Draga Vera, na za~etku ti v svojem imenu in v imenu ostalih ~lanov UO Onkologije iskreno ~estitam k temu visokemu priznanju. Poleg prof. Jerebove, ki je enako priznanje dobila leta 1998, si ti druga sodelavka iz Onkolo{kega in{tituta, ki ji je bilo v juniju letos dodeljeno priznanje Ambasadorja RS za znanost, kar seveda je priznanje tudi za Onkolo{ki in{titut. Za za~etek pa seveda povsem klasi~no vpra{anje: Kaj tebi, ki si v `ivljenju dobila {tevilna priznanja, pomeni to priznanje Ambasadorja RS za znanost? Priznanj je bilo res nekaj, niso pa bila {tevilna. Vseh sem bila vesela, a sem se tudi vpra{ala, ~e jih res zaslu`im; v ~asu »aktivnega« `ivljenja so me potrjevala pri delu in mi dajala vzpodbudo za nadalnje delo. Priznanje ambasadorke znanosti sem dobila leto dni po upokojitvi. Bila sem ga zelo vesela in vesela vseh tistih, ki so se z menoj veselili. Vzpodbude za nadalnje delo pa `al ni bilo, saj sem z upokojitvijo predala tudi vsa nova mednarodna sodelovanja Registra. Tista, ki sem jih pri~ela {e jaz, pa so se `e skoraj zaklju~ila. Priznam, da jih pogre{am. Sklepam, da je bila Tvoja odlo~itev za medicino klasi~na. Zanimanje za naravoslovje in `elja biti koristen. Res je, naravoslovje me je vedno zanimalo, v prostih spisih nisem znala saditi ro`ic, ampak sem povedala le dejstva. V gimnaziji sem tudi ugotovila, da `elim biti koristna. In pri odlo~itvi za {tudij ni bilo dileme. Lik o~eta, ki se je posve~al stroki od jutra pozno v no~, je bil verjetno moj podzavestni zgled. Kdaj si `e pri{la na Onkolo{ki in{titut, je bila to tvoja prva slu`ba? Ja, po sta`u in strokovnem izpitu sem bila dober mesec in pol brezposelna, saj so spomladi leta 1969 v Ljubljani povsod, kamor sem se prijavila sprejemali samo mo{ke kolege, tudi na ORL kliniko in Higienski in{titut. Na koncu nisem ve~ vedela kaj ho~em, saj so romale pro{nje skoraj na vse ljubljanske klinike in in{titute MF in v Kranj. ^as sem izkoristila za poroko in uvajanje v samostojno gospodinjstvo. Potem pa sem po naklju~ju sre~ala dr.Repov`a, ki je takrat slu`boval na Onkolo{kem in{titutu. Povedal mi je, da i{~ejo mlade zdravnike za nadome{~anje med poletnimi po~itnicami. Rada sem delala z bolniki, saj so bili to tisti hvale`ni mo`i~ki z raki glave in vratu. Za kak{en nasvet pa sem lahko vpra{ala tudi svojega o~eta. Ko so po~itnice minile, sem vpra{ala prof. Ravniharjevo, ~e imam kak{ne mo`nosti za stalno zaposlitev. »elela sem namre~ ostati v Ljubljani, kjer si je moj mo` `e na{el stalno zaposlitev. Prof. Ravniharjeva mi je ponudila usmeritev v biometrijo, kar ni pomenilo specializacije, ampak magistrski {tudij ob nadaljnjem delu z bolniki. Tako sem se morala u~iti dvoje: onkologijo in javno zdravstvo. Magistrski {tudij je tekel po programu takratne {ole Andrija Štamparja iz Zagreba na Republi{kem zavodu za zdravstveno varstvo v Ljubljani. Študij ni bil zahteven, najve~ kolegov je bilo splo{nih zdravnikov. Najve~ sem se nau~ila pri pisanju magistrske naloge in to ne od uradnega mentorja, ampak od entuziasti~ne prof.Ravniharjeve. ^e se prav spominjam, je prav takrat okrevala po smu~arski po{kodbi noge, jaz pa sem bila po rojstvu prvega sina Andreja polna energije. Kako pa si se potem lahko oddaljila od bolnikov? Te`ko je bilo v za~etku sedeti pri miru in delati v ritmu takratnih uradnic v Registru. Potem pa sem rodila svojega prvega sina, pisala magisterij, se pogovarjala z uporabniki, na strokovnih sestankih Onkolo{kega in{tituta lovila teme, ki bi jih morda s podatki registra lahko podprla. Z Registrom sem preprosto za~ela `iveti in skrbeti, da bi postal ~imbolj `iva podatkovna baza. Ni dvoma, da si v Registru raka s sodelavci uspela izpopolniti in razviti {tevilne novosti. Katere novosti ali izbolj{ave so po tvojem mnenju najpomembnej{e? Te`ko je danes razumeti, da je bila za mene najve~ja preizku{nja v 70. letih vpeljati sodobno ra~unalni{ko obdelavo. Ko sem prinesla elaborat raziskovalne naloge kot predlog za doktorat, sem kar te`ko razumela, da je to ONKOLOGIJA / intervju $) &  / $   %& & '   () & &       77 premalo, da ga moram z lastnim delom {e nadgraditi, ko se mi je pa zdelo, da sem svojo inovativnost `e maksimalno vlo`ila v ra~unalni{ko obdelavo. Sicer pa sem ponosna na {iroko uporabo podatkov med kolegi kliniki, na skoraj redna vabila na strokovna sre~anja, ki so obravnavala rakave bolezni v Sloveniji. ^e primerjamo pomen Registra raka danes in neko~, leta 1975, v ~em je tista najpomembnej{a razlika? In kako bo {el po tvojih predvidevanjih razvoj naprej? Danes je uporaba podatkov veliko la`ja, podatkovne baze so fleksibilne, obstoja niz ra~unalni{kih programov za statisti~no obdelavo, mednarodne vezi so trdnej{e. Z mednarodnim sodelovanjem se pretakajo ideje in znanje mladih in starej{ih epidemiologov in statistikov. Epidemiolo{ke raziskave se ve`ejo tudi na spoznanja bazi~nih ved (molekularna epidemiologija). Podatki registrov pa tudi po svetu v vse ve~ji meri slu`ijo kot osnova za na znanju temelje~i medicini (»evidence based medicine«), za sledenje uspe{nosti organizacije in upo{tevanja predpisanih doktrin pri delu z onkolo{kimi bolniki. S svojim strokovnim delom si vplivala na ustanavljanje in organizacijo mnogih registrov raka v svetu. Kje v svetu so registri raka urejeni podobno kot pri nas, kje slab{e ali morda bolj{e? @e pri zagovoru svoje prve raziskovalne naloge, januarja 1974, pri takratnem Skladu Borisa Kidri~a sem izjavila, da se registracija prilagaja organizaciji zdravstvene slu`be dr`ave, v kateri register deluje. Obstojajo mednarodna pravila za standardno kodiranje podatkov, opredeljevanje bolezni, stadijev, datuma diagnoze, saj sicer primerjava podatkov ne bi bila mo`na. Organizacija zbiranja podatkov pa je danes `e skoraj povsod zakonsko opredeljena, zakonsko so dolo~ena tudi pravila varovanja osebnih podatkov. Zgledovala sem se vedno po nordijskih registrih: po katerem pa je bilo odvisno od problema in podobnosti organizacije obdelave. Najprej sem obiskala Norve{ko, nato Finsko in Dansko. Najve~krat pa smo se po nasvet obrnili k prijateljem na Finsko. Tam deluje posre~ena strokovna ekipa zdravnikov, statistikov in ra~unalni~arjev, ki jo finan~no podpira tamkaj{nja liga za boj proti raku. So torej finan~no samostojni! Mlaj{i registri nimajo bremena tradicije (to je skladovnice dokumentov , ki so jih v 50. In 60. letih {e ro~no in mehanografsko obdelovali), nimajo pa tudi osnovnih izku{enj sodelovanja z uporabniki. Spomladi leta 2003 sem sodelovala v komisiji Evropske mre`e registrov raka pri ocenjevanju registra raka v Bremnu v Nem~iji. De`elna vlada se je spra{evala o smiselnosti njegovega nadaljnega obstoja; vzroki so bili seveda finan~ne narave, spremenjena finan~na situacija v tamkaj{nji de`eli je terjala racionalizacijo tudi v zdravstvu. Priporo~ili smo ukrepe racionalizacije poslovanja in bolj{e povezave z uporabniki, ob tem pa nadalnji obstoj te slu`be v de`eli. Pri recenziji letnega poro~ila novega registra raka v Tuzli pa je bilo potrebno priporo~iti marsikatero dopolnitev. In kdaj si pravzaprav od{la v svet? @e zelo zgodaj, znanje iz onkolo{ke epidemiologije mi je v Ljubljani lahko nudila samo prof.Ravniharjeva, ki pa je bila zelo zaposlena. Zato me je `e zelo zgodaj napotila v svet. Kot {tipendistka francoske vlade sem se leta 1972 dva meseca izobra`evala v enoti za deskriptivno epidemiologijo pri Mednarodni agenciji za raziskavo raka v Lyonu. Tudi moj tamkaj{nji mentor, zdaj `e pokojni dr. Muir, ni imel veliko ~asa, `elel pa me je vseeno veliko nau~iti. Morala sem izdelati nalogo o korelacijskih {tudijah v epidemiologiji, pri ~emer sem se lahko posvetovala s statistiki, literatura je bila na voljo v bogati knji`nici. Poslal me je tudi v London in @enevo na ogled registrov raka, takih s tradicijo in takih brez. Tako se je krog znancev v tujini vsebolj {iril. Ko sem se vrnila, sem se `elela ~imprej posvetiti modernizaciji tehnologije obdelave podatkov. Pa ni bilo enostavno. O ra~unalnikih se nisem v ~asu {tudija prav ni~ u~ila. S prvim sodelavcem sva obiskala Norve{ki register raka, ki je to pot `e prehodil. Z dobrim poslu{anjem njihovih izku{enj smo se lahko izognili nekaterim zmotnim `eljam, ostalo pa je {e kar nekaj ovir. Danes si te`ko predstavljam, da je bil problem `e dejstvo, da ima en ~lovek lahko ve~ rakov. Pri re{evanju sta mi bila v veliko pomo~ starej{i brat in njegov so{olec in`. Slabe, ki je znal potegniti podobnost med ra~unovodskimi ra~unalni{kimi problemi in bolniki v registru raka. Med rojevanjem novega ra~unalni{kega sistema se je rodil tudi moj drugi sin. In tako sva se skupaj lotila {e doktorata. Ko je imel pet mesecev, me je prof. Ravniharjeva poslala {e v Bruselj, kjer se je ustanavljala skupina za geokancerologijo. Posvet je bil v franco{~ini, ki mi v pogovoru nikoli ni delala te`av, in tako sem v razpravi zelo aktivno sodelovala in bila za to svoje po~etje nagrajena s priznanjem. Marko me je pri~akal z mokrimi plenicami, ampak sva kljub temu {e danes velika prijatelja. Pre`ivel je tudi moja kraj{a potovanja v Budimpe{to in na Dunaj, ko sem hodila na sestanke Panonske epidemiolo{ke skupine. Tvoje mednarodno sodelovanje se najve~krat ve`e na Lyon in ZDA. V Lyonu so te spoznali leta 1972, kdaj pa v Nacionalnem in{titutu iz Bethesde? Leta 1980 je bil na{ register povabljen v {tudijo pojava drugih rakov pri bolnicah z rakom materni~nega vratu. Študija je potekala v sodelovanju Nacionalnega in{tituta iz Bethesde in Mednarodne agencije za raziskavo raka, vodila sta jo dr. Boice in dr. Day. Prof. Ravniharjeva me je poslala, da zastopam na{ register, takrat sem bila `e vodja te slu`be. Na sestanku je bil tudi eden utemeljiteljev onkolo{ke epidemiologije, prof. Mac Mahon, s katerim je prof.Ravniharjeva dolgo let sodelovala pri raziskavah raka dojk. V zvezi s to in {e drugimi mednarodnimi {tudijami pojava drugih rakov po zdravljenju Hodgkinove bolezni, raka mod in jaj~nikov smo se v Lyonu ve~ let sre~evali, objavljena je bila monografija in kar nekaj ONKOLOGIJA / intervju 78 ~lankov. Leta 1984 je bil Register povabljen, da se s krovno pogodbo priklju~i tistim registrom raka po svetu, s katerimi je pri svojem nadaljnjem raziskovalnem delu v naslednjih letih `elel sodelovati Dr`avni in{titut za raka ZDA iz Bethesde. V ZDA pa sem prvi~ potovala leta 1985 ob 50. obletnici enega prvih registrov raka v svetu in registra, ki je bil vedno vzor prof. Ravniharjevi. Konec 80. let sem bila dvakrat v Bethesdi v zvezi s {tudijo zbolevanja za rakom ljudi, ki so bili preiskovani z radiojodom. V 80. letih sem se za~ela tudi dokaj redno udele`evati letnih sre~anj Mednarodnega zdru`enja registrov raka. Mala skupina epidemiologov se je iz leta v leto ve~ala, {e posebej po ustanovitvi Evropske unije. Seveda so bile vse moje udele`be aktivne, saj sicer ne bi dobila vozne karte in dnevnic. Na za~etku sem obi~ajno pokazala tudi nekaj posnetkov Slovenije Tako so preko mojih nastopov spoznavali Slovenijo tudi Japonci, Avstralci, Indijci, Korejci,…… »Slovenija mora biti lepa de`ela, rada bi {la tja«, mi je ob ve~ernem klepetu leta 2001 v Havani rekla kolegica iz ZDA. Leta 1996 sem bila izvoljena za enega izmed dveh predstavnikov za Evropo. Sledili so redni stiki z registri, ki sem jih zastopala, nadaljnje aktivne udele`be. Za majhno Slovenijo so tako udele`enci sre~anj sli{ali vsaj enkrat letno, tisti iz Evrope pa ve~krat. V 90. letih smo namre~ sodelovali pri ve~ evropskih raziskavah (ECLIS - spremljanja otro{kih levkemij po nesre~i v ^ernobilu, EUROCARE - spremljanje pre`ivetja bolnikov z rakom v Evropi, EUROPREVAL – spremljanje prevalence bolnikov z rakom v Evropi ). Pred leti so te tudi povabili za direktorja Registra v Sydneyu, kar bi brez dvoma bil pomemben izziv zate – na na{o sre~o se za to nisi odlo~ila, zakaj in ~emu? Decembra 2001 me je presenetila elektronska po{ta s tem vabilom. Takrat sem zaradi upokojitve mo`a `e pri~ela razmi{ljati o mirnej{em `ivljenju. Ja, Sydney bi bil,velik izziv, avstralski epidemiologi bi bili dobri zavezniki. Ampak tudi takrat, kot `e preje ob vabilu za Kuvajt v 80. letih, sem se odlo~ila, da dokon~am svoje delo na Onkolo{kem in{titutu in ostanem pri svoji dru`ini. Medvedke v sebi nisem mogla nikoli uti{ati. Leta 2007 bo v Sloveniji sestanek Mednarodne zveze registrov raka. Bo{ kot ~astna ~lanica sodelovala na tem pomembnem sre~anju in, ~e kako? Prof. dr. @akljeva me je ob pripravi predloga tega sestanka, spomladi 2003 povabila, da sodelujem v znanstvenem odboru. ^e bom zdrava, bom z veseljem pomagala kjerkoli. Sama se `e zelo veselim tega sre~anja, saj bom po dolgem ~asu spet videla prijatelje iz Evrope in drugih delov sveta. Strokovno si delovala veliko tudi v svetu. Se spominja{ kak{nega sme{nega, nenavadnega dogodka, ki ti je {e posebno ostal v spominu? Ali pa morda kar tu, pri nas doma? Bilo je v Trstu, pozimi leta 1993 na simpoziju o raku pri starej{ih. Italijanski kolega je po angle{ko opisoval diagnosticiranje raka dojk. Vsi smo vedeli, da jih ni `elel poskusiti (taste), ampak potipati. Saj ve{, kaj pomeni »tastare« po italijansko. V Ljubljani pa mi je najbolj ostal v spominu bolnik iz ~asov prvega leta slu`bovanja na Onkolo{kem in{titutu. Po operaciji je imel le {e pol obraza in so se ga drugi skoraj bali. Rekel mi je:«Saj ste zelo ljubeznivi, gospa doktor, ampak kaj ko niste Bog, da bi mi napravili nov obraz«. Tvoja zadnja leta slu`bovanja na Onkolo{kem in{titutu? To so bila najlep{a leta. Novemu ra~unalni{kemu sodelavcu, ing. Modicu, je uspelo vzpostaviti relacijsko podatkovno bazo. Mukotrpnega dela s pripravo podatkov je bilo manj in {e ve~ smo lahko iz podatkovne baze iztr`ili. Ve~ je ostalo ~asa za razmi{ljanje in spremljanje literature. Preselili smo se v obnovljene prostore stavbe B, imela sem mlade raziskovalke, ki so mi vsaj prva tri leta do zagovora magisterija kar pridno pomagale. Poleg magisterijev je bilo napisanih ve~ ~lankov, ki so bili objavljeni tudi v mednarodnih revijah z IF in dve posebni publikaciji o pre`ivetju bolnikov z rakom v Sloveniji. Vesela sem bila tudi vabil v tujino, da bi svetovala v Gr~iji, Maleziji in Bosni ter ocenila delo registra raka v Bremenu. Pri{el je ~as upokojitve, tudi za tebe. Kako pre`ivlja{ dneve in ~esa se {e posebno veseli{? Vsekakor `ivim bolj umirjeno in ve~ ~asa porabim za obi~ajne `ivljenske potrebe. Pravkar pa sem v Registru zaklju~ila s tematskim urejanjem strokovne literature, ki se mi je nabirala celih 35 let. Upam, da bo komu koristila; morda bo – kon~no urejena - tudi mene vzpodbudila k zapisu {e kak{nega ~lanka, morda celo za Onkologijo. Malo ve~ skrbim tud za svoje telo (telovadba, Šmarna gora, Blego{……), pomagam soprogu pri pripravi knjige o dru`benoekolo{ki problematiki, poslu{am zanimive oddaje na radiu, gledam izbrane oddaje na TV, poklepetam s prijateljicami po telefonu, hodim ve~ v gledali{~e, na koncerte in razstave, zakar prej ni bilo ~asa. Zanimivo je tudi opazovanje ljudi iz soseske, kjer stanujem. Ljubezniv pozdrav polep{a dan osebi, ki jo sre~am in meni. Posebno pa se razveselim, ~e prileti z elektronsko po{to {e kak{en ~lanek v mnenje in dopolnitev ali ~e me pokli~ejo ONKOLOGIJA / intervju 79 ali mi pi{ejo mladi kolegi, ki pi{ejo svoj magisterij ali doktorat. Dobro kuham le ob torkih zve~er, ko pripravim dru`insko ve~erjo in ob koncu tedna, ~e povabim brate ali prijatelje. Priznam, da me te vsakodnevne dol`nosti zdaj manj veselijo kot preje, ko sem jih opravljala za razvedrilo po delu v slu`bi. Zdaj za razvedrilo raje odprem zadnji u~benik onkolo{ke epidemiologije in prebiram tista poglavja, za katere prej ni bilo ~asa. Draga Vera, hvala za pogovor in {e na mnoga leta! ■ ONKOLOGIJA / intervju 80