nejevoljo predlagateljev, hkrati pa otežkoča delo inovacijskih komisij. Nekaj predlogov je takšnih, ki so in še bodo prinesli velike koristi naši delovni organizaciji. Verjetno bi bilo potrebno postaviti vprašanje, kje se zatika. Te tako imenovane večje inovacije so se odlagale iz leta v leto. Največkrat pa je bilo njihovo reševanje u-stavljeno takrat, ko je bila izračunana odškodnina, skratka tak-krat, ko je bila izračunana odškodnina, skratka takrat, ko se je bilo treba odločiti o razmeroma visoki odškodnini. Strah pred odgovornostjo je sigurno vplival na komisije, kadar je bila izračunana odškodnina, ki je presegala neke ustaljene zneske, ki so se dali lahko opravičiti pred delavskimi sveti oziroma samoupravnimi organi. Drugi vzrok je bil, kadar so komisije stale pred dilemo ali koristen predlog ali tehnična izboljšava, kajti med njima je bi-
stvena razlika, ki se odraža zlasti na višino odškodnine. V zakonu o patentnih in tehničnih izboljšavah in Pravilniku o tehničnih je eno in drugo, vendar praksa racionalizacijah je povedano, kaj kaže, da marsikdaj ni ostro začrtane meje med obema. To se izrazito vidi pri menjavi komisij in menjavi referenta za racionalizacijo. EMO priznava avtorjem ino-vaci dokaj visoke odškodnine, mislim celo, da so te naj večje, ki jih je možno priznati. Nekoliko sporna je samo prevelika razlika med koristnim predlogom in tehnično izboljšavo v prid slednji. V osnutku novega pravilnika o inovacijah, ki še ni predstavljen delavcem, je sestavljalec osnutka prejšnjo napako odpravil. Ko pride do odločitve komisije, pa se odloči, da je inovacija koristen predlog, skušajo predlagatelji izpodbiti takšno odločitev, ker je Ija v celoti zavarnilo in navedlo,
(Nadaljevanje na 4. strani)

Uresničevanje
V našem gospodarstvu govorimo mnogo o sa-, niranju, kar pomeni* da z njim nekaj ni v redu in da moramo zaradi tega nekaj popraviti, od-. praviti vzroke, zastojev, izboljšati gospodarsko poslovanje ali sanirati. V naši OZD in naših TOZD se že nekaj let ukvarjamo s sanacijskimi ukrepi. -Tudi* letos smo sprejeli sanacijski program. Oglejmo si oceno o uresničeva-, nju ukrepov za realizacijo sanacijskih programov pri nas, ki jo je dala pri občinski skupščini Celje komisija za sanacijo EMO.
Ob dogovarjanju o pokrivanju izgub iz poslovanja v letu 1976, so se vse TOZD in DO kot celota obvezale, da bodo sproti preverjale uresničevanje ukrepov za realizacijo sanacijskih « programov. Še posebej velja ta obveza za ocenjevanje ob priliki obravnavanja tekočih proizvodnih rezultatov ob periodičnih obračunih. Pričujoča ocena naj bi podala realno sliko sanacijskih prizadevanj v L polletju za potrebe TOZD, DO in zunanjih dejavnikov, predvsem banke in republiškega rezervnega sklada ter družbenopolitičnih organizmov v občini Celje in v Sloveniji. Ocena naj služi tudi kot dodatna spodbuda za še večje stopnjevanje aktivnosti.
Prizadevanja v 1. polletju, lahko strnemo ».naslednje grupe aktivnosti:
•	aktivnosti v zvezi z izdelavo . sanacijskih .programov,
•	c zaostreno obravnavanje tekočega poslovanja,
•	realizacija izdelanih- sanacijskih programov,
•	dopolnjevanje sanacijskih programov.
Izdelava sanacijskih programov
2e v drugi polovici lanskega leta, ko je bilo ocenjeno, da bo poslovala DO z nepokrito izgubo, je pristopila k izdelavi sanacijskih programov za vse TOZD. Vsi programi so bili v začetku letošnjega leta tudi izdelani, bilo pa je dogovorjeno, da se bolj poglobljeno obravnavajo sanacijski programi TOZD z izgubo (posoda,
•	frite, kontejnerji, TO Bi; odpre-ski). Aprila so Ljubljanska banka in Sklad skupnih rezerv Slovenije ter Rezervni sklad občine Celje pokrili izgubo vseh TOZD, razen TOZD: kontejner. Za TOZD
•	kontejner sanacijski program sploh ni bil oddan, ker ni imel tržnega pokritja. TOZD kontejner je objavil v skladu z Zakonom o sanacijah sanacijo v Ur. 1. SFRJ. Ob objavi sanacije so se še stopnjevala^ prizadevanja za kakovostni sanacijski program tega
■ TOZD, ker bt nerazrešena perspektiva TOZD kontejner predstavljala socialno ogroženost in . blokado razvoja celotne delovne organizacije. V» mesecu juniju je bil izdelan tudi sanacijski program za TOZD kontejner in na koncu junija ter v začetku julija je bil le-ta potrjen s strani družbenih organizmov. Na tej osnovi je IB preuredila zatečene obveznosti v zvezi s TOZD kontejner v korist DO EMO in skupaj s skla-
di rezerv odobrila sanacijske kredite za pokrivanje izgub.
Značilno za vse izdelane sanacijske programe je, da so sicer skrbno pripravljeni, toda premalo konkretno dorečeni okrog ukrepov za njihovo realizacijo (opredelitev nalog, nosilci, roki). Druga slabost sanacijskih programov je, da v glavnem dobro obravnavajo samo reševanje tekočih problemov, povsem neobdelana pa o-stajajo vprašanja dolgoročne razvojne orientacije, tako posameznih TOZD kot DO EMO kot celote. Zaradi tega je bilo v vseh razpravah o- sanacijskih programih odločno postavljeno stališče, da sanacijski programi še ne zagotavljajo dolgoročne perspektive delavcev V EMO in je zato nujno v najkrajšem času izdelati dolgoročno razvojno strategijo.
Pri izdelavi sanacijskih programov je sodeloval širok krog delavcev kolektiva. Tak pristop k izdelavi predstavlja tudi ‘garancijo, da so se izdelovalci sanacijskih programov z njimi identificirali in sprejeli obveznosti za realizacijo. Ne glede na to, moramo ugotoviti, da je zaradi prepočasi razvijajočega se samoupravljanja celoten kolektiv premalo konkretno vključen v sanacijska prizadevanja.
Tekoč« poslovanj e
Na področju tekoče poslovne politike so bila sanacijska prizadevanja najbolj konkretno obravnavana, najbolj dorečena, najbolj množična in zaradi tega tudi najbolj uspešna. Dejavniki v TOZD in v DO kot celoti so temeljito proučili vzroke lanskoletnega slabega gospodarjenja, odtod potegnili določene zaključke in prešli v akcijo. Tekoče poslovanje je najbolj konkretno in redno spremljal PO DO EMO (vsak teden) in vsi samoupravni organi. Kljub nespornim premikom pa še vedno ne moremo biti zadovoljni s sodelovanjem DPO. Ne glede na to, so rezultati prizadevanj nesporno doseženi.
TOZD POSODA je lansko leto zaključila z izgubo zaradi nenormalne gospodarske situacije, povezane s prehodom na zavarovanje plačil in nov obračunski sistem, ter nepravilnega reagiranja na zunanje vplive. Osnovna prednost dejavnikov v EMO je, da v analizi vzrokov za veliko izgubo v tem TOZD niso iskali rešitve zunaj tovarniških ograj, ampak so na osnovi analiziranja reagirali v TOZD in DO na te zunanje dejavnike. Temeljni poudarek je bil na agresivnejšem obravnava-
nju celotnega trženja. S kakovostnejšim sodelovanjem s poslovnimi partnerji, z boljšo obdelavo tržišča, s povečevanjem cen V izvozu, so zagotovili zadosten in kakovosten plasma široke palete proizvodov tega TOZD. Lanskoletne negativne izkušnje pri nabavi materialov v drugi polovici leta s strani jugoslovanskih železarn so izkoristili za kakovostnejše obravnavanje te problematike v letošnjem letu in zaradi tega nabava materialov v celem polletju ni predstavljala Večjega problema. V sami proizvodnji se trimesečno, mesečno, tedensko in dnevno obravnava izpolnjevanje proizvodnih nalog, usklajeno z zahtevami prodajnih delavcev in tržišča. V TOZD so šli tudi na nekatere tehnološke izboljšave, čeprav gredo izvajanja teh izboljšav prepočasi.
TOZ DODPRESKI je kakovostneje obvladovala svoje tržne a-ranžmaje. Proizvodno tehnološka problematika TOZD ostaja slej ko prej odprta, zaradi še vedno nedefiniranega razvojnega programa.
TOZD FRITE je letošnje leto uspešno poslovala.	j
TOZD TOBI predstavlja še vedno velik problem. Zanj je bil izdelan popravljen letni plan, vendar se tudi ta niti v proizvodnji, niti v prodaji, ni realiziral. Očitno bo moralo priti pri obravnavanju poslovanja TOZD TOBI do bistvenih sprememb, tako v sami TOZD, kjer je treba zaostriti tako tehnološko kot drugo disciplino, kot tudi skupaj v TOZD in skupnih službah z vidika kakovostnejšega obvladovanja poslovne politike. V najkrajšem času bode morale biti storjene radikalne spremembe, ker ta TOZD še nima zagotovljenih pogojev za normalno poslovanje.
TOZD EMOKONTEJNER je poleg TOZD TOBI edini TOZD, ki je zaključil letošnje prvo polletje z'izgubo. Izguba je rezultat velikih problemov povezanih z nerazjasnjeno perspektivo tega TOZD, dokler ni bila pokrita izguba z lanskega leta. Sedaj TOZD že dobiva pogoje, da preide na pozitivno poslovanje.
Ostali TOZD so letošnje prvo polletje zaključile s pričakovanimi pozitivnimi rezultati, ki so povezani z vse bolj kakovostnim obvladovanjem poslovnega procesa.
Realizacija izdelanih
sanacijskih
programov
Zaradi zahtev po večji dorečenosti in akcijski učinkovitosti sanacijskih programov, so vse TOZD in DO kot celota izdelale programe ukrepov za realizacijo sanacijskih programov. Programi ukrepov so se pričeli izdelovati v mesecu aprilu. Vsa vodstva TOZD in vodstva sektorjev so izdelala lastne konkretne programe ukrepov na nivoju DO. Celotna akcija je privedla do tega, da so imeli delavci v TOZD in skupnih službah konkretneje opredeljene naloge v zvezi s sanacijskimi prizadevanji. Na nivoju DO pa je s tedaj izdelanimi ukrepi za realiza-
cijo sanacijskih programov nastala prva koncepcija strategije in taktike realizacije sanacijskih programov.
Temeljne značilnosti tedaj izdelanih ukrepov za realizacijo sanacijskih programov, so bile naslednje:
•	Ukrepi TOZD in tudi ukrepi sektorjev so bili preveč usmerjeni na kratkoročno poslovanje.
•	Ne glede na jasno zahtevo po nedvomno opredeljenih nalogah z vsebino, nosilci, roki, je bilo le-to zadovoljivo doseženo le v kakih 50%.
•	Programi ukrepov so se preveč izdelovali kot nekak dolg zunanjim dejavnikom in vodstvu podjetja, ne pa kot osnova za aktivnosti V TOZD ta skupnih suž-bah.
•	Prevečkrat se je pojavljal formalistični pristop.
•	Problematika samoupravnega in političnega spremljanja vrednotenja in sankcioniranja je v programih TOZD in sektorjev v
“glavnem neobdelana.
•	Program ukrepov na ravni DO predstavlja sintezo programov ukrepov TOZD in skupnih slpžb. Izpostavlja in konkretizira naloge na najbolj ključnih področjih aktivnosti, ki so bile ugotovljene kot kritične v tedanjih razpravah (agresivnost trženja v cilju doseganja dohodka, kadrovska politika, opredeljena razvojna koncepcija z nakazanimi programi v TOZD KOTLI, ORODJARNA, TOBI, stimulativno nagrajevanje v povezavi z gibanjem dohodka, samoupravna preobrazba z opredelitvijo TOZD posebnega pomena s področja trženja, razvoja in vzdrževanja, povezovanje navzven glede na značilnosti posameznih programskih sklopov, konkretno opredeljene naloge samoupravnih organov in DPO v TOZD in na ravni DO).
Ob izdelavi periodičnih obračunov je bilo izvršeno preverjanje uresničevanja sanacijskih programov. Na osnovi poročil izhaja kot nesporno, da so sanacijski programi v marsičem prispevali k izboljšanju dela in poslovanja v posameznih TOZD in tudi v delih skupnih služb. Čeprav je bila večina nalog, ki bi morale biti v dosedanjem času že- realizirane, realizirano premalo kakovostno, pa predstavlja pristop k njihovi realizaciji vendarle nekoliko boljši odnos do problemov dela_ in poslovanja kot doslej. Na področju razvojnih aktivnosti je bila v tem času osrednja pozornost posvečena definiciji razvojne orientacije TOZD EMOKONTEJNER in izdelavi elaborata za prostorsko sanacijo, rekonstrukcijo, ter razširitev dejavnosti TOZD KOTLI. V obeh primerih so bili doseženi zadovoljivi rezultati, čeprav se dela na tem področju še premalo ekzaktno. Premalo ekzaktno pa se dela zaradi tega, ker praktično še ni izdelana teoretično sicer rešena koncepcija razvojnih aktivnosti y DO.
Na področju samoupravne preobrazbe v povezavi z uveljavljanjem ZZD se je od tedanje improvizirane in premalo koordini-(Nadaljevanje na 3. strani)

Uresničevanje sanacijskih ukrepov
(Nadaljevanje z 2. strani) rane aktivnosti prešlo na bolj sistematično delo. V formalnem smislu lahko kot rezultat tega beležimo celo vrsto problemskih razprav in tudi že izoblikovanih predlogov internih samoupravnih aktov. Kljub vsemu je dosedanja aktivnost na področju samoupravne preobrazbe koristna najbolj zaradi tega, ker je konkretno pokazala, kako se je potrebno lotevati posameznih vprašanj. Tako se je na primer v dosedanjih razpravah problem koncepcije skupnih služb in predlaganih TOZD posebnega pomena oz. problem svobodne menjave dela znotraj DO, preveč poenostavljeno obravnaval z vidika tega, katere dejavnosti bodo organizirane v TOZD, katere v skupnih službah, katere pa v TOZD posebnega pomena. Tako obravnavanje povezano z manipuliranjem z interesi delavcev v TOZD (fetišiziranje) se je izkazalo kot nevarno zaradi tega, ker je ponekod že ponujalo premalo proučene rešitve, ki. ne izhajajo iz globalne organizacij-cek koncepcije v povezavi s pro-izvodno-razvojnimi značilnostmi.
-Na področju agresivnosti trženja so bili doseženi premiki predvsem z vidika usklajenega obravnavanja proizvodnje v posameznih TOZD z vidika potreb prodaje in trga. Nova koncepcija delovanja na tem področju je dala tudi že prve pomembne rezultate. Toda tudi tu prihaja do veliko poenostavitev. Najbolj nevarna poenostavitev, ki se še preveč smelo ponuja, je ta, da naj bi se proizvajalo tisto blago, ki je najbolj iskano na trgu, ne glede na dohodkovno interesantnost tega blaga. Taka orientacija seveda nima osnove in jo bo treba doseči s kakovostnejšim dogovarjanjem vseh delavcev, ki v reprodukcijski verigi vplivajo na doseganje čimvečjega dohodka TOZD.
Na področju nagrajevanja je u-veljavljen nov sistem, ki ima vgrajeno tudi vezavo OD od dohodka. Tak sistem je že dal prve pozitivne rezultate. V njem je pa še cela vrsta slabosti. Predvsem ostaja še veliko delovnih opravil v EMO brez uvedenega sistema stimulativnega nagrajevanja, razporeditev delavcev po DM (kar seveda še ni v skladu z ZZD) je pretogo in poleg tega razni korekcijski faktorji povsem zameglijo realno podobo razmerij med posameznimi deli.
Celotni sistem deluje tudi preveč uravnilovsko.
V kadrovski politiki v zadnjem obdobju ni Čutiti bistvenih sprememb. Prisotni so sicer nekateri napori posameznih dejavnikov, ki vplivajo na kadrovsko politiko, predvsem v nekaterih TOZD, toda odločno preveč se v kadrovanju kot tudi sicer v delu z ljudmi čuti formalni pristop brez zadostnega konkretnega poglabljanja v vse vzvode, ki vplivajo na kadrovsko politiko. Če pa je to poglabljanje že prisotno, pa je razreševanje problematike, ki se pri tem odpira, pretogo in prepočasno in na ta način se poraja nezadovoljstvo in nezaupanje članov kolektiva.
V	samoupravnih odnosih bodo spremembe počasne in trde. Zaradi tega nekatere, sicer pomembne znake prebujanja delovnega kolektiva, večjega angažiranja posameznih delavcev, večje aktivnosti nekaterih samoupravnih organov, ne moremo šteti za zadostno garancijo pričetka intenzivnejše preobrazbe odnosov in miselnosti kolektiva. Mezdna miselnost, neprevzemanje odgovornosti, splošno kritizerstvo, pravica do nezaupanja v lastne sile, občutek, da v TOZD ali skupnih službah ne delamo zaradi rezultata, ampak za to, da bomo upravičili, da nismo krivi za neuspeh itd., vse te slabosti so med ljudmi tako ukoreninjene, da bo potrebna izjemna aktivnost vseh odgovornih samoupravnih, političnih in vodstvenih dejavnikov kolektiva, ob še nadaljnji zunanji pomoči.
V	povezavi s tem lahko ocenimo tudi dejavnost samoupravnih organov in DPO, da se kljub ne-spornemu napredku še vedno iščejo tako v konceptih kot v metodah delovanja. Samoupravni organi so premalo aktivni v TOZD, razen nekaterih (primer TOZD RADIATORJI). DPO predvsem sindikat pa tudi ZSMS skoraj da ne delujejo politično med ljudmi, čeprav prihaja do prvih oživljanj.
Dopolnjevanje
sanacijskih
programov
Dosedanji napori se odražajo v veliko spremembah, ki dajejo tudi konkretne rezultate. Ne glede na velike spremembe in rezultate pa moramo ugotoviti, da Snjo slej ko prej na začetku zahtevne in mrkotrpne preobrazbe. Če se tega ne zavedamo, se lahko zgodi, da bodo nekateri uspehi samo prehodni in kot taki nepomembni. Ogroženost delovne organizacije in posameznih TOZD in to eksistenčna orgoženost slej ko prej o-staja. To pa ni potrebno, saj je ravno v opredeljenih slabostih še ogromno rezerv, ki jih lahko bolje organiziran, bolj motiviran in v dolgoročno perspektivo prepričan kolektiv odpravi. Zaradi tega bo treba še hrabreje in še o-streje obravnavati problematiko sanacijskih programov. V skladu s sklepi panelne razprave o sanaciji EMO z dne 14. 7. 1977 bo treba jasneje doreči in hitreje izvajati razvojno koncepcijo DO. Razvojne možnosti so kot nesporne že dokazane. Koncepcija, kako jih bomo uresničevali, je v globalu tudi že prisotna. Pri realizaciji te koncepcije smo pa še presplošni in premalo dorečeni. Rezultat tega je prevelika improvizacija in premajhna konkretna mobilizacija delovnih ljudi. Od tod izvira tildi problem prizadevanja, delovne discipline oziroma samoupravnega delovnega reda nasploh itd. Bistvenega pomena je, da opredeljene globalne koncepcije osvoji širši krog vodilnih in strokovnih
ljudi. To pa pravzaprav pomeni celoten kolektiv.
Sanacijski programi so izdelani, tudi programi ukrepov za izvajanje sanacijskih programov, pred nami so zahteve družbenopolitičnih skupnosti, formuliranih v sklepih panelne razprave z dne 14. 7. 1977. Ti sklepi nam tako kat razprave v kolektivu in drugod pravijo, da z izdelanimi sanacijskimi programi in programi ukrepov ne moremo biti v celoti zadovoljni. Dejansko ne moremo biti, pa ne zato, ker papir lahko prenese vse, ampak zato, ker nanaša sanacijska naravnanost v prvem polletju letošnjega leta še ni bila zadostna, ker bomo morali jasneje definira razvojno orientacijo, ker bomo morali hitreje in smeleje izvajati samoupravno preobrazbo, ker bomo morali hitreje razčistiti dohodkovne odnose, ker bomo morali vsi čimprej sprejeti kot dejastvo, da delamo zaradi dohodka in ne zaradi česarkoli drugega, ker bomo morali razčistiti in kakovostneje vzpostaviti naše medsebojne odnose itd. Vse to pa zahteva v bistvu od vseh TOZD, od vseh sektorjev in DO kot celote ne samo izboljšanje in povečanje sanacijskih prizadevanj, ampak tudi bistveno dopolnjevanje programov ukrepov za realizacijo sanacijskih programov. Zahteve panelne razprave z dne 14. 7. 1977 torej niso le zahteve dejavnikov izven Ema, ampak konkretne potrebe vseh članov kolektiva.
Predsednik komisije za sanacijo EMO pri IS SO Celje
Franci Gazvoda, dipl. oec., 1. r.
Ukrepi na področju delovne discipline
Da samoupravni sporazum in drugi splošni akti, ki so jih sprejele temeljne organizacije združenega dela in skupne službe, ne bi bili sami sebi namen ali upoštevani samo takrat, kadar se ti nanašajo na delavčeve pravice, moramo storiti vse, da se jih spoštuje v celoti, torej tudi v zvezi z obveznostjo. Obveznost mora biti v zavesti delovnega človeka eden izmed elementov, ki naj bo vedno prisoten v ožjem in širšem področju delavčevega dela.
Zadnje mesece pa se opaža, da se na delovnih mestih v temeljnih organizacij ah in skupnih službah na obveznosti pozablja in še več, celo zlorablja v različne namene. Dokazi za to so najbolj vidni na področju delovne discipline. Kljub temu, da je porastlo število prijav v postopek za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti za več kot enkrat, pa je najbolj boleča ugotovitev, da ostaja večina kršiteljev neprijavljena v postopek. Vzrok za to je lahko samo eden. Predpostavljeni, ki bi prvi morali skrbeti za izvrševanje obveznosti na področju delovne discipline, zlorabljajo ta svoj položaj še vedno na tak način, da poznajo >'svoje miljenčke« in zamižijo, ko so kršitve pri teh še tako očitne. S tem pa ignorirajo tudi samoupravne predpise in druge splošne akte, ki točno določajo, kakšne obveznosti ima predpostavljeni. Ni čudno torej, da se obračajo na razne organe, odgovorne posameznike, pa tudi na pravno službo delavci s pritož-
bami, kako se jim godi krivica in kako različne kriterije ocenjevanja imajo predpostavljeni do podrejenih.
Zaradi zgoraj navedenih okoliščin in dejanskega stanja, ki je v neposredni povezanosti s slabo produktivnostjo dela nekaterih delavcev in nesamoupravnih odnosov, na področju medsebojnih razmerij se je ustanovila posebna komisija sestavljena iz članov SDK, službe zavarovanja in predstavnika pravne službe, ki bo i-mela prvenstveno nalogo, da odkriva tiste predpostavljene, ki so kršili delovno obveznost, ker niso prijavili v postopek podrejenih delavcev, zlasti v naslednjih primerih:
1.	Ko delavec zapušča delovno mesto brez dovoljenja predpostavljenega, oziroma predpostavljeni ne bi vedel, kje se nahaja podrejeni delavec;
2.	Zapuščanje delovne organizacije mimo vratarske službe (informatorja) brez propustnice, pa je predpostavljeni vedel za odhod
oziroma bi moral vedeti za odhcd podrejenega delavca.
3.	Ko prinašajo v delovno organizacijo, DSSS alkohol, prihajajo vinjeni na delovno mesto, ali pijejo alkoholne pijače na delovnem mestu, predpostavljeni pa ne ukrepajo.
Ti ukrepi se bodo začeli izvajati takoj in veljajo za vse delavce v vseh tozdih in DSSS. Komisija bo o svojem delu vodila zapisnik in obveščala organe, ravno tako pa kršitelje »predstavljala« v delovnem glasilu Emajlirec.
Janez Krbavac, pravnik
OSNOVNO
IZOBRAŽEVANJE
DELAVCEV
Osnovno šolo za odrasle (6.—8. razred) so v spomladanskem obdobju obiskovali 103 delavci in kar 91 jih je z uspehom zaključilo posamezni razred. Ostali bodo svoje učne obveznosti zaključili predvidoma do septembra.
Za jesenski vpis načrtujejo 7 oddelkov (doslej 5), od tega enega z izmeničnim poukom, kar bo nova ugodnost za delavce, ki delajo v izmenah. Uvedli bodo pa tudi tečajno obliko dela. Kandidate vpisujejo na osnovni šoli I. celjske čete vse do 15. avgusta.
Sindikalna vodstva naj zastavijo potrebno akcijo s ciljem, da se v šolo vpiše čimveč delavcev, ki še vedno nimajo popolne osnovne izobrazbe. Zlasti vztrajajte r3 večjem angažiranju kadrovskih služb.
a

TOBI V II.
V zadnji številki Emajlirca smo zapisali podatke o poslovanju v TOZD TOBI v I. polletju letošnjega leta. Ti podatki niso spodbudni, izkazujejo izgubo, ki jo je treba v II. polletju odpraviti. Izdelan je predlog ukrepov, s katerimi naj bi se stanje v TOBI v II. polletju izboljšalo. Za vse ukrepe za izboljšanje stanja so tudi konkretne zadolžitve in odgovorni delavci bodo morali brezpogojno poskrbeti, da bodo ukrepi za izboljšanje gospodarjenja v TOBI v II. polletju tudi uresničeni. Objavljamo nekatere važnejše ukrepe.
POLLETJU
OPD organizira delo v proizvodnih oddelkih, tako da bodo vsaj za 7 dni vnaprej zagotovljeni polizdelki, materiali in kooperantski deli. (Za odpravo ozkih grl in nabavo kritičnih materia-
INOVACIJE
(Nadaljevanje s 1. strani) ustvarjeno javno mnenje o tem, da to ni inovacija racionalizacije itd., kar pa seveda ne drži. Koristen predlog je sicer manj vrednoten, ima pa enako družbeno težo, kot tehnična izboljšava.
Za delavske svete TOZD je verjetno zanimivo vprašanje, od kod se naj izplačujejo odškodnine za inovacijo. Odgovor je nekaterim poznan. K izračunani masi za OD se pridoda znesek odškodnine povečan za nekatere dajatve, ki so okrog 15 % do 17 %. Pričakovati je, da bo zakonodaja in pa branž-ni samoupravni sposrazumi to podrobneje definirala, če že trdimo, da imajo inovacije širši družbeni pomen. Gre končno tudi za to, da bodo OZD, ki imajo več svojega znanja kot tiste, ki ga kupujejo, imele boljši status, kar je danes v večini primerov ravno obratno.
Družbenopolitična akcija mora imeti odsev tudi na subjekte, ki morajo zakonsko rešiti nekatera odprta vprašanja. Samoupravljal-ci nočejo samo deklaracij in političnih akcij, temveč zahtevajo tudi konkretne rešitve. Zakon o patentih in tehničnih izboljšavah je spadal med prioritetne zakone, pa ga še vedno ni. Dejstvo je, da smo v EMO marskidaj preveč nerodni. V lanskem letu nismo podpisali družbenega dogovora o inovacijah, čeprav gre za minimalni znesek (15000 din), koristi oziroma interesi sigurno presegajo ta znesek.
Nikjer v javnosti ne prikažemo dela naših razvoj nikov in drugih strokovnjakov, katerih delo preveč ostaja v senci. Ogromno dela je bilo napravljeno na razvoju raznih kontejnerjev. I-mamo dober razvoj kotlov za centralno ogrevanje, razvite so bile številne peči za ogrevanje za vse vrste goriv. Rešeni so bili številni tehnični in tehnološki problemi v TOZD POSODA. Da, vse to je bilo rešeno skrito in tiho, največkrat čisto po »uradni« poti.
Po tem kratkem in splošnem članku pa bomo v prihodnjih številkah predstavili tudi naše inovatorje in njihovo delo.
lov se je potrebno pravočasno dogovoriti na proizvodnem sestanku.) Rok — stalna naloga.
Izdelati potrebne priprave in orodja, da se odpravi nekvalitetna izdelava polizdelkov. Dogovoriti način kontrole, pregledati in dopolniti normativ materiala in izdelati ter akordirati posamezne operacije. Rok — stalna naloga.
Določiti optimalne serije za izdelavo surovinskih sestavnih delov za Central 20 in KO, zaradi zmanjšanja časa izdelave, izboljšanje kvalitete, upoštevati uskla-diščenje z ozirom na končno montažo. Rok do 25. 8. 1977.
Izdelati tehnološki načrt ureditve varilnice, kotlov, izdelave surovinskih delov KO in lakirnice zračno sušečih delov. Rok —
15.	9. 1977.
Izdelati terminski plan vključevanja novih investicij z upoštevanjem mesečnega plana proizvodnje. Zagotoviti kooperante za čas montaže opreme, usposobiti sodelavce za novo tehnologijo. Rok —
1.	9. 1977.
Izvršiti reorganizacijo transportne službe, združiti notranji in zunanji transport, vse voznike transportnih sredstev podrediti delovodji transporta, pripraviti poslovnik o delu transportne službe in rešiti kadrovsko problematiko v transportu. Rok — 1. 9.
1977.
Izdelati mesečne plane dela v pripravljalnih službah (razvoj, tehnologija, vzdrževanje, orodjarna). Naloge prilagoditi planu 1977, upoštevati akordiranje, maksimalno izkoriščanje delovnega časa, pripravo dela in večanje storilnosti. Rok — do 25. v mesecu.
Pregledati funkcionalnost skladišč surovin in zaščitnih polizdelkov, reprodukcijskih materialov in gotovih izdelkov. Pri tem upoštevati pretok materialov 'po tehnološkem postopku, ureditev skladišč in potrebno transportno o-premo. Rok — 1. 10. 1977.
Pripraviti predlog nagrajevanja v proizvodnji za kvalitetno o-pravljeno delo, odpraviti odvečno pisanje nakaznic in preštevanje polizdelkov. Rok — 15. 9.
1977.
Zagotoviti potrebna vpenjala, nadomestne dele in preventivno vzdrževanje strojev. Potrebe upoštevati pri izdelavi mesečnih planov. Rok — stalna naloga.
Izdelati načrt za odpravo pomanjkljivosti posameznih izdelkov, upoštevati predloge servisne službe, predlog za izboljšanje
kvalitete polizdelkov in končnih izdelkov vključno z embalažo ter servisne storitve. Rok — I. 10.
1977.
Izvršiti zahtevane spremembe na področju varstva pri delu, izboljšati družbeno prehrano, izdelati ukrepe za varstvo okolja in ureditev delovnih mest. Rok — po zapisniku in do 15. 10. 1977.
Izboljšati tehnologijo o površinski obdelavi z uvedbo direktnega krovnega emajla, uporabo mehkejšega in tršega temeljnega emajla. Urediti obratni laboratorij in mešalnico lakov ter montirati novo opremo. Rok — 1. 11.
1977.
Izdelati predlog pridobivanja visokokvalificiranih sodelavcev internega izobraževanja specializiranih profilov, izobraževanje s področja varstva pri delu ter rea-
Ker gospodarska situacija v TOZD TOBI in OZD EMO zahteva, da se zaostri vprašanje izvrševanja delovnih nalog in dogovorjenih sklepov, so DPO in samoupravni organi sprejeli naslednji program za realizacijo predlaganih ukrepov:
1.
Obvestiti vse delavce TOZD TOBI o sklepih 43. in 44. redne seje PO EMO in DS TOBI z dne
1.	8. 1977 ter o predlogu ukrepov strokovnih služb TOZD TOBI. Rok — 15. 8. 1977. Zadolžen: predsednik zbora delavcev.
2.
DS in zbor delavcev TOZD TOBI naj sprejmeta konkretne sklepe za izvedbo ukrepov, in sicer:
•	sprejme se rebalans plana za TOZD TOBI, plan proizvodnje in plan prodaje za obdobje avgust — december 1977, plan stroškov ter razporeditev dohodka za leto
1977.
•	DS TOZD TOBI zadolžuje vodstvo, da ukrepa v smislu samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev in zakona o združenem delu glede na dolžnost delavcev, da so dolžni med trajanjem delovnega statusa opravljati vsako nalogo, ki ustreza njihovi strokovni izobrazbi in pridobljeni delovni zmožnosti na podlagi ugotovljenih delovnih potreb v smislu izrednega stanja v TOZD TOBI. Rok — stalna naloga. Zadolžen: Rudi Kreuh.
•	DS bo vsak mesec razpravljal o rezultatih ukrepov za pretekli mesec in o problematiki za prihodnji mesec ter sprejemal u-strezne sklepe.
V smislu zmanjšanja porabe o-snovnega repro materiala, zmanjšanja škarta, boljšega vzdrževanja delovnih naprav, racionalne porabe vseh vrst energije, povečanja proizvodnje in obsega prodaje.
Rok — do 3. v mesecu. Zadolžena: predsednik DS, ref. org. samoupravljanja.
lizacije programov odbora za SLO in družbeno samozaščito. Rok —
1.	9. 1977.
Izdelati pregled zalog materialov ter glede na plan 1977 in 1978 izvesti akcijo odprodaje. Preveriti dobavitelje materialov in kooperante, njihovo sposobnost zadovoljevanja potreb količinsko in kvalitetno. Izdelati plan minimalnih zalog reprodukcijskih in po-trošnih materialov.
Za operativni plan proizvodnje se dnevno in tedensko dogovarjati za izvrševanje. Pri tem upoštevati delo v dodatnem delovnem času, proste sobote, tretjo izmeno itd. Rok — stalna naloga.
Pri izvajanjih vseh zastavljenih nalog pravočasno kontaktirati z ostalimi TOZD v EMO in skupnimi službami. Rok — stalna naloga.
V prizadevanja za realizacijo zastavljenih nalog se bodo vključili — OOZK, OO sindikata in aktiv ZSMS z naslednjimi nalogami:
•	objektivnega in pravočasnega informiranja,
•	izboljšanja medsebojnih odnosov,
•	izboljšanja samoupravnega delovnega reda,
•	uveljavljanju znanosti in inovacij,
•	spremljanja izvrševanja obvez,
•	akcijami za zaostritev delovne in tehnološke discipline,
•	aktiviranje samoupravnih de-delovnih skupin.
Rok — stalna naloga. Zadolženi: predsednik organizacji in KO.
4.
Izvršilni organ DS in individualni poslovodni organ TOZD se zadolžujeta za operativno izvajanje samoupravnih in ostalih delovnih nalog programa ukrepov.
Rok — stalna naloga. Zadolženi: direktor TOZD, predsednik PO, ref. org. samoupravljanja.
5.
Samoupravna delavska kontrola in kadrovska komisija OOZK bo preverila vse vodilne in vodstvene delavce ter ugotovila prizadevanje posameznikov za reševanje delovnih in samoupravljal-skih nalog ter predlagala tozadevne ukrepe. Rok — 1. 9. 1977. Zadolžena: predsednik SDK, sekretar OOZK.
6.
SDK TOZD TOBI bo mesečno kontrolirala izvajanje vseh predlaganih ukrepov tako strokovnih služb, kakor tudi program samoupravnih organov. Obveščala bo delavce TOZD, samoupravne organe DO EMO in DPS Maribor ter SDK Maribor o sprejetih in realiziranih oziroma nerealiziranih sklepih ter predlagala postopek po pravilniku SDK. Rok — stalna naloga. Zadolžen: predsednik DSK TOZD.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Spodbuden program
Objavljamo program družbenopolitičnih organizacij, samoupravne delavske kontrole in organov upravljanja v TOZD TOBI za uresničitev ukrepov za boljše gospodarjenje v II. polletju tekočega leta.
3.

VARSTVO PRI DELU
V naših TOZD ni, kar zadeva varnost pri delu, vse tako kot bi bilo treba. Marsikatero pomanjkljivosti bi lahko odpravili, če bi se bolj zavedali, da je varnost pri delu notrebna in nujna, da je človek, ki dela, z zakonom zaščiten in da je treba zakon o varnosti pri delu in druge predpise spoštovati in se pon njih ravnati. Tokrat bomo opisali problematiko v TOBI, ki ima skrajno zastarel strojni park in je zato pozornost in skrb za varnost pri delu še bolj potrebna.
V letu 1976 se je v TOZD Tobi poškodovalo 30 zaposlenih oseb ali 9,37 % od skupnega števila zaposlenih (320) oseb. V primerjavi z letom 1975, ko je bilo poškodovanih 21 delavcev, je prišlo do velikega porasta števila poškodovanih oseb.
Skupno je bilo tako 26 lahkih in 4 poškodbe na poti.
Pogostnost poškodb:
30 X 106
P “ 539.475 = 55,6
Resnost poškodb:
1021,5	X 1Q6 R =	539.473
= 1893,5
V TOZD TOBI v preteklosti vprašanju varstva pri delu niso posvečali velike pozornosti. Vse kaže, da za takšno stanje nosi polno odgovornost direktor tozda, v precejšnji meri pa tudi pooblaščena oseba za varstvo pri delu, ki se ne zaveda posledic, do katerih lahko pride, ker ne izvaja nalog, za katere je bila zadolžena s sklepom delavskega sveta.
Zadolženost pooblaščene osebe s številnimi drugimi nalogami (vzdrževanje, investicije, dalje odsotnosti zaradi šolanja itd.), seveda ne bi smela biti razlog, da se v tozdu varstvo pri delu ne izvaja v skladu z veljavnimi predpisi.
Med neizvršene naloge je šteti zlasti naslednje:
—	pomanjkljivosti pri raziskavi delovnih nezgod s poškodbami, saj v večini primerov ni bilo izdanih ustreznih ukrepov po posameznih poškodbah. Za večino delovnih poškodb ni bilo izdelanih zapisnikov;
—	izvedba periodičnih in predhodnih zdravniških pregledov za delavce na nevarnih in zdravju škodljivih delovnih mestih je pomanjkljiva ali pa jih sploh ni;
—	periodični pregledi delovnih priprav in naprav ter ekoloških razmer na delovnih mestih (v skladu s Pravilnikom o periodičnih raziskavah ekoloških razmer na delovnih mestih in v delovnih prostorih ter o pregledih in preizkusih delovnih priprav in naprav Ur. list SRS 16/75) se praktično sploh ne izvajajo;
—	redni tekoči pregledi delovnih sredstev, delovnih prostorov (mesečni) so bili razen redkih izjem opuščeni;
—	vodilni delavci v tozdu nimajo opravljenega preizkusa znanja iz varstva pri delu. Isto velja za veliko število vodstvenih delavcev ter delavcev v tehnič-
nih službah. Pri tem je potrebno pripomniti, da je za delo vseh navedenih delavcev, kakor tudi za težje poškodbe, ki bi se morebiti pripetile na delovnih mestih, kjer delo vodijo, nadzirajo ali opravljajo delavci brez z zakonom predpisanega preizkusa znanja iz varstva pri delu (15. člen ZVD) o-sebno polno odgovoren direktor tozda, kajti osebe, ki varstva ne poznajo, zanj tudi ne morejo odgovarjati;
—	na posameznih delovnih mestih s povečano nevarnostjo kot so: vlagači na stiskalnicah, rezači na Škarjah, vozniki viličarjev, upravljači dvigal, emajlirci ter drugi v večini primerov niso u-strezno strokovno usposobljeni, ali pa nimajo opravljenega preizkusa znanja iz varstva pri delu; — usklajevanje tehnoloških postopkov po veljavnih varnostnih predpisih se ni izvedlo, čeprav je bila akcija že pred leti spodbujena s strani službe varstva pri delu;
—	izobraževanje, uvajanje in izvedba preizkusov znanja iz varstva pri delu pri novih delavcih doslej še sploh ni bila izpeljana;
—	izdelava varnostnih navodil za delovna mesta in posamezne delovne priprave v glavnem še ni zaživela, čeprav je bila v matičnem podjetju naloga izvedena že v letu 1972;
—	pri uvajanju novih delovnih priprav in naprav je potrebno o-pozoriti na številne težave, ker ob nabavi ni bilo poskrbljeno za potrebno dokumentacijo ter u-strezna dovoljenja. V večini primerov pa te delovne priprave tudi kasneje (ko so že v obratovanju) niso bile opremljene z u-streznimi internimi obraovalnimi dovoljenji ali strokovnimi ocenami;
— pri nabavi osebnih varovalnih sredstev se od dobaviteljev ne zahteva predpisana pismena izjava o ustrezni kvaliteti ter usklajenosti osebnih varovalnih sredstev z JUS standardi. Prav tako pa se niso izvajale številne naloge po zahtevah službe varstva pri delu;
Prikazano stanje varstva pri delu sicer ne potrebuje posebnega komentarja, kajti odgovorne osebe v TOZD TOBI za pripombe, zahteve in opozorila službe varstva pri delu nikdar niso kazale potrebnega razumevanja.
Pripomniti je samo še potrebno, da je o nekaterih problemih bil seznanjen tudi glavni direktor, vendar se stanje kljub temu še vedno ni premaknilo z mrtve točke.
Vse kaže, da bo za uveljavitev z zakonom predpisanih zahtev v tozdu potrebna učinkovita intervencija inšpekcije dela. Vprašanje je, če bo prepozno in bodo takrat posledice prehude.
To kritično stanje varstva pri delu v TOBI potrjuje tudi polletno poročilo, ki ga je poslal službi za varstvo pri delu tov. Drago Kramer kot odgovorna oseba za varstvo pri delu. Poročilo se nanaša na prvo polletje letošnjega leta. Iz njega je jasno razvidno, da se glede izboljšanja poraznega stanja varstva pri delu v TOBI ni v zadnjih letih prav nič ukrenilo.
Tov. Kramer navaja v svojem poročilu, da je problematika na tem področju popolnoma enaka, kot je bila v letu 1976.
V	poročilu je tudi navedeno, da iz področja izobraževanja v letošnjem letu ni bilo storjenega ničesar. Bila je velika fluktuacija delovne sile. V prvem polletju je bilo izmenjanih na delovnih mestih 12 % vseh zaposlenih. Novim sodelavcem pa ni bilo posredovano osnovno znanje iz področja varstva pri delu. Periodični zdravniški pregledi so bili sicer opravljeni za delavce na tistih delovnih mestih, kjer je delo zdravju škodljivo, vendar je bilo na te preglede poslanih le 18 delavcev.
V	TOBI je bilo v prvem polletju 1976 16 lažjih poškodb, v istem
obdobju letošnjega leta pa 17 lažjih poškodb.
Tov. Kramer navaja v svojem poročilu, da pričakuje več razumevanja pri reševanju problematike varstva pri delu v TOBI zlasti glede določitve načina in pogojev za izvajanje vseh nalog, ki jih obsega program za drugo polletje tekočega leta.
Za gospodarske neuspehe v TOBI v prvem polletju letošnjega leta in tudi preteklega leta je v precejšnji meri kriva tudi brezbrižnost za varstvo pri delu. Da je temu tako, kažejo podatki, da nekateri vodilni delavci niso na preizkusu znanja in varstva pri delu opravili zadovoljivega testa. To pa pomeni, da se ne zanimajo za varnostne predpise in jih ne poznajo. Velja še omeniti, da vodilni delavci ne morejo opravljati uspešno delo na svojih delovnih mestih, če ne poznajo varnostnih predpisov in če ne skrbijo za varnost svojih sodelavcev tako kot zahteva zakon in drugi predpisi iz tega področja.
Tokrat smo opisali razmere iz varstva pri delu v TOBI, prihodnjič pa bomo prikazali razmere s tega področja v drugih naših tozdih z namenom, da bi se te izboljšale, da bi se odpravila brezbrižnost do tega kočljivega vprašanja in da bi na tem področju dosegli najboljše uspehe, ki bodo močno vplivali na dvig produktivnosti v vseh tozdih.
Volitve 1978
V tem sestavku odgovarjamo na vprašanja, kdaj bodo volitve, ter katere delovne ljudi in občane je v kadrovskih pripravah na volitve 1978 moč šteti kot že evidentirane možne kandidate.
Natančnega datuma prihodnjih volitev članov delegacij za oblikovanje skupščin družbenopolitičnih skupnosti in SIS v letu 1978 še ni, bodo pa vsekakor izvedene spomladi prihodnje leto. Volitve članov delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine SIS bodo hkrati. To pa tudi pomeni, da bodo imeli člani delegacij za oblikovanje skupščin SIS nekoliko krajši mandat (mandat traja 4 leta, izvoljeni pa so bili 1974).
Osnovno kadrovsko jedro evidentiranih možnih kandidatov za prihodnje volitve članov delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih sestavljajo:
—	vsi tisti delovni ljudje in občani, ki so bili že evidentirani ob pripravah na volitve leta 1974 in so bili na zborih delovnih ljudi in občanov sprejeti (in uvrščeni v e-videnco) kot možni kandidati za člane delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti, ne glede na njihovo prisotnost v nadaljnjem kandidacijskem postopku,
—	vsi tisti delovni ljudje in občani, ki so bili evidentirani kot možni kandidati za člane delegacije TOZD in KS v času po volitvah leta 1974 pa do danes.
Za vse evidentirane možne kandidate pa velja, da morajo biti
obravnavani in sprejeti na zborih delovnih ljudi in občanov. Šele nato se jih vnese v evidenco e-videntiranih možnih kandidatov za člane delegacij TSS. Opozarjamo, da je to edini možen način aktualiziranja seznama evidentiranih možnih kandidatov za člane delegacije v TOZD in KS pred volitvami leta 1974.
SPODBUDEN
PROGRAM
(Nadaljevanje s 4. strani)
7.
Na osnovi zakona o združenem delu morajo DPO in samoupravni organi pričeti z akcijo usklajevanja dohodkovnih razmerij med TOZD in skupnimi službami v smislu, da z doslednim uveljavljanjem načela delitve po rezultatih dela spodbudijo vse TOZD in DO k čimvečji produktivnosti dela. Rok — 15. 12. 1977. Zadolžen: koordinacijski odbor.
Vodstva družbenopolitičnih organizacij izdelajo program aktivnosti do 1. 1. 1978 s tem, da bodo v TOZD TOBI ustvarili vzdušje izjemne situacije pripravljenosti naj višje stopnje za izvedbo premikov v organizaciji dela in kadrovski politiki v svrho brezpogojne discipline in zagotavljanja odgovornosti pri realizaciji proizvodnih in prodajnih planov.
Rok — 1. 9. 1977. Zadolžen: predsednik družbenopolitičnih organizacij.
e

ZAŠČITA
O civilni zaščiti smo doslej premalo pisali. Že večkrat smo se obrnili na tiste, ki imajo po službeni dolžnosti pravico in dolžnost, če se lakko tako izrazimo, naj nam o tem pišejo. Do-slej smo žal vedno naleteli na gluha ušesa ali pa na neznanje. No, naj bo tako ali drugače, tokrat smo se odločili, da napišemo neka* o tem, kaj je narodna zaščita, kdo jo sestavlja, način opravljanja njenih nalog in podobno. Upamo, da bodo vsi naši delavci in delavke sestavek z zanimanjem prebrali in si tudi zapomnili njegovo vsebino.
Kaj je narodna zaščita?
Zakon o družbeni samozaščiti,-varnosti in notranjih zadevah vsebuje poleg drugih še določila o narodni zaščiti. Po tem zakonu, je narodna zaščita specifična or* ganizirana oblika uresničevanja določenih pravic in dolžnosti vseh delovnih ljudi in občanov s področja družbene samozaščite.
V narodno zaščito se organizirajo delovni ljudje in občani, da bi s svojo aktivnostjo preprečili, takšna dejanja ali ekscese, ki bi po svojih posledicah zahtevali intervencijo državnih organov, ali povzročili delovni skupnosti materialno in moralno škodo.
Prvenstvena funkcija narodne zaščite je varovanje delovnih ljudi in občanov, njihovih delovnih pogojev, družbenega premoženja s katerim opravljajo in okolja, v katerem prebivajo, v skladu z načeli socialističnega samoupravljanja.
Narodna zaščita je rezultat spoznanja in zahtev:
•	da je potrebno sredstva za proizvodnjo in pomembne objekte, ki služijo splošnim potrebam, bolj zavarovati,
•	da je organizirana prisotnost pripadnikov narodne zaščite v določenem času in v določenem prostoru najuspešnejša preventiva,
•	da določene ekscese v okviru samoupravnih odnosov posameznih TOZD lahko preprečujejo delovni ljudje sami,
•	da moramo zagotoviti določen red v javnih prostorih ali ob javnih manifestacijah tudi brez prisotnosti državnih organov.
Upoštevajoč dejstvo, da narodno zaščito ustanavlja in imenuje njeno vodstvo, delavski svet ali drugi ustrezni organ TOZD. o-ziroma skupnosti, je narodna zaščita izključni instrument v rokah delavcev in od njih izvoljenih samoupravnih organov. V tem smislu ni podaljšana roka organov za notranje zadeve ali drugih organov. Čeprav lahko sodeluje s temi organi, deluje samostojno v skladu z zakonom in smernicami delavskega sveta oziroma odbora za ljudsko obrambo in DS.
Zato je ta oblika organiziranja, pripravljanja in delovanja v okviru družbene samozaščite svojevrsten način podružabljanja varnostnih zadev in nov izpit zrelosti r.aše samoupravne družbe.
Kdo sestavlja narodno zaščito?
Po zakonu opravljajo naloge narodne zaščite vsi delovni ljudje in občani, ne glede na starost in spol. Torej morajo opravljati te naloge tudi tisti, ki še niso stari 18 let, ženske in vsi upokojenci ali starejši občani, ki te naloge zmorejo.
Izjema so le vojaški obvezniki civilne zaščite za čas, ko so poklicani na izpolnjevanje obveznosti po svojem vojaškem razporedu oziroma tisti, za katere odbor za LQ in DS ugotovi, da ne izpolnjujejo pogojev, ki jih določa zakon.
O oprostitvi opravljanja nalog narodne zaščite odloča odbor za LO in DS na svojo pobudo ali na zahtevo delavca. Odločitve odbora morajo biti v skladu z zako-norA in samoupravnimi splošnimi akti.
Opravljanje nalog narodne zaščite
Naloge narodne zaščite opravljajo dglavci po načrtu za delovanje narodne zaščite.
To je poseben načrt, ki opredeljuje izvajanje nalog narodne zaščite v različnih situacijah:
—	v normalnih razmerah,
—	v izrednih razmerah,
—	v neposredni vojni nevarnosti ali v vojni.
Dan, čas in mesto izvršitve obveznosti po'načrtu določa načelnik enote NZ ali njegov pomočnik, ki se mu je delavec dolžan odzvati.
Delavci izvajajo naloge narodne zaščite vedno v skupini najmanj dveh pripadnikov. Čas o-pravljanja naloge mora biti prilagojen dejstvu, da se naloga o-pravlja praviloma zunaj rednega delovnega časa in zato opravljanje teh nalog ne sme bistveno vplivati na delovno sposobnost delavca.
Skupina narodne zaščite opravlja svoje naloge:
—	s stalnim opazovanjem okolice ali določenih mest,
—	z opravljanjem stražarske službe na določenih mestih, pri vstopih v določene prostore,
—	z nastopom enote v širši sestavi.
Pri opravljanju teh nalog imajo delavci pravico in dolžnost:
—	ugotavljati istovetnost (legitimiranje) neznanih oseb znotraj prostorov, ki jih varujejo,
—	da preprečijo nepooblaščenim osebam vstop v določene prostore oziroma jih prisilno oddaljijo,
—	zadržijo osebo, ki je zalotena pri kaznivem dejanju (poskus a-tentata ali diverzije, tatvine, za-netenja požara ali napada na drugo osebo s strelnim aii hladnim orožjem),
—	pregled oseb in vozil, če sumijo, da prikriva ukradeni predmet ali napravo, ki bi lahko ogrozila varnost ali povzročila škodo.
Pregled ženske osebe mora o-praviti ženska članica narodne zaščite.
Oznake, oborožitev iii uporaba orožja pri opravljanju nalog narodne zaščite
a)	nošenje oznak narodne zaščite
Delavci in občani nosijo pri o-pravljanju nalog narodne zaščite na levem rokavu trak rdeče barve z znakom narodne zaščite. Načelnik narodne zaščite ima na obeh straneh traku 1/2 cm široko rumeno obrobo, pomočnik načelnika pa enako obrobo, samo na zgornjem delu traku.
b)	nošenje orožja
Delavci in občani lahko nosijo med opravljanjem nalog NZ orožje, kadar:
—	varujejo objekte in drugo premoženje posebnega pomena,
—	opravljajo naloge na osamljenem kraju ali v nočnem času,
—	obstaja nevarnost sabotaž ali diverzantskih napadov na objekte, ki jih varujejo.
Delavci in občani nosijo pravi-
PRAVNA POMOČ INOVATORJEM
Pri občinskem svetu ZSS je organizirana brezplačna pravna pomoč s področja inventivne dejavnosti. Uradni čas je vsak torek od 15.30 do 17. ure.
Pravna pomoč je namenjena posameznikom kakor tudi inventivnim komisijam pri urejanju normativnih aktov v zvezi z inventivno dejavnostjo.
Pravno službo vodi COCEJ Stanko, praVnik v EMO Celje.
ŠOLSTVO V OBČINI
Ob zaključku šolskega leta 1975/76 imamo: 3 vzgojno varstvene zavode z 91 oddelki in 1.813 otroki, 10 popolnih in 8 podružničnih osnovnih šol s 7.217 u-čenci, posebno osnovno šolo s 362 učenci, glasbeno šolo s 366 učenci, 10 srednjih šol, od tega 5 popolnih srednjih šol s 3.550 učenci in 5 poklicnih šol s 3.011 učenci.
Srednje šolstvo torej izobražuje 6.561 učencev, od tega: Tehnična šola 679, Ekonomski šolski center 955, Pedagoški šolski center 722,
loma pištole, izjemoma so lahko oboroženi tudi z drugim orožjem (puške, brzostrelke). Pištole nosijo prek ramena v toku. V primeru, da opravljajo naloge v skupini (2—3), nosi orožje le vodja skupine, ostali so praviloma neoboroženi.
Kdaj je potrebno pri opravljanju nalog narodne zaščite nositi orožje, določa v skladu s pravilnikom načelnik enote.
Kadar delavci in občani nosijo med opravljanjem nalog orožje, morajo imeti posebno izkaznico za nošenje orožja, ki jo na zahtevo odbora za LO in DS izda občinski upravni organ za notranje zadeve.
c)	uporaba orožja
Delavec oziroma občan sme med opravljanjem nalog narodne zaščite uporabiti strelno orožje, če ne more drugače:
—	odvrniti od sebe neposrednega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje ali
—	odvrniti neposrednega napada na objekt, ki ga varuje.
Delavec ali občan lahko uporabi strelno orožje le tedaj, če z njim ne ogroža življenja ljudi ali spravlja v nevarnost druge delavce in občane.
Razumljivo je, da se vse situacije za delovanje enote podrobno določijo načrtno in se vsi delavci potem konkretno seznanijo z načinom ukrepanja v primeru uporabe orožja ter se njihove aktivnosti uskladijo z akcijami drugih organov.
Dejavnosti narodne zaščite so zelo pomembne in odgovorne. Od vsakega posameznega člana' NZ pa zahtevajo veliko mero pripravljenosti in sodelovanja pri u-sposabljanju in izvajanju nalog.
Gimnazija 923, Zdravstvena šola 221, Šolski center Borisa Kidriča 890, Šolski center za blagovni promet 928, Šolski industrijsko kovinarski center Štore 575, Go-kazane pa so tudi smernice, po ski center 161 učencev.
NEKAJ PODATKOV O OZD
V občini Celje imamo 150 delovnih organizacij. V gospodarstvu jih je 65 in 23 med njimi ima 109 TOZD, od tega 21 s sedežem izven občine. V družbenih dejavnostih pa imamo 85 delovnih organizacij s 17 TOZD.
Leta 1976 je bilo v družbenem sektorju zaposlenih 34.473 delavcev, od tega v gospodarstvu 29.310 ali 85 % delavcev, v družbenih dejavnostih pa 5.163 ali 15 %. Največ delavcev je v industriji (14.123 ali 48,2 %) in trgovini (4.472 ali 15 %). Slede jima obrt — 12 %, gradbeništvo — 9,4 % in promet — 8,2 %.
Družbeni proizvod na zaposlenega je lani znašal 128.875 din. Povprečni osebni dohodek pa 4.030 din — v gospodarstvu 3.917 din in v družbenih dejavnostih 4.680 din.
• A».
BOJ KPJ MED
OBEMA VOJNAMA
Frakcionaštvo v KPJ ii
(Nadaljevanje)
Tisti čas sem delal v Smederevski Pálanki, kjer sem organiziral partijsko in sindikalno organizacijo. Ko so me od tam pognali, sem se na priporočilo nekaterih tovarišev odpravil v Ku-- manovo, da bi se tam zaposlil kot strojnik v nekem mlinu. Toda potem sem premišljal in se vprašal — zakaj neki naj bi šel tja? Reš, plača je bila prav lepa, zato sem se bojeval sam s seboj, kaj naj storim. In na ineki postaji, malo pred Nišem, ne vem prav, kje je bilo, sem stopil z vlaka in počakal ha drugega, ki je peljal v nasprotno smer, proti Zagrebu. Sedel'¡sem na vlak in prišel marca 1927 v Zagreb, kjer sem postal partijski in sindikalni funkcionar. Od aprila tega leta sem bil član krajevnega komiteja, nato pa član izvršilnega odbora krajevnega delavskega sindikalnega sveta in oblastmi sekretar kovinarjev. Tu sem imel posebej priložnost, da sem med člani partije in sindikata spoznal antifrakcionaško razpoloženje članstva. Prav ob vprašanju sindikalnega gibanja so člani partije lahko najbolje presodili frakcio-naško delo desničarjev. Zaradi vsega tega nam je bilo zelo hudo, ko smo videli, da med vodilnimi ljudmi revolucionarne partije, kakršna je bila naša, ni enotnosti.
Voditelji levičarjev iz politbiroja so skušali izkoristiti to razpoloženje v svoje frakcijske namene. Na njihovo pobudo je bil sklican aktiv krajevne partijske or-ganizacjje. Aktiv je obsodil postopek desničarjev, vendar je opozoril tudi na nesposobnost levičarjev iz partijske centrale. Odkrito jim je bilo povedano, da se na člane obračajo le takrat, kadar jim je v boju zoper desničarje potrebna podpora.
Desničarji, ki so izzvali razcep v Komunistični partiji Jugoslavije, so nadaljevali z akcijo, ki je ogrožala enotnost Neodvisnih sindikatov. Prizadevajoč si, da bi ohranili vodstvo nad sindikalnim . gibanjem, so upravičen odpor sindikatov na Hrvatskem proti desničarski politiki in praksi skušali prenesti na zelo Občutljiva tla, na nacionalno vprašanje — na ločitev Hrvatov in Srbov. V sindikatih so želeli zanetiti spor in celo razcepitev, seveda na pro-tihrvatski podlagi.
Toda pokrajinsko sindikalno vodstvo Hrvatske, ki je bilo na čelu boja zoper desničarsko izkrivljanje sindikalne politike KPJ, je dobilo pomoč delavcev ne samo na Hrvatskem, marveč tudi podporo sindikalnih zvez Srbije, zlasti Beograda in njegovega krajevnega delavskega sindikalnega sveta. Vrh tega so desničarji skušali povzročiti razcep v sindikatih Hrvatske s tem, da bi ločili sindikalno gibanje Slavonije in ¡ga priključili sindikatom v’ Srbiji. Táko je bilo njihovo delo.
Ta razdiralna dejavnost desničarjev se je začela tik pred mojo
boj za enotnost partij e
aretacijo julija 1927 in Se je nadaljevala po moji vrnitvi iž ogu-lmskega zapora v Zagreb v začetku septembra istega leta. Akcijo desničarjev je bilo treba po vsej sili preprečiti. Partijski aktivisti Djuro Djakovič, Blagbje Pa-rovič, Josip Kraš, Ivan Kradel j in drugi so skupaj z mano pregledali položaj v partiji in sindikatih. Iskali smo izhod iz težavnega položaja, v katerem je bilo komunistično gibanje Jugoslavije. Prišli smo do spoznanja, da je najprej treba ozdraviti partijo in izbojevati njeno enotnost. To je bil tudi pogoj za enotnost v revolucionarnih sindikatih. Vtem ko je bilo mogoče -boj zoper desničarske odmike v sindikatih biti prek sindikatov in sindikalnega tiska, pa boj zoper frakcionaštvo v partiji ni mogel’ biti javen, nismo mogli javno povedati, da So taki in taki. Začeti smo morali torej z vztrajnim delom med članstvom in z idejnopolitičnim dviganjem članstva. Samo s takim delom je bilo mogoče preprečiti, da zagrebške organizacije ne bi potegnili v frakcijske boje.
Tisti čas je zagrebška organizacija KPJ -poleg -še nekaterih večjih organizacij v drugih -mestih — Beogradu, Nišu, Osijeku, Subotici, Novem Sadu itd. — predstavljala pomemben dejavnik Zagrebška partijska organizacija je bila organizacijsko in številčno najmočnejša. Povezovala je precejšnje število industrijskih delavcev, prekaljenih komunističnih borcev. Neodvisni sindikati so imeli v Zagrebu in na Hrvatskem največ članov, -več kakor socialdemokrati. Z aktivnim delom je bil med ženskami delavkami ustvarjen kader preskuše-nih komunističnih bork. Partijska organizacija v Zagrebu je vzdrževala zveze z mladinsko organizacijo, v prvi vrsti z delavskim naraščajem v industriji. To so takrat delali tudi poznejši sekretarji SKOJ Mijo Oreški in Josip Debeljak pa tudi drugi aktivisti. Partija je imela v tistem času pomoč leve inteligence — to so bili predvsem August Cesa-rec, Miroslav Krleža in drugi.
Zagrebška organizacija je z -vrsto akcij pokazala svojo moč. Boj zoper frakcionaštvo je bil sila trd, vrh tega pa tudi tvegan. Vsak nastop proti frakcionaštvu in dejavnosti frakcionašev bi bilo mogoče — glede na funkcije, ki so jih imeli v partijskem vrhu — okvalificirati kot kritiko uradne politike partije in nestrinjanje z njo, zato je bilo mogoče proti kritikom uporabiti tudi najhujše partijske -sankcije. V vsak-terem, ki bi nastopil s kritiko levice ali desnice, bi Videli anti-partijski element. Zato je bilo treba teren dobro pripraviti. Povedati moram, da smo delali zelo pazljivo, ker bi sicer utegnili zleteti iz partije prej, preden bi se nam posrečilo popeljati organizacijo V odločen boj zoper frakcionaštvo.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Ko jte bilo tekmovanje zaključeno, so bila razdeljena odličja najboljšim posameznikom in ekipam. Prvo mesto je dosegla ekipa KPA Novo mesto, drugo DFK Piran in tretje DrM Ljubljana. Ekipa LT EMO je bila šesta alt predzadnja. Odličja in priznanja sta podelila Viljem Klemenc in Vrabič Franc.
Podelitev odličij
1000 skokov
Republiško prvenstvo v plavanja
V Celju je bilo od 13. do 14, avgusta 1977 republiško prvenstvo V plavanju s plavutmi in hitrostnemu potapljanja. Tekmovanje se je začelo S 1000. skokom čhčna AERO KLUBA CELJE tov. Borisa Blažiču, Odprl pa ga je predsednik Potapljaške zveže Slovenije tbv. Viljem Klemenc.
Na kopališču v Celju je bilo zelo živahno med pripravami za tekmovanje.
iilllH
SKLEPI POSLOVNEGA ODBORA
Na 46. redni seji, ki je bila dne
18.	8. 1977 je obravnaval poslovni odbor poročila o izvrševanju plana proizvodnje v TOZD tovarne posode, TOBI, kontejnerji in od-preski. Poslovni odbor je sprejel o tem sklepe, ki jih v celoti objavljamo.
1.
Poslovni odbor delovne organizacije vzame na znanje poročilo o izvajanju plana za TOZD tovarna POSODE, za enajst delovnih dni meseca avgusta, to je do
16.	8. 1977 ter ugotavlja, da je od planirane proizvodnje po količini 308.165 kg, izvršeno 256.506 kg, ali 83,2 %. Po vrednosti pa je od planirane proizvodnje 22,845.647 din, izvršeno 18,899.072 din ali 82,7 %.
2.
Nadalje poslovni odbor ugotavlja, da je bila odprema v izvozu, od planiranih 12,000.000 din, izvr-
šena do 17. 8. 1977 v vrednosti 835.064 din.
Na domačem tržišču pa je bilo od planiranih 25,000.000 din od-premljeno do 17. 8. 8,910.818 din.
Po informaciji predstavnikov TOZD bo plan proizvodnje z izrednimi akcijami izvršen, enako tudi plan odpreme za domači in tuji trg.
3.
Poslovni odbor vzame v vednost ustno poročilo o izvajanju plana v proizvodnji za dvanajst delovnih dni meseca avgusta v TOZD tovarna TOBI in ugotavlja, da je proizvodnja izvršena po količin 87,09 % in po vrednosti 85,17 °/o.
Zahteva se, da se taka poročila dostavljajo pismeno, prav tako se zahteva, da ses posreduje pismeno poročilo o izvršeni odpremi do prihodnje seje poslovnega odbora.
Prizadevni delavci zidarske ekipe pod vodstvom njihovega delovodje tov. Kosca so v TOZD tovarna odpreskov in avtokoles s svojim marljivim delom pravočasno popravili plinsko peč in jo usposobili za redno proizvodnjo
Tudi letos so šli naši upokojeni sodelavci na že tradicionalni izlet v Logarsko dolino in bližnje vrhove. Vsi so se zelo prijetno počutili in tega lepega izleta še dokaj časa ne bodo mogli pozabiti, žal je na izletu manjkalo precej upokojenih sodelavcev
Istočasno poslovni odbor v ce-lti podpira ukrepe, ki jih je izdelal TOZD tovarna TOBI, v zvezi s sklepi 43. in 44. seje poslovnega odbora DO in v zvezi z zahtevami zakona o pogojih in postopku za sanacijo.
4.
Poslovni odbor vzame na znanje poročilo o izvršitvi plana proizvodnje do 18. 8. 1977 za TOZD tovarno KONTEJNERJEV in je izvršena po vrednosti 3,193.000 din, odpremi j eno pa je v vrednosti 1,453.000 din. Realizacija do 15. 8. 1977 znaša 1,360.490,053 din. Po oceni vodje TOZD se bo predvideni finančni rezultat v mesecu avgustu gibal v postavljenih ciljih.
5.
Poslovni odbor vzame poročilo o gospodarjenju TOZD tovarne
BOJ KPJ MED OBEMA
(Nadaljevanje s 7. strani)
Nenačelni frakcionaški boj je dosegel svoj vrhunec v začetku leta 1928. Kakšen čas je bil to? Takrat se je približevala velika svetovna kriza. Vsi rveste, da je leta 1929 prišlo do velikega poloma v Ameriki, nato pa tudi v Evropi. Seveda je tudi Jugoslavija, ¡ki je bila dolžna na vse strani, zabredla V precejšnjo gospodarsko krizo, vendar je to breme hotela prevaliti na delavski razred.
V tistem času bi moralo biti posvetovanje predstavnikov KPJ in kominterne. Novembra 1927 so bili na plenumu CK KPJ izvoljeni delegati za to posvetovanje. Toda kominterna je zahtevala, naj namesto njih pridejo na posvetovanje neposredni predstavniki najmočnejših partijskih organizacij — Zagreba, Beograda, Niša in Splita.
Zdaj se ni nobena stran pomišljala, da ne bi v frakcijske boje potegnila celo mestne organizacije KPJ. Pri tem obračunavanju so si frakcionaši čedalje bolj prizadevali, da bi osvojili zagrebško organizacijo. Redna konferenca krajevne organizacije, na kateri naj bi izvolili delegate za omenjeno posvetovanje, je bila sklicana za konec februarja 1928. Zaradi tega so se levičarji in desničarji pri pripravah za to konferenco skušali polastiti vodstva v rajonskih komitejih in pridobiti mestni komite, da bi o-snovne naloge teh vodstev podredili svojim frakcionaškim interesom in tako vplivali na volitve delegatov za mestno konferenco, s tem pa tudi za posvetovanje. Takoj smo doumeli, za kaj gre, in začeli protiofenzivo ter pojasnjevali vse to članstvu partije, ki je bilo v Zagrebu zelo zrelo.
Tisti čas sem bil organizacijski sekretar mestnega komiteja. V komiteju nas je bilo pet. Vsi smo se zelo intenzivno angažirali v delu s partijskimi organizacijami. Imeli smo 33 celic. Na sestanke smo prihajali mi in oni, prišli pa so tudi iz Beograda — celo Sima Markovič in Ljubo Radovanovič z desnice ter Rajko Rajko Jovanovič in D j uro Cvijič z levice. Tudi ti so Obiskovali rajonske komiteje. Kamorkoli sem prišel na rajonsko konferenco, bilo pa je pet rajonov, zmeraj sta se znašla po dva — eden z levice, eden z desnice. Jaz sem se zavze-
ODPRESKOV IN AVTOKOLES za mesec julij 1977 na znanje.
Glede na to, da je poleg slabe izvršitve proizvodnega plana tudi slabo izvršen prodajni plan, se zahteva od marketing sektorja, da poišče vse možnosti na domačem in tujem tržišču, da se zaloge avtokoles čimprej prodajo.
6.
Poslovni odbor potrjuje predlog plana stanovanjskega sklada za leto 1977. Formirano za sklad je 7,240.572 din, prav tako je razporejeno 7,240,572 din.
PO se strinja, da delovna organizacija EMO sklene pogodbo o naložitvi sredstev na vpogled z Ljubljansko banko — podružnico Celje.
VOJNAMA
mal za to, da bi bila ost obrnjena proti frakcijskemu boju, ter opozarjal, da tak boj slabi partijo, da delavski razred in članstvo Komunistične partije nimata nobene koristi od takega stanja.
Delo zagrebških komunistov je dalo pozitivne rezultate. Volilni sestanki v celicah so bili enotni glede stališča in volitev delegatov, ki se jim je na rajonskih konferencah posrečilo obraniti zagrebško organizacijo, da ni zabredla v frakcionaške spore. Na rajonskih konferencah smo ostro napadli tako desne kakor leve frakcionaše. Navajali smo napake, ki so jih delali po tretjem kongresu, in sprožili problem enotnosti vodstva.
V vseh petih rajonih zagrebške mestne organizacije se je pokazal popoln uspeh našega dela. Propadel je poskus voditeljev levičarjev, ki so prihajali na -konference, da bi vplivali na njihove odločitve. Iz zagrebške organizacije so želeli narediti svoje oporišče za nadaljnji frakcijski boj zoper desno frakcijo. Enako je bilo tudi z desničarji. Ne da bi razumeli bistvo našega antifrak-cijskega boja, so se uspavali z iluzijo, da bodo z našo pomočjo mogli nadaljevati frakcionaški boj proti levičarjem.
Rajonske konference KPJ Zagreba so pomenile poraz obeh frakcijskih skupin. Zato so bile te konference in volitve delegatov zelo pomemben člen v boju zdravega jedra zagrebške partijske organizacije. To je — kakor je pozneje v kominterni priznal sam Djuro Cvijič — omogočilo popoln poraz levičarjev in desničarjev na osmi zagrebški partijski konferenci.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič. Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 6. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje