LJUBLJANA il!lll!l!!!!!!l!!!!!l!l!!l!i!l!i!!i!!i APARAT NA brez akumulatorja ter brez baterij je Vaša stara želja. Imate pa star baterijski aparat, ki ga ne morete, prodati, še manj pa vreči proč. Tu pričenja naša pomoč. Sklenili smo namreč v reklamne namene zamenjati večjo količino brezhibnih aparatov za popolno priključitev na električni tok za STARE, TUDI DEFEKTNE, BATERIJSKE APARATE proti tako nizkemu doplačilu, da bo zamena vsakomur mogoča. Nekaj primerov: doplačilo Din. 750.— doplačilo Din. 900.— doplačilo Din. 980 — doplačilo Din. 1180.— doplačilo Din. 1200,- doplačilo Din. 3200.— Troelektronski aparat ,, Telefunken'' 33 WE . Dvoelektronski aparat „Radione'1 W2 .... Troelektronski aparat .Jngelen" U3..... Troelektronski aparat , Jngelen" U iS .... Troelektronski aparat ,,Radione" WE3 .... Štiriclektronski aparat „De \Vald" z vdelanim elek-trodinamičnim zvočnikom......... Štirielektronski aparat ,.Kapscli Mondial" z vdelanim elektrodinamičnim zvočnikom.....doplačilo Din. 2500 — Štirielektronski aparat , Jngelen" U1S za kratke, normalne in dolge valove.........doplačilo Din. 2500 — Štirielektronski aparat ,.Jngelen" U4SD za kratke, normalne in dolge valove, z vdelanim elektrodinamičnim zvočnikom...........doplačilo Din. 3000.— Šestelektronski superheterodin „His Masters Voice" R4 z elektrodinamičnim zvočnikom.....doplačilo Din. 3000.— Plačljivo tudi na mesečne obrobe. RADIO" reg. za dr. z o. z. v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta 7 !!!ll!llllllll!!llilllllllllllllllll PRVI SLOVENSKI TEDNIK ZA RADIOFONIIO • GLASILO SLOVENSKIH POSLUŠAVCEV VI 12. OKTOBER 1934 / ' , 35 ' ■',, ■ ? ' -i;,, (j^i'.-': ir, cb .o".'gs I" ' ' ■■■.■■'. • nt a n:.> ■ t ■ j. . ■ o jo ifl . | ''.'.. H fij •v-rfip ;(/• c«.;p-.i trv^nt en voiosiio b!"'"- b* m«'»* .« SMRT NAŠEGA VLADARJA od zverske roke naših narodnih in državnih sovražnikov V torek zvečer je utihnila kukavica za nekaj časa. 5 tesnobnim nemirom smo vrteli gumbe. In od povsod je donela žalostna vest o tragičnem koncu našega vzvišenega vladarja. Njegovo srce je zastalo za vedno. Zastal je glas naši kukavici, zastala je kri v žilah tudi vsemu našemu narodu ob tej nenadni in neverjetni novici. In vendar je ta novica bila resnica. Oglasil se nam je v duhu zvonki glas našega vladarja, ki smo ga še pred ne- davnim mogli poslušati v pomembnem prenosu iz Sofije nI zdaj je ta jasi* utihnil. Utghni je sredi dela za utrditev prijateljstva naše države z njenimi sosedi in njenimi zavezniki. Z njim ob boku je izkrvavel eden največjih po-bornikov svetovnega mira, francoski zunanji minister Barthou. Prevelika je naša žalost, da bi ji mogli dati izraza. Klanjamo se nerazumljivi Previdnosti, ki je hotela to žrtev. Aleksandru I. pa, mir v Bogu in nevenljivo slavo l SOftl Na prava organska tla! Po strumnosti in izrazito nemški doslednosti nemara poseka nemški fašistični režim italijanskega. Izginile so stare dežele in tradicionalne meje —-fašizem zahteva najstrožjo centralizacijo. Vse žile države se stekajo v fiihrerju. Enega pa fašizem, zlasti nemški, ni scen-traliziral — to je radio. Poskus centralizacije se je tako korenito ponesrečil, da se centrali-zatorji niso zmenili za blamažo in da so nemudoma preklicali in popravili svoj korak ter dali glavnim (pokrajinskim) postajam nemudoma samostojnost in avtonomijo! Centralizatorjs je ta fiasko poučil o svojevrstni zakonitosti radia, ki ne mara in ne trpi svo-jeglavnosti in je bolj ko katera druga naprava zvezan s svojo pokrajino in odvisen cd nje. Njegov uspeh zavisi zgolj od vezi, ki ga ž njo vežejo: če so rahle, je tudi njegov odziv med poslušavstvom rahel, če jih ni, se čuti kot tujec v narodnem telesu, če pa črpa vse svoje sile iz svoje zemlje, potem zaživi kot prava ljudska in narodna ustanova s polnim moralnim — pa tudi gmotnim uspehom. Pregledujemo in premišljujemo spored naše postaje in reči moramo, da izgublja čimdalje bolj stike s svojo zemljo To je ugotovitev dejstev. Včasih -mo imeli krajevne prenose, imeli razne krajevne večere, imeli cikle predavanj iz zgodovine in življenja naše zemlje. Med tem časom so drugje izoblikovali reportaže z vložki plošč s posnetki prizorov na mestu iz narodovega življenja. Pri nas se je staro opustilo, a novega ni od nikoder, čeprav smo pred časom izrečno na to opozarjali. Zato pa spored postaje jadra v nedoločni brezbarvnosti s slučajnimi domisleki, brez vidnega načrta in linije, v nekem meglenem nacionalnem vzdušju kvečjemu, ki žal nima stika z resničnim življenjem in je brez realnih tal. Ali je takšen radio vreden, da plačuje zanj 10.000 ljudi merečno pristojbino? Ali se bomo čudili pismom, ki je moral na enega izmed njih reagirati tudi zadnjič gospod vodja pogovorov in ki pravijo, d?, ni vredno poslušati ljubljanski spored in da bi radio odpovedali, če ne bi bilo slišati tujih postaj? Ali ni to žalcrten dokument — ne miselnosti poslušavcev, kakor bi kakšen slovenski gorečnik kmalu hotel oznaniti — ampak kvalitete ljubljanske postaje? Radia, ki se ne spomni obletnice koroškega plebiscita in hoče biti zraven za vsako ceno ,,nacionalen", ki ne ve nič povedati o Kreku in zraven hoče delovati v šesto januarskem Kralj Aleksander 1 na bojišču s svojimi sotrudniki duhu, kateri vendar ne pozna več nekdanjih strank in ločenih taborov? Radia, ki vali vse breme svojega nacionalnega dela očividno samo na ramena Racionalne ure" in sicer menda zato, da ni treba »ustvarjati" in da teče sestavljanje sporeda lahko svojo „uradno" pot, ki je nanjo žal zašel? Kako dolgo naj vse to še traja? Ali nihče ne vidi, da s tem naš radio propada, da se je pogreznil že pod gladino svojih začetnih poizkusov? Ali je v redu, da drugod napredujejo, pri nas pa lezemo rakovo pot? Naše zahteve na pragu nove sezije so, da se mora naš radio postaviti na svoja prava organska tla. Ta tla so v neposredni njegovi bližini: to je slovenska zemlja. Brez tega je njegov fiasko pred vrati. Komur je res za naš radio, komur je res za zdravo nacionalnost, ta se mora pobrigati, da se naš radio v tem smislu preokrene. Radio mora biti izraznik in spremiljevavec narodovega življenja, njegovih tradicij in njegovih stremljenj. In tu se bo moral držati naroda, kakršen res živi, dela in umira na tej grudi, ne tistega možganskega stvora, ki so si ga izmislili razni ,,voditelji" pri pisalni mizi... Želimo si spet krajevnih prenosov z modernimi sredstvi in načini, želimo si večerov naših pokrajin, želimo si iger iz naše dramske literature, želimo si prizorov iz življenja našega naroda, želimo si delcev njegove duše, želimo si spoštljivega spomina njegovih mož, svetlih in žalost-točk iz njegove preteklosti, želimo si njegove pesmi, ki jo ie treba vseskozi še odkrivati in oblikovati, — želimo s,i vsega tega, kar bo dajailo naši postaji res pravi nacionalni — slovenski značaj. Zakaj le preko polnega izživljanja bh ; osebnosti pridemo do medsebojnega spoštovanja in d? bratskega sožitja, le preko slovenstva vodi pot k jugoslovanstvu! Smo pa proti blaziranemu kozmopolitizmu in proti nedoločnemu in meglenemu „nacionalizmu" nekih neznanih ljudi. Radio narodu, pa zares in ne le na papirju in ob slavnostnih priložnostih z besedo! RAZGLAS Dravska direkcija pošte in brzojava v Ljubljani nas naproša, da objavimo naslednje: Direkcija pošt in telegrafov v Ljubljani razglaša: Neko veliko podjetje v dravski banovini je povzročalo s svojimi električnimi napravami okoliškim radijskim naročnikom take motnje, da so bili ti priinorani do pritožbe na državno radijsko kontrolo. Direkcija pošt in telegrafov v Ljubljani, ki vrši radijsko kontrolo v imenu poštne uprave, je pozvala prizadeto podjetje v smislu določil § 76. zakona o pošti, telegrafu in telefonu, naj svoje motilne elektronaprave v roku 30 dni po prejemu naredbe blokira, to je proti radijskim motnjam zaščiti. Za primer, da naredbi v odrejenem roku ne ugodi, se je podjetju zagrozilo, da se bo uvedlo proti njemu kazensko postopanje po določilih § 213. kaz. zak. Proti naredbi za blokiranje je vložilo prizadeto podjetje pritožbo na ministrstvo za promet — upravo pošt in telegrafov — in je v njej navajalo: 1.) da naredba direkcije pošt in telegrafov formalno ne odgovarja določilom §§ 107 in 108 zakona o občem upravnem postopku, ker je treba smatrati poziv direkcije pošt in telegrafov v smislu določil § 106. zgoraj omenjenega zakona za odločbo, 2.) da bi morala biti izdana naredba direkcije pošt in telegrafov na način, ki je predpisan v pravilniku, ki ga § 76. zakona o pošti predvideva, kar se pa ni zgodilo, ker ta pravilnik še ni bil izdan in 3.) da podjetje ni dolžno izvršiti blokiranje svojih elektro-naprav na lastne stroške, ker je pričelo z upo-rabljenjent elektro-naprav predno je bil uveljavljen zakon o pošti in da je nasprotno v smislu določil § 213. k. z. samo dolžno dovoliti, da izvrši potrebno blokiranje poštna uprava na njene lastne stroške. Hkrati se je postavilo prizadeto podjetje na stališče, da mora izzvati principijelno odločbo v vprašanju dolžnosti blokiranja motilnih elek-tronaprav ne samo zase, ampak tudi za vso industrijo in je zahtevalo, da se naredba direkcije pošt in telegrafov iz omenjenih formalnih in materialnih razlogov razveljavi. Ministrstvo za promet — uprava poŠt in telegrafov — je te dni v predmetni pritožbi končnoveljavno odločilo: 1.) da se poziv direkcije pošt in telegrafov v Ljubljani o odredbi za blokiranje v smislu § 76 zakona o pošti, ki je postala s tem pravnomočna, potrdi in 2.) da se v primeru neizvršitve odredbe za blokiranje proti prizadetemu podjetju postopa v smislu odredbe § 76. odstavek 3 v zvezi s § 78, II točka 2 zakona o pošti in § 213. kaz. zak. Zoper motilca, ki se blokiranju upira oziroma, ki odrejeno blokira- nje zavlačuje, mora tedaj direkcija pošt in telegrafov uvesti v lastnem delokrogu kazenski postopek in izreči kazen od 300 do 5000 Din, poleg tega pa ga mora prijaviti državnemu tožilstvu zaradi pregona po kazenskem zakoniku. Svojo odločbo je utemeljilo ministrstvo takole: Naredba direkcije pošt in telegrafov za blokiranje ni odločba v smislu § 106. zakona o občem upravnem postopku, ampak poziv — naredba v smislu § 76 zakona o pošti. Kot taka odgovarja popolnoma duhu zakona in je dovoljno jasna. Pravilnik, ki se predvideva v § 76. zak. o pošti, dejansko doslej še ni bil izdan, to pa še ne more sistirati uporabljanja zakonite odredbe, za katero uporabljenje je vsak duhu zakona odgovarjajoči način primeren, tedaj tudi način, ki se je uporabil v tem konkretnem primeru. Glede na materialne razloge pritožbe je treba povdariti, da se morajo vse električne naprave — najsi bodo zgrajene pred ali po uveljav-ljenju zakona o pošti, z odobrenjem ali brez odobrenja oblasti, najsi je prisostvoval komisijskemu ogledu o priliki zgrajenja naprave zastopnik p. t. t. uprave ali ne — v kolikor ovirajo pravilno delo telegrafov in telefonov, žičnih in brezžičnih, v smislu § 76. zakona o pošti na račun njih lastnikov spraviti v stanje, ki ne bo oviraio pravilnega dela. Ta zakonita odredba zahteva tedaj brezpogojno pokorščino in ne računa s pridobljenimi materialnimi pravicami na podlagi dovoljenja pristojne oblasti za zgradbo dotične naprave. -fr Brez lista ne bi mogel več izhajati. Ne razumem ljudi, ki imajo radio, toda poslušajo kar vsevprek, ne da bi vedeli, kaj bo posebnega. Brez lista seveda ne po j de. zato sem želel, da ste mi čez „počitnice" pošiljali „Radio Beograd", da sem imel vsaj programski del vsak teden pri aparatu. Pošiljam naslove treh naročnikov, ki sem jih Vam pridobil... J. K., Lj. — Temu svojemu naročniku se moramo najprej zahvaliti za uslugo, ki jo je storil skupni stvari in nam, ko nam je pridobil kar tri nove naročnike. Da bi le našel mnogo posne-movavcev! Upamo, da se bo kmalu velika večina naših poslušavcev vendar predramila! — Popolnoma pravilno je mnenje, ki ga ima g. J. K. o vlogi in pomenu radijskega lista. Kljub temu, da je za nami že šest let radiofonije, se pojmi o tem pri nas še niso sčistili. Kdor hoče radio res izkoristiti, kdor hoče nekaj imeti za tistih 25 Din na mesec, tisti mora žrtvovali še tistih 35 Din četrtletno za svoje glasilo „Radio Ljubljana". Svoj čas smo že povedali, kako je treba pravilno izkoristiti programski del našega lista: prelistati ga je treba, prebrati s svinčnikom v roki. Od- Kazensko sankcijo za primer nepokorščine proti tej odredbi vsebuje tako § 76. zak. o pošti kakor tudi § 213. k. z. Po § 213 k. z. se kaznuje tisti, ki namenoma ali iz nemarnosti (malomarnosti) onemoguča ali ovira delo radijske naprave s pomočjo električnih naprav. Ker je pozivanje direkcije pošt in telegrafov na prednje zakonite odredbe pravilno in ker ima poziv direkcije za osnovo zakon tako v formalnem kakor tudi v materialnem pogledu, je bilo treba zavrniti pritožbo kot neosnovano. Na prednjo odločbo, ki je predhodnik novega zakona o radiju v naši kraljevini, opozarjamo vsa podjetja, tvrdke in vsakogar, ki je lastnik ne-blokiranih elektronaprav in ki povzroča z njimi radijske motnje, naj prednjo ministrsko odločbo v celoti in brez posebnega poziva direkcije pošt in telegrafov ali njenih pooblaščenih iskalcev radijskih motenj uva-žujejo, ker bomo od slej v naprej na podlagi prednje principijelne odločbe ministrstva proti vsakemu eruirane-mu radijskemu motilcu v primeru zavlačevanja ali odlašanja odrejenega blokiranja tudi najmanjše elektronaprave brezobzirno postopali po zakonu. Hkrati opozarjamo, naj se poštnih uslužbencev in ostalih pooblaščenih iskalcev radijskih motenj pri izvrševanju njih poslov ne ovira niti žali, ker se bo sicer postopalo proti krivcem po določilih §§ 127., 128. in 302. Časopise tednike in mesečnike prosimo, da ponatisnejo prednji razglas. V. d. direktorja pošte in telegrafa: Dr TAVZES daje, ki nas zanimajo ali ki od njih pričakujemo nekaj nam primernega in ustrezajočega, si podčrtamo. Tako nismo noben večer v zadregi, kaj bi poslušali, in nam nobenkrat ni treba vrteti na slepo srečo gumbe in iskati, kje bo kaj pripravnega. Tudi iskanje ima svoje lepe in prijetne strani, priznamo, kdor pa ima za poslušanje radia le odmerjen čas, bo moral modro urediti,, kaj in kdaj bo poslušal. Za takega je pa list neobhodno potreben. — Lepo je, da je kdo reden naročnik lista, a mora ga tudi znati u-porabljatil Tragični konec telegrafista Ob nesreči, ki je zadela parnik „Morro-Castle", je bil pretresljiv konec radijskega telegrafista, ki je oddal kot zadnje sporočilo tole: „Po-polnoma sem obdan od plamenov. Vročina mi brani, da bi se še posluževal svojega aparata. Zal, moram zapustiti svoje mesto." Junaški telegrafist je med pogrešanimi in vse kaže, da je bil ubit ob eksploziji rezervoarjev nafte. POSLUŠAVCI IMAJO BESEDO PLOŠČE GRAMOFONSKA PLOŠČA OD SNEMANJA DO REPRODUKCIJE (Konec) MUZ1KALNE IN TEHNIČNE TEŽ-KOČE PRI SNEMANJU GRAMOFONSKIH PLOŠČ Pri ■ modernem - električnem snemanju z mikrofonom so važni ti-le momenti: . > t,.s - > 1.) zasedba in število izvajajočih umetnikov, 2.) razpostavitev pred mikrofonom, 3.) svojevrstna priredba ali arran-gement. Marsikateri gramofonski posnetek ali radijska oddaja bi bila lahko boljša in jasnejša, če bi pri snemanju ali pri oddajanju upoštevali te tri momente. Ker uporabljamo mikrofone tako pri snemanju plošč, kakor tudi pri zvočnem filmu in radijskih oddajah, velja članek v splošnem tudi za zvočni film in radio. ZASEDBA IN ŠTEVILO IZVAJAJOČIH UMETNIKOV Vsako muzik,alno delo ima svojo zasedbo, ki jo določi komponist sam, vendar moramo ločiti zasedbo v koncertni dvorani ali opernem gledališču od speci ilne zasedbe za oddajo z mikrofonom. Pri koncertih gospodarita komponist in dirigent, pri snemanju pa tenkočutni mikrofon. Zato je važno, da poznamo zahteve mikrofona in se jim znamo prilagoditi. Da dosežemo z mikrofonom pravi efekt, ne sme biti število izvajalcev ne preveliko, ne premajhno. Za kak plesni šlager z refrainskim petjem n. pr. zadošča 12 do 15 mož orkestra. Zvočni korpus angleških jazz-orke strov je seveda precej večji kot nemški, vendar pa je zasedba marsikatere kapele, ki jo slišimo na ploščah, dokaj manjša kot bi sodili po zvočnosti. Za tovrstne in podobne posnetke bo dovolj en sam mikrofon. Pri glasbenih delih, pri katerih nastopa poleg orkestra tudi večji pevski zbor s solisti ali kak solope-vec ali soloinstrumentalist z orkestrom, ne bo zadostoval en sam mikrofon, temveč bo treba že dveh ali več; eden bo za orkester in zbor, drugi samo za solopevce in eventuel-no tretji za kak soloinstrument. Pri teh zasedbah se mora zlasti paziti na to, da se zvočni valovi z ene strani proti drugi ne križajo. Pomagamo si ali z večjo prostorno oddaljenostjo mikrofonov ali pa s tem, da jih pokrijemo z blagom, ki udušuje zvok. Prej so imeli snemalne prostor; tapecirane s posebnimi zavesami, ki so se dale premikati, tako, da se je sobica v kateri so snemali lahko po potrebi zvečala ali zmanjšala. V zadnjem času pa to opuščajo, da posname plošča tudi refleksne zvočne valove, ki ji dajo večjo plastičnost in naravnost. RAZPOSTAVITEV PRED MIKROFONOM Kot imamo v koncertni dvorani že radi reda, pa tudi radi boljše zvoč-: nosti določeno razpostavitev izvajajočih umetnikov, tako zahteva tudi mikrofon svojevrstno, včasih od ' koncertne dvorane Čisto drugačno : plasirarije. Če vzamemo za primer spet šlfeT-gerski posnetek z jazž-orkestrom, : vidimo sledečo razpoVrstitev: " Mikrofonu najbližje šo godala 1 (viblin£;!Viole in' čela), za njimi 'v sredi stoji klavir. Za klavirjem so razpostavljeni v loku od leve proti desni basi (kontrabas, tuba ali sou-saphon), pozavnist in navadno dva trobentista; pred tem lokom sede saksofonisti. Nasproti godalom, je še banjo ali pa kitara, nekoliko vstran pa tolkala s stranskimi instrumenti (vibraphon, zvončki itd..) Na tem mestu naj pripomnim, da je tango-zasedba pri jazz- orkestru malo drugačna. Mesto trobil in saksofonov prevladujejo bolj instrumenti z lokom, karakteristične so pa kromatične harmonike ali akordeoni. Tako n. pr. svira v Berlinu v razkošnem hotelu „Femina" ena kapela izključno le foxtrote, slowfoxe, angleške valčke in podobne ritme, dočim igra druga le valcerje, tango in paso doble. Če hočemo, da pride kak instrument solistično do veljave, se mora dotični solist z njim mikrofonu kolikor mogoče približati. Tudi tehnik v snemalnem prostoru lahko doseže podoben učinek z ojačevanjem tona, vendar je tu vedno nevarnost, da začne ojačevati prezgodaj ali pa prepozno neha. Orkestraši velikih gramofonskih znamk morajo biti v tem »približevanju in oddaljevanju" k mikrofonu in od njega dobro izurjeni in morajo natančno prodreti v tajne mikrofonske tehnike. ARRANGEMENT ALI PRIREDBA Ni treba posebej povdarjati, da je uspeh kake instrumentalne kompozicije odvisen predvsem od dobre instrumentacij s katero se da doseči velike efekte. Važno pri tem je, da dobimo s specielnim arrangemen-tom za mikrofon veliko lepši in zvočnejši posnetek kot pa če bi igrali takt za taktom popolnoma do pike iz tiskanih not, ki so n. pr. pri šla-gerju mišljene za plesno dvorano. Za dosego zvočnosti je v;liko važnejši dober arrangement kot pa število izvajajočih umetnikov. Zlasti pri manjši zasedbi je treba polagati večjo važnost na harmonično ubranost in izenačenje v dinamiki kot pa na gotovo zvočno barvo, ki bi jo dobili, če bi se na škodo harmonije, le radi barve kapricirali na kak poseben instrument. Tako n. pr. bi nam prinesel pri akki zasedbi, ki je pisana za tri gosli, zvok trobente, ki naj bi pela mesto ene violine novo barvo, ki ni lastna violinam, vendar pa ne bi bilo več tiste finese in dinamične izenačenosti zlasti pa še, če bi trobentist ne bil prvovrsten. Učinkovitost solov, njihovo podčrto- vanje, zlasti pa spremljava petja zahteva poleg, umeiniškegi okusa-tudi dolgoli tuo. prakso. N- pr. kak violinski solo učinkuje v nizki legi na g- struni skoro vedno bolj kot v višini. ; Spremljava petja ne sme biti nikdar premočna. Dihalne pavze in tudi dolgo izdržane note pri petju je treba okrasiti z majhnimi figurami posameznih instrumentov. i Vzorno spremljavo reirainskega petja najdemo na nekaterih amerikanskih ploščah. Orkester . mora solopevca . ali instrumentalista vednd podpirati, da ne visi v zraku, na drugi strani pa je treba paziti, da ga ne uduši in da ni zvok pregost. Tako n. pr. ni dobro, da igra glavno melodijo istočasno več instrumentov s solopevcem unisono. Jakost solopevčevega glasu je zelo omejena in se je treba pri forte-mestih celo par korakov oddaljiti od mikrofona. Dasi se čudno sliši, vendar je res, da marsikdo izmed priznanih in oboževanih koncertnih pevcev ne zna peti pred mikrofonom. Največje težkoče jim dela poleg precizne izgovarjave svojevrstna tehnika čisto enakomernega, polglasnega (meza voce) petja. To so v glavnih obrisih muzikalne in tehnične težkoče, ki jih moramo danes upoštevati. IN BODOČNOST. .. Ni dvoma, da bo napredek tehnike prinese! povsem nove aparature, ki bodo boljše in morda čisto drugače rešile marsikateri problem. Ali prav se piše kaša ali kaša..: Zadnje čase imamo Slovenci spet nekaj abecednih vojsk. Precej črnila se je že potočilo in precej traku na pisalnih strojih se je obradilo zaradi Logarske in Logarjeve doline. In že je nova črkarska pravda na obzorju Nesrečni radio ji je vzrok in vsebina. Ali se namreč sme reči „radijski'' ali ne? Drugače povedano: ali ima samostalnik ,.radio", ki tako pogosto zavzema naše pogovore, pravico do pridevnika „radijski" ali ne? Nekateri namreč pravijo, da je „ra-dijski" pridevnik samostalnika ,,radij", kar da je nekaj čisto drugega in lahko vede v zmedo. Nam to ne gre prav v glavo. Pridevnik „radijski" se lahko nanaša na samostalnike ,,radij", „radio" in —-„radius" (— polmer), ki pomenijo vsak nikaj drugega, a imajo prav vsi isto deblo, ki je latinsko. Torej imajo nujno enako pridevniško oblibo. Tako mislimo mi. Ali gre kdaj za „radij" ali za „radio" ali celo za „radius", to se pa vendar precej spozna iz konteksta. Ali ne? No, pa zaenkrat predlagamo pri-mirje. Vso zadevo z vsemi akti, dopisi in odgovori smo izročili strokovnjakom. Kar bodo le-ti odločili, tega se bomo držali. Dotlej pač — zapik. RADIO TEHNIKA OSNOVI TELEVIZITE (Nastavak) Danas se svi ti poslovi kao optičko snimanje, elektr. snimanje, razvijanje, fiksiranje, projiciranje na platno mo gu svršiti u roku od 20—30 sekuna-da. Aktuelne dogadjaje možemo posle 30 sekunada več videti, čuti na kojoj želimo daljini. Upotrebljena filmska traka je uzanog formata, slika je 9x12 mm, za razliku od nor-malnog formata 18x24 mm. Kod sviju do sada navedenih sistema upotrebljavano je više ili manje mehaničkih delova, koji usled svog- kretanja ili rotacije nisu radili potpuno bešucruio; usled upotreblje-nih masa, pa bile one još tako male, morala se kod njih primeniti izvesna inertnost. Tek upotrebom cevi sa katodnim zracima, Braunovih cevi, si. 14, otklonjeni su svi nedostaci ranijih sistema. Za razumevanje sle-dečeg, bilo bi dobro prethodno pro-čitati sve o Braunovoj cevi u 36 do 38 broju. Na prednjoj strani se slika elektr. snimi, t. j. pojedine tačke se pretva-raju u elektr. impulse na jedan do sada navedeni način. Kod prijemnika se umesto Nipkovog točka ili jednog od navedenih sistema sa ogledi-ma, upotrebljava Braunova cev. Še-matski je prijemna strana prikazana na si. 15. Za Braunovu cev uzima se struja za zagrevanje vlakna V, i potrebni visoki naponi, iz anodnog aparata. Snop katodnih zrakova dače na fluo-rescentnom zaklonu svetlu mrlju, čija jačina svetlenja zavisi od napona (koji je negativan prema katodi) na strikcionom cilindru S. Par pločica Aj i A2 služi za skretanje katodnog zraka (a tome i svetle mrlje na fluorescentnem zaklonu) u vertikalnom i horizontalnom pravcu. Usled dovo- dečeg napona na A2, skretače svetlosni zrak u horizontalnom pravcu (što je kod oscilografa u 37 broju odgovaralo vremenskom skretanju), što če dati liniju 1—2 prenošene slike. Da bi se dobila sledeča linija 3—4, si. 15, mora se svetlosni zrak kad je došao u tačku 2, trenutno vratiti u početni položaj, ali i za jednu liniju spuštati t. j. da dodje u tačku 3. Pomeranje zraka u vertikalnom pravcu postiže se parom ploča A±. Pošto zrak opiše liniju 3—4, mora se pomeriti ka početku i spustiti za jednu liniju. Na taj način svetlosni zrak, opisujuči liniju po li niju, daje celu sliku. Pomeranja u horizontalnom i vertikalnom pravcu postižu se pomoču oscilacija testerastog oblika, kakve su več bile opisane na si. 14 u 38 broju. Ako na primer ima 20 slika u sekundi, a svaka je slika od 180 redova (linija) biče frekvencija oscilacija (testerastog oblika) sa oscila-tora 0± i 02 20 X 180 = 3600 u sekundi. Oscilatori Oi i 02 moraju, da se slika ne bi deformisala, raditi potpuno sinhrono sa uredjajem (Nipkov točak) za razlaganje na otpremnoj strani. Oscilacije takvog oblika dobi-jaju se pomoču oscilatora koji su slični onim sa glimlampom sa slike 13 iz 38 broja. zraka (Intensitatssteuerung) pri čemu brzina, kojom svetla mrlja ide u horizontalnom pravcu, ostaje konstantna, od početka do kraja reda si. 16. Kao što smo ranije videli, zavisi sjaj-nost mrlje na fluorescetnom zaklonu od napona cilindra S prema katodi. Promenljiv napon, kojim se vrši mo-dulacija, dovodi se sa prijemnika blokom C do cilindra S. Po drugom sistemu (Ljniensteue-rung) ostaje sjajnost mrlje konstantna, a brzina zraka (kretanje mrlje) i. a. « S? <6 s/. q f/ 15 U pogledu svetlosne modulacije, t.j. postizavanja svetlije i tamnije mrlje, — što odgovara svetlijim i tamnijim tačkama slike, — ima dva sistema. Po jednom se svetlosna modulacija postiže menjajuči intenzitet katodnog menja se u zavisnosti od jačine svetlosti pojedinih tačaka slike. Preko svetlih mesta kreče se zrak sporije, a preko tamnijih, brže. Na si. 17 prikazana je jedna linija slike i nad |njom napon za skretanje, kako se menja sa vremenom. Od 1—a su svet-/e tačke, te napon polako raste (svetla mrlja se duže zadržava na njima, pri njihovom snimanju). Preko tamnih mesta, od a—b i c—2, napon brže naraste. Od b—c postaju tačke sve svetlije, te napon uspora-va, što se grafički prikazuje kao jedna kriva. Taj sistem ima nekoliko preimučstava nad prvim sistemom. Kod svake slike zavisi /asnoča više od tamnih delova. Pri snimanju slika, zadržava se na svetlijim mesti-ma duže katodni zrak, tako da se mogu uočiti više detalja slike. Veči utrošak vremena na svetlijim mestl-ma nadoknadjuje se na tamnim me-stima, gde se zrak ne mora tako dugo zadržati. Zahvaljujuči tom drugom sistemu, mogu da odpadnu na prijemnoj strani uredjaji za sinhroni-ziranje i generatori za pomočne oscilacije za skretanje zraka. Jedinai nezgoda bila bi u tome, što se ovaj sistem ne može kombinovati sa jed-nim od napred navedenih Sistema, tako, da ako prijemnik radi sa pro-menljivom brzlrtom zraka za snima-1 nje (Liniensteuerung), mora tako da radi i otpremnik. Inače je taj sistem jeftiniji i ne zahteva komplikovano rukovanje. Ceo- uredjaj šematski je prikazan na si. 18, za prenos bioskopskih prestava. Sa desne je strane prestavljen otpremnik, a sa leve prijemnik. Katodni zrak opisuje na fluorescent-nom zaklonu emisione Braunove cevi, usled skretajučeg dejstva ploča Ai i A2, horizontalne linije. Svetlost od tako dobivene „svetle mrlje" skuplja se sočivom Sj, pada na film „f" i sočivom S2 baca se na foto-čeliju F. Na taj se način cela slika filma, tačka po tačka električno snimi, t.j. u fotočeliji se pretvara u elektr. impulse. Da se sad opet vratimo si. 18. Iz fotočelije F ide fotostruja prvo u po-jačavač P, a odavde se njime modu-liraju naponi (testerasti) za skreta-nje u oba pravca. Ti naponi nastaju u oscilatorima sličnim na si. 19. koji su na si. 18 zajedno skupljeni u or-manu „0". Priključak „h" je u vezi sa pločama A2, služi dakle na horizontalno skretanje zraka, dok „v" za vertikalno. Usled nejednake brzine horizontal-nog kretanaja, vreme obilaska linije nije isto te se mora modulirati foto-strujom i napon za vertikalno skretanje, što se postiže na isti način kao na si. 19. Pošto brzina kretanja svetle mrlje zavisi od boje tona tačaka otj"^ e ™ n i k Si. 18 Da bi brzina kretanja katodnog zraka bila u zavisnosti od boje tona tačaka na filmu, t.j. da bi se svet-losna mrlja preko tamnijih tačaka na filmu kretala brže a preko svet-lijih, sporije, mora se fotočelijom uticati na brzinu kretanja zraka. Ta svetlosna modulacija postiže se prosto, na sledeči način. U 38 broju videli smo, na si. 13 da vreme punjenja kondenzatora C, a time i brzina kretanja zraka, zavisi od napona i od otpora R. Ako se umesto tog otpora R uzme jedna elektronska cev, si. 19, puniče se preko nje kondenzator C. Znamo da če kod elektronske cevi anodna struja opadati( a time i struja punjenja kondenzatora) ako se na mrežici negativen napon povečava. Potrebno je dakle samo na mrežicu dovesti foto-struju, koja mora biti u odgovaraju-čoj fazi, da bi ona, pri svetlijim tačkama bila negativna, što če imati za posledicu sporije, punjenje kondenzatora, t. j. sporije kretanje svetle mrlje. Obratno, kad mrlja nailazi na tamne tačke filma, biče propuštena svetlost do fotočelije manja, mrežica če dobiti, manji, negativan napon, blok C če' se brže puniti, katodni te zrak brže prelaziti takva mesta. slike sa filma, dobičemo na fluores-centnom zaklonu emisione Braunove cevi istu sliku, koja se prenosi. Sa prijemne strane potrebno je samo pločama za skretanje Ai i A2 dovesti modulirane testeraste napone, kako bi se katodni zrak u prijemnoj Braunovoj cevi kretao istom brzinom, kao onaj u otpremnoj cevi. Vidimo dakle, da otpadaju svi uredjaji za sinhroniziranje, jer se to vrši več sa strane otpremne stanice. Naravno da slika na fluorescentnom zaklonu ne bi bila deformisana, neophodno je potrebno da se svi naponi prenose bez ikakve deformacije i faznog za-kašnjavanja. lato je potrebno da pojedini pojačavači što vernije pojačaju širok opseg frekvencija. Frekvencija napona za horizontalno skretanje kreče se u granicama od 800—200.000 cikla, a onih za verti- kalno skretanje, izmedju 25—500 cikla. Pošto su oba opsega dosta uda-ljena jedan od drugog, mogu se zajedno preneti na jednom talasu. Oba se opsega udružuju u t. zv. mikseru M si. 18, a odavde se bilo žičnim, bilo bežičnim putern vode do prijemnika, gde se oscilacije pomoču poja-čavača dovoljno pojačaju. Sa prijemne strane se prvo pomoču sistema filter a oscilacije za horizontalno skretanje razdvajaju od o-nih za vertikalno, i najzad vode pločama za skretanje. Radi veče jasnoče izostavljen je na si. 18 sa prijemne strane pojačavač. Potrebnu struju u napone za Braunovu cev daje anod-ni aparat A. Kao što se vidi, vezane su anode, a ne katode za zemlju. (Svršiče se) JESENJA RADIO IZLOŽBA UMETNICKl PAVILJON „CVIJETE ZUZORIC" od 26 oktobra do 6 novembra TEHNiČKI ODGOVORI Tehnicki odgovor poslat je: „Amateru" — KruŠevac B. Markoviču — Čuprija R. Petroviču — Zemun Amateru Beograd Navedena cev je bateriska, za napon grejanja od 2 V. Ista se može upotrebiti kao audion. Najzanlmljivlje tačke evropskog programa od 14 do 20 oktobra t934 godine opere. operete NEDELJA, 14-X 18.35 „Lohengrin" romantična ope ra od R. Wagnera — Miinchen 20.00 ,Bela dama" komična opefla od Voieldieu-a — Stuttgart 20.45 „Seviljski berberin" opera oc Rossini-a — Rim 21.00 „Zabail" opera od Bobescu-a — Bucuresti 21.30 „Bela noč" opereta od Offenbacha — Suisse-Romande PONEDELJAK 15-X 20.30 „Kraijevič i njegov krstič" muzička bajka od S. Negri-a —-Palermo 21.00 „Don Kihot" komična opera od Massenet-a — Paris-Radio UTORAK, 16-X 20.00 „Qganin baron" opereta oc Strauss-a — Warszauia 20.10 ,,Don Pasquale" komična opera od Donizetti-a — Leipzig 20.45 „Carmen" opera od Bizet-a — Palermo 20.45 ,,Gospodjica Jazz" opera od Papanti-a — Milano i Bolzano SREDA, 17-X 19-00 „Šaloma" opera od R. Straussa — Riga 20.45 „Debora i Jaela" muzička drama od Pizzetti-a — Rim ČETVRTAK, 18-X 20.30 „Manon" opera od Massenet-a — Bucuresti 20.30 „Operski bal" opereta od Heuberger-a — Frankfurt i Stuttgart 20.35 ,,Seviljski berberin" opera od Rossini-a — Milano, Bolzano, Prag, Bec i Warszawa PETAK, 19-X 19-30 Prenos jedne opere — Budapest 20.45 Prenos iz opere — Rim 21.45 Odlomci iz raznih opera -— Paris-Radio SUBOTA, 20-X 19.30 „VeseIe žene vindzorske" opera od Nicolai-a — Brno 20.00 „Proletnja bura" opereta od Weinberger-a — Bratislava 20.45 Opereta u tri čina od L. Gan-na — Palermo veliki koncerti NEDELJA, 14-X 11.50 Muzičko matine — Bec 12.15 Muzičko matine varšavske fil harmonije — Warszawa PONEDELJAK, 15-X 19.40 Koncert filharmoniskog dru štva — Budapest 20.15 Simfoniski koncert — Oslo 21.00 Koncert filharmoniskog gu-dačkog orkestra — Midland UTORAK, 16-X 20.10 ,;PosIednji dani Huttena" kan tata za bariton i orkestar od F. Reuter-a — Frankfurt 21.15 Evropski koncert — Bec SREDA, 17-X 20.05 Simfoniski koncert -- Bec 20.45 Simfoniski koncert — Palermo 21.15 Gala orkestarski koncert uz u-češče Erike Mori ni — Luxembourg ČETVRTAK, 18-X 20.10 Simfoniski koncert Kalund- 21.15 Koncert flilharmoniskog društva — London PETAK, 19-X 20.15 Simfoniski koncert — War- szaiva 21.00 Simfoniski koncert — Bec SUBOTA, 20-X 20.00 Simfoniski koncert — War-szawa pozorišni komadi NEDELJA, 14-X 18.35 „Mera za mera" od Schake- speare-a — Droitivich 20.10 „Verenica iz Beca" komedija od L. Bekeffi-a — Budapest PONEDELJAK, 15-X 20.30 „Ljubav-ljecnik" od Moliere-a — Bruxelles-Frang. 21.00 ,,Duhovi u gostionici „Mord-miihle" radio igra od K. H. Brink-man-a — Hamburg UTORAK, 16-X 21.00 „Moja dragana" komedija od Haward-a — Paris-Radio '.2.10 Dve kratke radio igre — London SREDA, 17-X 19-50 „Pad" radio igra od H. Kes- ser-a — Beromunster 20.45 Prenos iz pozorišta — Bolzano ČETVRTAK, 18-X 21.00 Dve kratke radio igre — Droitivich 21.45 „Odlično" komedija od A. Baretta — Palermo PETAK, 19-X 20.00 „Učene žene" komedija od Mollier-a —■ Suisse-Romande 20.10 „Madame Sans-Gene" komad od Sardou-a i E. Moreau-a — Kalundborg 20.30 ,,Pobedilac" komad od Fai-nius-a — Prag SUBOTA, 20-X 20.00 „Katakombe" komedija od G Davos-a — Bec instrumentalni koncerti NEDELJA, 14-X 20.50 Violinski koncert — Bir,c 20.50 Koncert na dva klavira — Prag PONEDELJAK, 15-X 20.45 Klavirske sonate od Beethove- ne — Breslau 21.00 Kamerna muzika — Bucuresti UTORAK, 16-X 19-05 L. van Beethoven: Sonata cis- mol, Nr. 2 — Heilsberg 22.15 Kamerna muzika — Oslo SREDA, 17-X 21.00 Koncert Chopin-ovih dela — IVarszau/a 22.00 Moderna muzika za dva klavira — Bucuresti ČETVRTAK, 18-X 20.10 Koncert na čelu — Prag 20.30 Koncert na harfi — Stockholm PETAK, 19-X 19.00 Sonata A-dur od W. A. Mozarta — Heilsberg 20.45 Koncert kamerne muzike — Palermo SUBOTA, 20-X 23.10 Koncert na dva klavira — Hilversum NEDELJNI RADIO-PROGRAM 1 36oa uipazuHHe CMpuiu ČJia^cenonoHUBUiez Kpajba AnekcanApa. pajjuo cuia/iupe § | Beozpaa, 3azpe6 u A>y6jbaiHa nefie oee nejieibe um a uiu y Hiepl) ene upozpaMe, § | eefi fie ceakojinesnc upe ko Mukpocfjona očjcieibumuiu epeMe C6ojux eMucuja. I Necielja, oktobra Beč (Wien) 506,8m 120kw592kc 8.40 Nedelj ni savetnik -Ar 8.55 jutarnji koncert sa gramo-ploča 9.55 Prenos službe Božje 11.20 Prenos utakmice Austrija—Madjarska fr 11.50 Orkestarski koncert, dirigent Dr. Erich Sorantin (Chikago). Solistkinja: Colette Frantc (violina) fr 13.00 Zabavni koncert radio orkestra fr 15.05 Vreme, vesti fr 15.45 Koncert kamerne muzike fr 16.30 Prenos iz Buenos-Aires-a: Euharistič-ki kongres fr 16.45 Čas knjige fr 17.55 Popodnevni koncert sa gramo-ploča fr 18.35 „Tako govoraše Za-ratustra". povodom 90 godišnjice ro-djenja Niče-a fr 19-15 Pesme i arije peva Pia Igy (sopran) -Ar 20.20 ,.Poslednja laž Miinchhausen-a", komedija u tri čina od Franz Keim-a fr 22.00 Večernji koncert radio orkestra fr 22.30 Večernji izveštaj fr 22.50 Nastavak orkestarskog koncerta fr 23.35—1.00 Muzika za igru kapele Fritz Brunner Bolzano 559,7m lkw 536kc 17.15 Raznovrsna muzika fr 18.20 Šport -Ar 19.30 Vreme. Gramo-ploče ■fr 20.00 Šport. Gramo koncert fr 20.45 Koncert vojne muzike. (Za vreme pauze: Šala) fr 23.00 Vesti Berlin 356,7m 100kw 841kc 6.35 Lučki koncert iz Hamburga fr 8.55 Jutarnja služba Božja -Ar 11.30 J. S. Bach: Koncert za dve solo-violine i orkestar fr 12.00 Koncert vojne muzike fr 13.15 Koncert malog simfoniskog orkestra fr 14.15 Koncert sa gramo-ploča fr 16.00 Koncert radio orkestra fr 17.00 Nogometna utakmica Berlin—Jugozapadna Nemačka fr 19.40 Nedeljni sportski pregled fr 20.00 Veselo pevanje i muziciranje fr 21.30 Vreme, vesti i šport fr 22.00 ..Venčanje na silu", komična opera u tri čina od E. Hum-perdinck-a Beromiinster 539,6m 60kw 556kc 10.45 Kamer-muzičko matine fr 12.00 Švajcarski marševi sa gramo-ploča -Ar 12.40 Talijanska muzika -Ar 14.55 Reportaža sa nogometne utakmice ■ Švajcarska-čehoslovačka -Ar 18.00 Čas jodlovanja -A- 18.30 E. Zola i njegovi savremenici, predavanje fr 19-05 Skandinavska i slovenska muzika fr 20.30 Koncert muškog hora- fr 21.10 Koncert na orguljama Bratislava 598,8m 13kw 1004kc 18.00—18.45 Čas za Madjare. Radio orkestar. (Keller: Uvertira Madjar-ske komedije op. 108; Lehar: Lepa Polesana. Valcer; Brahms: Madjar-ske igre Nr. 4 i 7; Janaček: Male testere Kovarovič: Valcer) fr 18.55 Prag -A- 20.50 Klavirski koncert. (Beethoven: Sonata op. 31 Nr. 2) -A- 21.15 I Predavanje; II Koncert fr 22.20 Vesti. Šport Ar 22.35—23.00 Prag Radio orkestar fr 22.00 Vesti fr 22.10 Muzika za igru Breslau 315,8m 60kw 950kc 6.35 Lučki koncert iz Hamburga fr 8.25 Koncert klavirskog tria fr 10.45 Balade peva R. Watzke, bas-bariton -Ar 11.15 Schnellmuffsky priča svoje zanimljive i opasne doživljaje -Ar 12.00 Podnevni orkestarski koncert -A" 15.30 Dečji čas fr 16.00 Popodnevni orkestarski koncert -A" 18.30 Nedeljni pregled -Ar 19-00 Pohvala radu. narodni komad sa pevanjem od E. Wabschke-a -A- 20.00 Veselo pevanje i muziciranje fr 22.00 Vreme, vesti i šport fr 22.25 Muzika za igru_ Brno 352,4m 32kw 922kc 11.00 Radio orkestar. Solista J. Holub Violina. (Kvap:l: Koncert za violinu i orkestar; Janaček: Taras Boulbia. Rapsodij za veliki orkestar) fr 17.55 Čas za Nemce fr 19.50 Predavanje fr 20.50 Violinski koncert. (Beethoven: Sonata op. 24 za klavir i violinu) -A- 21.15 Bratislava -A" 22.00— 23.00 Prag _ Bruxelles (Flamanski) 322m 15kw 932kc 19-30 Žurnal fr 20.00 Stare flaman-ske pesme. Horski koncert fr 21.00 Simfoniski orkestar. Koncert posvečen Griegu -A" 22.00 Vesti -A- 22.10 Muzika za igru_ 3ruxe0e« (Francuski) 483 m 15kw 620kc 19.30 Žurnal fr 20.00 Simfoniski orkestar. Koncert posvečen Liszt-u fr 21.00 „Slepci". Radio igra * 21.15 Bucuresti 364,5m 12kw 823kc 11.45 Religiozna muzika (gramo-ploče) fr 12.00 Radio orkestar. (Lortzing: Uvertira iz op. ,,Lovac"; Pon-chielli: Igre iz op. ,,Gioconda"; Bizet: Fantazija iz op. ,,Karmen"; Lehar: Potpuri iz opt. ,,Vesela udo-vica"; Weber: Kod Straussa, kralja valcera. Potpuri Nr. 2) fr 14.15 Žurnal -A- 14.40 Laka muzika (gr. ploče) fr 18.60 Orkestarski koncert fr 19.00 Vesti -A" 19.15 Nastavak koncerta fr 20.00 Predavanje fr 20.20 Gramo-ploče fr 20.40 Predavanje -A- 21.00 ..Zohail". Opera u 1 činu od Bobescu -A" 22.10 Šport -A* 22.20 Potpuri iz opereta. Radio orkestar -Ar 23-00 Vestiv fr 23-30 Laka muzika (gramo-ploče) Budapest I 549,5m 120kw 546kc 9-15 Vesti fr 10.00 Crkvene pesme i propoved iz katoličke crkve -A- 11.15 Evangelistička služba Božja fr 12,30 Članovi operskog orkestra. Dirigent L. Rajter. Bizet — koncert. (Domovino — uvertira; Dečje igre — mala svita; Scenes Bohemiennes; Arlezi-janka — I svita; Rim — svita) -Ar 14.00 Gramo-ploce -A" 15.00 Poljo-privredno predavanje fr 15.50 Koncert vojnog orkestra. (Lehar: Uvertira; J. Strauss: Valcer; Asten-Ketel-bey: Potpuri; Volstaedt: Muzički au-tomatski salon; Figedy: Marš) -A* 16.30 Nekadašnje s'anovništvo Budimpešte i okoline. Zatim: Nastavak vojnog orkestra fr 17.30 „Princ od Welsa". — Londonsko pismo fr 18.00 Ciganska kapela Bura Šando-ra fr 19.15 Predavanje Kosztolanyi Dezidara ^A" 19-50 Šport, konjske trke -Ar 20.10 Iz studia: „Verenica iz Beča". Komedija u 3 čina. Napisao L. Bekeffi fr 22.00 Vesti, šport fr 22.20 Jazz Erdss — Takacs iz hotela Royal fr 23.10 Ciganska kapela bra-če Lakatoša Droitvvitch 1500m 150kw 200kc 14.15 Koncert madjarskog orkestra fr 15.15 Koncert sa gramo ploča fr 16.00 Klavirski koncert A. Newman fr 16.30 Muzička svečanost iz katedrale fr 17.30 Čas za decu fr 18.35 „Mera za meru" od William Shakespeare-a -A* 20.20 Koncert (sopran i violina) fr 20.55 Služba Božja fr 21.50 Vesti fr 22.00 Koncert vojne muzike fr 23-00 Koncert kestar -fr 22.35 Gramo ploče fr- 23.05 Laka muzika Huizen 1875m 7kw 166kc 20.55 Koncert „Kro-Boys" -fr 22.30 Gramo ploče fr 22.40 Radio orkestar fr- 23.20 Mali hor Kalundborg 1261 m 7,5kw 238kc 14.20 Koncert sa gramo-ploča frr 15.25 Horski koncert a zatim klavirska muzika u četiri ruke -fr 18.20 Predavanje fr- 19.00 Novinarski izveštaj fr- 20.00 Moderne melodije (orkestarski ansambl Louis Preils) fr 20.55 Koncert instrumentalnih solista -fr 21.35 Nastavak koncerta modernih melodija -fr 22.15 Vokalni koncert Edith Norrie -fr 22.30 Drugi nastavak koncerta modernih melodija -fr 23.00 Moderna muzika za igru Katow?ce 395,8m 12kw 758kc 22.15 Gramo ploče fr 22.30 Koncert -fr 23.00 Varšava Košice 269,5m 2,6kw 1113kc 21.15 Bratislava fr 22.35 Prag Koln 455,9m 60kw 658kc 7.20 Lučki koncert iz Hamburga -fr 10.30 Nova nemačka narodna muzika -fr 12.00 Emisija iz vazduha fr-13.15 Koncert kamernog orkestra fr 15.25 Skandinavske igre i pesme fr 16.10 Popodnevni koncert fr-17.40 johann Strauss u Americi (gr. ploče) fr- 18.00 Bajke i muzika -fr 19.20 Sportske vesti -fr 19-30 „Lu-tajuči Holandez" romantična opera od R. Wagnera -fr 22.00 Vreme, vesti -fr 22.50 Muzika za igru. Krakovv 304,3m 2kw 986kc 19.50—23.30 Varšava i Lavovo nedelj a, 14 oktobra Leipzig 382,2m 120kw 785kc 6.35 Lučki koncert iz Hamburga -fr 9.00 Jutarnja služba Božja -fr 9.30 Horski koncert fr 11.30 Kamerna muzika -fr 12.00 Orkestarski koncert fr- 13.00 Miinchen: Podnevni koncert fr 15.00 Muzika za gitaru flautu i brač fr 15.30 Cas za mladež fr-16.00 Heilsberg: Zabavna muzika -fr 18.15 Nova nemačka narodna muzika -fr 19-00 „Pohvala radu", narodni komad sa pevanjem od E. Wabsch-ke -a fr- 20.00 Svečano veče, vesele' pesme i muzički komadi -fr 22.00 Vesti i šport fr- 22.30 Muzika za igru London Reg. 342,1 m 50kw 877kc 17.30 oKncert B.B.C. pozorišnog orkestra -fr- 18.30 Koncert kvinteta Fred Hartley-a -fr 19.30 Orkestarski koncert uz učešče D. Stanton (sopran) fr- 20.55 Droitwich -fr 21.50 Vesti -fr 22.30 Nedeljni orkestarski koncert: Dela L. van Beethovena. Dirigent Arthur Catterall. 1) Uvertira, Leonora Nr. 3; 2) Scena i arija: Ah, Perfido; 3) Simfonija Nr. 7 u A-duru, op. 92 -fr 23.45 Epilog .uxembourg 1304m 150kw 230kc 7.45 Gramo-koncert -fr 11.50 Vesti fr- 12.00 Koncert -fr 12.30 Muzika za igru fr- 15.00 Muzika za igru -fr 15.30 Laka muzika -fr 16.00—17.00 Koncert fr- 17.30 Laka muzika -fr 18.00 Koncert -fr 19-00 Koncert -fr 20.00 Šareni muzički program -fr 21.00 Laka muzika fr- 22.00 Gramo-koncert fr- 22.30 Muzika za igru /Milano 368,6m 50kw 814kc 12.30 Gramo-ploče -fr 13.00 Vreme fr 13.13 Muzika po želji radio slu-čalaca -fr 13.30 Gramo-koncert -fr 15.45 Gramo-ploče. Šport fr 17.00 Orkestar „Cetra" -fr 19.30 Vreme fr-20.00 Šport. Gramo-ploče -fr 20.45 Koncert vojne muzike frr 23.00 Novosti orkestra Reginald Kinga fr 23.45 Epilog._ Deutschlandsender 1571m 60kw 191kc 6.35 Lučki koncert iz Hamburga fr 11.00 Fritz Diettrich čita svoje pesme -fr 12.00 Emisija iz vazduha fr 13.10 Podnevni orkestarski koncert fr 14.00 Radio igra za decu fr 15.00 Cetvrt časa šaha -fr 15.15 Fedor Schaljapin (gramo ploče) fr- 15.30 Klavirski koncert Victora Dabun-skog. Dela F. Chopin-a -fr 16.00 Popodnevni orkestarski koncert -fr 18.35 „Lohengrin", romantična opera u tri čina od Richarda Wagnera (prenos iz Miinchena) fr- 21.20 Najnovije vesti fr- 23.15 Muzika za igru _ Frankfurt 251 m 17kw 1195ks 6.35 Lučki koncert iz Hamburga -fr 9.00 Evangelistička služba Božja -fr 10.30 Nova nemačka narodna muzika -fr- 12.00 Podnevni koncert sa gramo ploča -fr 13.15 Horski koncert fr 1600 Popodnevni koncert malog radio orkestra -fr 18.15 Prenos iz Do-nauschingen-a: Nova nemačka narodna muzika fr- 19.00 Stuttgart fr 20.00 Koncert: 1) Simfonija Nr. 6 u h-molu (patetična) op. 74 od P. Čajkovskog; II) Arije iz raznih opera. Izvodi radio orkestar i solisti fr 2200 Tačno vreme, vesti -fr 22.20 Nedeljni sportski pregled -fr 22.45 Muzika za igru fr 24.00—2.00 Zvuci iz raznih opereta Hamburg 331,9m 100kw 904kc 6.35 Lučki koncert: Prenos sa broda „Deutschland" fr- 8.45 Deset minuta radio tehnike fr- 9.15 Koncert sa gramo-ploča -fr 12.00 Emisija iz vazduha -fr 13.00 Vreme, vesti -fr 13.10 Podnevni orkestarski koncert fr- 14.00 Dečji čas fr 15.00 Pesnici i kompozitori iz Braunschweig-a -fr 15.45 Cetvrt sata istinitih priča o ži-votinjama fr 16.00 Popodnevni orkestarski koncert -fr 18.15 Delovi iz muzičke svečanosti u Donaueschin-gen-u fr 19.00 Horski koncert fr 20.00 Operska muzika -fr 21.00 „Svaki je početak težak — samo bez straha!", dve vesele scene iz voza 1 sa aviona -fr 22.00 Vesti fr 22.30 Muzika za igru_ Heilsberg 291m 60kw 1031kc 6.35 Lučki koncert iz Hamburga -fr 9.00 Jutarnja služba Božja 10.00 Čas ruskog jezika za pocetnike -fr 12.00 Emisija iz vazduha -fr 13.00 Koncert radio orkestra -fr 14.00 Šah -fr 15.00 Nemačka kamerna muzika -fr 16.00 Popodnevni koncert malog radio orkestra -fr 18.45 Pesme i balade peva P. Rafalski, bas -fr 19.35 Stara muzika 16 i 17 veka u Engle-skoj -fr 20.00 Sportski izveštaj ' fr-20.10 Veliko šareno veče (solisti i džaz kapela) fr- 22.00 Vreme, vesti i šport -fr 22.30 Muzika za igru Hilversum 301,5m 20kw 995kc 20-35 Radio orkestar -fr 21.20 Jurnal fr 21.35 Vokalni koncert i radio or- npeA?3ehe 3a H3paAY bocbe-pa h Top0apcbHX H3pat)ebMHa MHJ1AH J. CTOJAHOBHTi h Ko. BEOrPAA npecTonoHacjieAHHhof> Tpr — (TepasMie) 6p. 38, Ten. 25-064 noeHkapeoba 2 - najlaTa Jyiooatihe TejiecJjoH 2535 Midland Reg. 391,lm 25kw 767kc 17.30 London -fr 18.30 Orkestarski koncert -fr 19-30 Jan Berenska i njegov orkestar uz učešče Charles Gellion-a (tenor) -fr 20.45 Interval -fr 21.50 Vesti -fr 22.00 London fr-23.45 Epilog. Monte Ceneri 257m 15kw 1167kc 20.15 Tschaikowski: Uvertira 1812. op. 49. fr- 20.30 ..Katastrofa u rudo-kopu". Radio komedija od Muglina -fr 21.00 Koncert na mandolinama -fr 21-35 Švajcarski vojni marševi_ Mor. Ostrava 259,lm llkw 1158kc 20.05 Radio orkestar -fr 21.05 Vokalni koncert . Jugoslovenske melo-dije -fr 21.30 PozoriŠno veče Miinchen 405,4m 100kw 740kc 6.35 Lučki koncert iz Hamburga -fr 8.45 Stara i nova duvačka muzika frr 9.30 Evangelistička služba Božja -fr nedelja. 14 oktobra 10.40 Koncertni čas (Študentski gudački kvartet i sopran) -fr 12.00 Podnevni orkestarski koncert -fr 13.00 Koncert malog simfoniskog orkestra •fr 14.00 Vreme, vesti i program fr-14.30 Koncert sa gramo ploča -fr 15.20 Dečji čas -fr- 16.00 Popodnevni orkestarski koncert -fr- 18.35 Muzika za igru___ 23.00 Igre modernih čeških kompozi-tora Prag II (Praha) 470,2m 120kw 638kc 14.30 Cas za Nemce -fr 15.30 Gramo ploce Oslo 1186m 60kw 253kc 19.30 Kamerna muzika ^fr 20.15 Literarni čas -fr 20.45 Vesti -fr 22.15 Šport -fr- 22-30 Muzika za igru Paris-Radio 1724m 75kw 174kc 13.00 Religiozno predavanje -fr 13.20 Gramo koncert fr- 13.30 Šala -fr 13.45 Koncert orkestra V. Pascala fr 13.45 Eukaristički kongres. (Iz Huenos-Ayres) -fr 16.45 Gramo ploče -fr 17.00 Čas za decu -fr 18.00 1) „Na-predovanje". Komedija od G. Polo-nais-a. 2) „Tri gluvaKomedija -fr 1900 Koncert orkestra ,,Adison" -fr 20.00 Pienos iz Cirkusa -fr 20.30 Praktični život -fr 21.00 Prenos iz Music-Hall-a ^fr 22.15 Novosti. Šport •fr 23.30 Muzika za igru Riga 214m 15kw 583kc 19.35 Orkestarski koncert -fr 20.00 Vesti -fr 21.15 Laka muzika -fr 22 00 Muzika za igru _ Rim (Roma) 420.8m 50kw 713kc 12.12 Čitanje i komentarisanje Je-vandjelja -fr 12.30 Muzika po želji radio slušalaca -fr 13.30 Gramo koncert -fr 14.00 Vreme -fr 16.15 Kon-verzacija -fr 16.30 Gramo ploče. Šport -fr 17.00 Vokalni i instrumentalni koncert -fr 19.30 Šport. Novosti ■fr 20.00 Vreme. Gramo ploče -fr 20.10 Gramo koncert -fr 2045 „Se-viljski berberin". Opera u 3 čina od Rossinia Palermo 531 m 3kw 565kc 17.30 Gramo-ploče -fr 20.00 Vesti -fr 20.20 Gramo-koncert. Šport -fr 20.30 Vreme -fr 20.45 Odlomci iz opera_ Poste-Parisien 312,8m 60kw 959kc 10.50 Pierre Dac: Maris Dubas; Tino Rossi (gramo ploče) -fr 11.50 Ggan-ska muzika. Orkestar Lily Guenes -fr 12.15 Nekoliko odlomaka iz filmova (gramo-ploče) -fr 12.50 Pola sata fantazije -fr 13-30 Koncert -fr- 19.00 Šport frr 19.10 Žurnal -fr 19.15 Kreisler Tito Schipa; Pablo Casals. (Gramo-ploče) -fr 19.50 Ninon Va-lhn (gramo-ploče) -fr 20.10 „Le Bouhamme jadis'. Komad u 1 anu od H. Murgera -fr 20.55 Prenos jed nog filma -fr 22.20 Vesti Poznanj 345,6m l,8kw 868kc 22-15 Gramo ploče -fr 22.30 Waršava Prag I (Praha) 470,2m 120kw 638kc 6.45 Gimnastika. Muzika i pevanje -fr 12.05 Pregled štampe -fr 17.30 Predavanje fr- 17.45 Gramo-ploče -fr 17.55 —18.55 Čas za Nemce -fr 19.05 Orkestarski koncert. (Flegl: Marš; Fučik Feljton. Valcer; Martinsky: Marijeta Polka; Kmoch: Moj mali konj. Marš Schusser: Verno srce. Valcer; Mach Maria. Tango; Taborskv: Igre; Ha-šler: Češka pesma; Nedbal: Polka, Lukeš' Marš) -fr 19.50 Predavanje -fr 20.50 Koncert za dva klavira. (Cou-perin: Nemačka; Schumann: Andante i variacije op. 46; Hodge: Toscatina; Zadoi-Ree: Dva aviatičara; Chopin-Ree: Valcer des-dur; Ree: Cowboy i Serenada; Strauss-Ree: Glas prolječa. Valcer) 21.15 Bratislava -fr 22.00 Vesti. Dnevni pregled. Šport -fr 22.30— Šarena muzika (vokaln; kvintet, ci-tre i gitare i bariton) -fr 16.00 Popodnevni koncert radio orkestra -fr 18.00 Pola časa gramo-ploča -fr 19.00 „Duga", zabavno veče fr-20.00 ,,BeIa dama", komična opera od Boieldieu-a -fr 22.00 Vreme, vesti i šport -fr- 23.00 Muzika za igru -fr 24.00—2.00 Nočni koncert Stockholm 426,1 m 55kw 704kc 19.35 Radio igra -fr 20.15 Horski kon-cert -fr 22.00 Laka muzika_ Suisse Romande 443,1 m 25kw 677kc 20.00 Radio orkestar -fr 20.50 Nastavak koncerta radio orkestra -fr 21.15 Vesti -fr 21.30 „Bela noč" opereta od Offenbacha -fr 22.05 Sportske vesti ■n. i n ..mi —— ..mu i — —i. i Strasbourg 349,2m 12k\v859kc 18.00 Šareni muzički program -fr 19.00 Predavanje iz medicine -fr 18.15 Šport + 19.13 (Iz Moselle) -fr 20.30 Vreme. Vesti -fr 20.45 Gramo ploče -fr 21.00 Novosti (na nemačkom) -fr 21.15 Pregled štampe -fr 21.30 (lz Pariza: „Srednji stalež", komedija u 5 činova od A. Dumas-a Sina) -fr 23.30 Pregled štampe -fr 23.30 Muzika za igru Stuttgart 522,6m lOOkvv 574kc 6.35 Lučki koncert iz Hamburga -fr 9-00 Evangelistička služba Božja -fr 9-45 Manja dela za čelo i klavir -fr 10.15 Prepodnevni koncert: Pesme uz pratnju orkestra -fr 11.30 Koncert sa gramo-ploča -fr 12.00 Emisija iz vazduha -fr 13.15 Bio jednom jedan muzikus (gramo-ploče) -fr- 15.00 Warszawa 14 14rn 120kw 212lax 451 BjlaCHHK H H3A3BaiI: CpeTeH Hji. OSpasoBHh LIPraMna: rpa^HHKH yMeTHHHKH 33/10% ILiaHeTS BeorpaA, VcKOHKa 8, TeJietfcoH 20-714