Obnovljena i7
- štev. Ifi (582) - Trst - 27. julija 1962 30 lir
Spedii, in abb. post. - Gruppo I
Poslanska zbornica je sprejela zakon za samoupravno deželo Furlanija-Julijska krajina
Dogodek tedna
Laos-nevtralna
in neodvisna država
Poslanska zbornica je v to-rek dokončno odobrila ustavni ^akon o samoupravni deželi Furlanija-Julijska krajina. Za ^akon je glasovalo 34Ì poslancev, 59 jih je glasovalo proti, 1 Pa se je glasovanja vzdržal.
Tako je prvo in nedvomno Najtežavnejše poglavje bojev za Ustanovitev samoupravne deže-‘5 s posebnim statutom zaključno. Kljub najrazličnejšim za-Pletljajem, številnim oviram in težavam, ter raznim poskusom določenih krogov, da bi zavrli Proces ustanavljanja samoupravne dežele; kljub velikim obstrukcijam, ki so jih povzročali fašisti, monarhisti, liberalci in tudi demokritjanski desni-Ičarji — skratka vse protiregio-Nalistične sile — je ustavni zakon postal stvarnost. Vendar Pa ga bo sedaj moral odobriti Še senat. Ker pa gre za ustavni ^akon, ga bosta morala kasneje zbornica in prav tako tudi senat še enkrat izglasovati.
Povsem jasno, da bodo mo-'ali parlamentarci pohiteti z delom, kajti v nasprotnem pri-JNeru bi se lahko zgodilo, da ne 11 bil končnovel j avno odobren Pfed zapadom sedanjega parlamentarnega mandata. Prav za-to le senator tov. Terracini že Povabil predsednika senata, naj
°oooooooooo ooooooooooooooooo
Plenum CK ZK Jugoslavije
jT nedeljo in ponedeljek je bil v pogradu IV. plenum CK ZKJ. Ple-Urn je bil zelo važen. Na njem so ^ Poročali : A. Rankovič: o izpoljnje-vanju sklepov Izvršnega komiteja ZKJ in nadaljnjih nalogah ZKJ, b Kraigher: o tekočih problemih ekonomske politike, M. Minic: o °snovnih problemih družbenega pla-F9 za leto 1963 in S. Komar: o pro-'Zvodno-ekonomskih nalogah Kmetstva; zaključni govor pa je imel , jCneralni sekretar ZKJ maršal Tito, it| jevor^sal vzroke pomanjkljivosti Za if.^av ter ukrepe, ki so potrebni hitrejši gospodarski in družbeni z voj Ob koncu zasedanja je bila jejeta resolucija, ki naroča komi-^ Jem jn organizacijam ZKJ naj | gl Nani jo članstvo z vprašanji in namsči, navedenimi v referatih in Podlagi razprave povzamejo skle-7s bodočo aktivnost. Resolucija mjČ. tako naroča, naj vodstva ko-i ^ eJev in organizacij ZKJ prouče ref^rav°časno store ukrepe v duhu je ^rat°v za boljšo organizacijo svo-vj Nela, za izboljšanje političnega 0rgstva ter za idejno politično in kot!ni2.acijsk° kadrovsko krepitev
Nhtnistov.
razpravljanje o zakonu postavi nemudoma na dnevni red.
Ustavni zakon za samoupravno deželo s posebnim statutom je sestavljen iz 70 členov in 8 poglavij. Prvo poglavje določa meje nove dežele. 3. člen tega nost državljanov dežele, ne glede na to kateri jezikovni skupini pripadajo. Kot je znano je prav ta člen zelo pomanjkljiv, ker ne daje dovolj jamstev za zaščito narodnostnih pravic Slovencev. Zato se tudi poslanci KPI niso strinjali z besedilom tega člena in so glasovali proti njemu.
2.	poglavje se nanaša na pristojnost oblasti dežele.
3.	poglavje določa sestavo deželnega sveta, način volitev in delovanje deželne uprave. To poglavje med drugim določa, da bo imel bodoči deželni svet 61 svetovavcev. Iz tega sledi, da bo vsak deželni svetovavec zastopal 20.000 deželanov. Mandat svetovavcev bo trajal 4 leta. Svetovavci bodo morali biti stari najmanj 25 let in ne bodo smeli biti istočasno tudi državni poslanci ali senatorji, ne župani mest z več kot 10.000
(Nadaljevanje na 4. strani)
V ŽENEVI je bil ta teden podpisan sporazum o nevtralnosti in neodvisnosti Laosa. Ta sporazum vsebuje dva dokumenta in sicer deklaracijo o nevtralnosti in protokol o umiku tujih čet iz dežele. Oba dokumenta je podpisal najprej laoški minister za zunanje zadeve, za njim pa so jih podpisali predstavniki 13 držav — udeleženk konference za Laos. Te države so: Poljska, Južni Vietnam, Tajland, ZDA, Burma, Kambodža, Kanada, LR Kitajska, DR republika Vietnam, Francija, Indija, Velika Britanija in Sovjetska zveza.
Sovjetski zunanji minister podpisu pogodbe izjavil, da se je delo konference za Laos, ki je trajalo 14 mesecev, uspešno zaključilo ter tako omogočilo rojstvo nòve nevtralne države v Aziji.
Sovjetski ministrski predsednik Hruščov je poslal konferenci 14 držav v Ženevi poslanico, v kateri med drugim ugotavlja, da prišteva sovjetska vlada ženevski sporazum o Laosu k velikim zmagam politike miru in sodelovanja med državami z različno družbeno ureditvijo. Mir v Laosu bo odstranil nevarnosti vojne, ki je grozila jugovzhodni Aziji in bo pripomogel k ohranitvi miru na tem celotnem področju. Z dobro voljo in iskrenimi željami, da bi se sporazumeli v sodelovanju in ob medsebojnem spoštovanju teženj sporazumevajočih se strani, so lahko rešena vsa odprta mednarodna vprašanja, pa če so še tako zapletena.
Po podpisu sporazuma se je predstavnik Laosa zahvalil državam, ki
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Naš intervju
s poslancem Vidalijem
Po zaključku razprave o samoupravni deželi Furlanija-Julijska krajina in odobritvi ustavnega zakona smo postavili poslancu Vidaliju nekaj vprašanj, ki jih tu objavljamo skupaj z odgovori.
1.	VPRAŠANJE : — Kakšno je bilo stališče KPI o problemu avtonomije za Tržaško ozemlje v okviru dežele?
ODGOVOR: — Komunistična skupina je med razpravo zagovarjala stališča, ki jih vsebuje predlog posebnega statuta za deželo, ki ga je prvotno postavila KPI in ki predvideva ustanovitev sveta za Tržaško ozemlje z zakonodajno oblastjo. V govoru, ki sem ga imel v poslanski zbornici, sem orisal razloge te naše zahteve. Kritiziral sem krščansko demokracijo, ki je bila prvotno naklonjena avtonomiji pokrajin in zlasti avtonomiji za Trst a je kasneje, še prej ko je prišlo do razprave v poslanski zbornici, spremenila svoje stališče.
2.	VPRAŠANJE : — Kakšno je stališče KPI glede proste cone na Tržaškem ozemlju?
ODGOVOR : — V govoru, ki sem ga imel na plenarnem zasedanju poslanske zbornice sem na široko obrazložil razloge, zaradi katerih zahtevamo ustanovitev proste cone na Tržaškem ozemlju. Postavil sem tudi dodatni zakonski predlog za ustanovitev proste cone. Ta dodatni zakonski predlog so podpisali tudi poslanci Beltrame, Franco, Caprara in Santarelli. V govoru pa nisem postavil zahteve po glasovanju o tem vprašnju, kajti en sam nasprotni glas bi bil lahko negativno vplival na diskusijo o zakonskem predlogu št. 116, ki je bil postavljen že 18. julija 1958. O tem zakonskem predlogu sem govoril v poslanski zbornici že oktobra 1960 ter zahteval naj se ga čimprej postavi na dnevni red. Minister Medici je sedaj obljubil, da bo vlada vzela v pretres to vprašanje. Kot vidite ni res, da smo se odpovedali zahtevi po ustanovitvi proste cone, kakor so trdili nekateri krogi ravno te dni.
3.	VPRAŠANJE : — Kaj lahko poveš v zvezi z zaščito narodnostnih pravic Slovencev v deželi in o stališčih KPI glede tega vprašanja?
ODGOVOR: — Komunistična skupina v poslanski zbornici se je odločno borila za dosego zaščite narodnostnih pravic Slovencev v okviru dežele. Za KPI je to načelno vprašanje in vprašanje demokracije. O tem problemu so govorili vsi tisti komunistični poslanci, ki so posegli v diskusijo. Poleg mene so o tem problemu govorili tudi poslanci Santarelli, Beltrame in Pajetta. Jaz sem velik del svojega govora posvetil prav temu problemu. Podčrtal sem odgovornost krščanske demokracije ter ožigosal (Nadaljevanje na 4. strani)
IH. festival
"DELA"
v DOLINI
4. - 5. - 6. avgusta
Program :
Sobota, 4. avgusta
Pester zabavni večer ob spremljavi orkestra
“VESELI RUDARJU iz Trbovelj.
□
Nedelja, 5. avgusta popoldne Nastop pevskih zborov iz Boršta - Padrič, Proseka -Kontovela, Križa in folklorne skupine iz Barko-velj; proti večeru javno zborovanje - sledi koncert orkestra in solistov
“VESELI RUDARJU iz Trbovelj.
□
Ponedeljek, 6. avgusta zvečer plesna zabava
Vse tri večere bo ples na prostem ob spremljavi orkestra “Veseli rudarji"
□
Podrobnejši program bomo objavili v prihodnji številki.
Vabimo vse demokrate in antifašiste, da se polnoštevilno udeležijo festivalskih prireditev !
Mir v Laosu bo odstranil nevarnost, ki je grozila jugovzhodni Aziji - Z dobro voljo so lahko rešena še tako zapletena vprašanja
so se pogajale za sporazum o nevtralnosti in obljubil, da bo neodvisni in nevtralni Laos izpolnil naloge, ki mu jih je konferenca naložila.
Z deklaracijo se laoška koalicijska vlada, ki je bila sestavljena v zadnjem času, skupno z ostalimi 13 podpisnicami obvezuje, da se bo držala petih načel miroljubne koeksistence. To pomeni, da v zvezi z Laosom niti laoška vlada niti ostale podpisnice ne bodo smele uporabiti silo ali grožnje, da bo Laos ostal izven slehernega političnega ali vojaškega bloka, da se bodo iz Laosa umaknile vse tuje čete in tuje vojaško osebje, da dežela ne bo smela odstopiti svojega ozemlja za vzpostavitev tujih vojaških oporišč in da bo lahko dobivala pomoč s katerekoli strani brez političnih pogojev. V deklaraciji je tudi poseben paragraf, ki obvezuje 13 ostalih podpisnic, da bodo spoštovale suverenost, neodvisnost, nevtralnost in ozemeljsko nedotakljivost laoške države. Protokol pa se v glavnem tiče postopka za uresničenje deklaracije. V njem je predvideno, da bo konferenca 14 držav, ki je dosegla sporazum o tem kočljivem vprašanju, postala stalna in ji bosta predsedovala predstavnika Velike Britanije in Sovjetske zveze.
Ne bo odveč poudariti, da je bil sporazum dosežen po 14 mesecih težkih in večkrat pesimizem vzbujajočih pogajanjih. Sporazum je bil prav posebno nujen zaradi velike nevarnosti, ki je nastala lansko pomlad in poletje, ko ie vse zgledalo, da bo prišlo v zvezi z Laosom do težkih mednarodnih zapletli ajev. Pred tremi leti se je začela v nasprotju s sporazumi, ki so bili doseženi v Ženevi leta 1955 v zvezi z Vietnamom, akcija nekaterih zahodno usmerjenih laoških sil. da bi izključile iz političnega življenja male azijske države vse tiste ljudske in nevtralistične sile, ki so se že leta borile za dosego statusa nevtralnosti. Akcija Bun Uma in klike okrog njega je rodila odločen odpor ljudskih in nevtralističnih sil, ki so v kratkem spravile v obupen položaj proameriške in proimperia-listične kroge v Laosu. V tistem trenutku, ko se je že najavljala po-popolna zmaga nevtralističnih sil, so odločno nastopili ameriški imperialistični krogi, ki so začeli pošiljati svojim somišljenikom in a-gentom v Laosu velikanske vsote denarja, orožja in več stotin vojaških inštruktorjev. V določenem trenutku je zgledalo, da bo prišlo do spopada, ki bi se bil lahko razširil na ves jugo-vzhodni del Azije in bi se bil lahko spremenil v svetovno vojno. Sovjetska zveza, Indija. druge socialistične in nevtralistične države in celo sama Velika Britanija so se sporazumele kljub začetnemu nasprotovanju ZDA. da ie treba sklicati konferenco 14 držav, ki naj bi izdelale sporazum o nevtralizaciji Laosa in naj bi tako odpravilo eno izmed najnevarnejših žarišč vojne v Aziji. Po 14 mesecih vztrajnih naporov, v katerih so se odlikovali predstavniki ZSSR in Indije. je bil vendarle sporazum dosežen. Danes torej stvar miru in miroljubnega sožitja med naroči slavi še eno zmago, ki je mnogo obetajoča prav posebno še, ker je kažipot vsem silam, ki jim je količkaj pri srcu usoda človeštva, kako je treba najti rešitev tudi drugih vprašanj, prav posebno vprašanj berlinske krize in razorožitve brez nemogočih koncepcij o težko razumljivih prestižnih razlogov.
iNDON-DUBllN-AMSTERDAM-BRUSSELJ-STOCKHOLM-OSLO.HELSINKI.BERN.BUDAPEST.BUKAREST-SOFIJA-ATENE.TIRANA-ANKARA-BEJRUT.DAMASK-TEHERAN.NOVI DELHI-PEKING-BANGKOK-TOKYO-SEUL-KAIRO-TUNIS-MADRID-NEW YORK-TORONTO-MEHIKO-HAVANA-BRAZILIJA-BUENOS AIRES-RIM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WAI
SIM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZAVAj
s
POLITIKA
BRAZILIJA si je že zagotovila izvolitev kot kandidat latinsko-ameriške skupine za mesto v Varnostnem svetu. Tako menijo v krogih OZN. To mesto je doslej zavzemal Čile. Mandat Brazilije, ki se bo začel 1. januarja prihodnjega leta, bo trajal dve leti.
Na prihodnjem zasedanju Generalne skupščine, ki bo jeseni, bodo izpopolnili še dve mesti v Varnostnem svetu: tisto ki ga sedaj zavzema Irska in mesto ZAR. Predvidevajo, da bo mesto Irske za-sedla Norveška, za mesto ZAR pa navajajo več kandidatov: Maroko, Mavritanijo, Etiopijo, Nigerijo, Iran in Afganistan.
Razen tega pa bodo Filipini za eno leto zamenjali Romunijo, ki je sedaj začasna članica Varnostnega sveta. Mandat Filipinov bo trajal eno leto, ker sta se obe državi, ki nobena izmed njiju ni mogla zbrati odločujočo večino na zadnjih volitvah, sporazumeli o tem, da bosta dvoletni mandat razdelili med seboj.
*
FRANCIJA, ozdravljena al- m žirskega kompleksa, je glo- ? boko zadihala «evropski» zrak. $ Predsednik de Gaualle in kan- -j; cler Adenauer sta s «panzer- > parasovsko» parado v Mour- z melonu in s slavnostno službo ^ božjo v katedrali zgodovinske- > ga Reimsa obudila k življenju > vizijo karolinške Evrope. Toda > kdo bo Karel Veliki, se na o- g beh straneh Rena še prizade- > to vprašujejo. Ostali del «ma- S
le Evrope» pa je zainteresiran predvsem ob vprašanju, kam bi utegnila pripeljati ideja o karolinški Evropi potem, ko se oba že priletna državnika umakneta s politične pozor-nice.
Po alžirski rekonvalescenci se skuša Francija znebiti tudi golističnega kompleksa. «Evropska» opozicija je med debato o dodatnih kreditih za tovarno čistega urana poskušala izsiliti vladno krizo in vrniti Franciji v klasične «evropske» sfere evro-ameriške orientacije. Načrt, da bi v Burbonski palači glasovali o zaupnici vladi, je propadel, z njim pa tudi prvi poskus tistega dela opozicije, ki je doslej zaradi Alžirije podpirala de Gaulla, da se otrese sistema «osebne vladavine» in nadaljuje tam, kjer je nehala, ko je pred štirimi leti brez od- ^ pora izročila odgovornosti za 2 usodo države v generalove g roke.	5
-¥•	i
■<
CK NACIONALNE fronte g boja za osvoboditev Južnega 7; Vietnama je predlagal ukre- p pe za vzpostavitev miru v Južnem Vietnamu in za ustavitev bojev v državi.
Nacionalna fronta zahteva, da «ameriška vlada ustavi po-litiko oborožene agresije v Južnem Vietnamu in da razpusti ter umakne vojaške enote in vojaške osebe iz Južnega Vietnama».
Glede zunanje politike pa n zahteva Nacionalna fronta, > naj vodi Južni Vietnam nev- £ tralistično zunanjo politiko, g naj vzdržuje prijateljske od- 4, noše z vsemi državami, naj g ne sodeluje v nobenih voja- z ških blokih in naj ne dopušča S ustanavljanja tujih vojaških oporišč na svojem ozemlju. Nacionalna fronta predlaga, naj mednarodni sporazum za- _ jamči spoštovanje neodvisno- 5 sti suverenosti in nevtralnosti o Južnega Vietnama.	g
>
Fvd-NNoa-Nn!iaa-vAvzsjivM-vov»d-vAx!
27.-7-1962
-2 • DELO
Aktualni problemi
Vsahih 10 minut
1 milijon dolarjev za oborožitev
PISANI SVET
V DRŽAVAH — članicah NATO vsakih 10 minut potrošijo 1.000.000 dolarjev v vojne namene. Sto milijonov ljudi troši svoje energije pri delu, ki je povezano s pripravami na vojno. Danes se v svetu potroši 120 milijard dolarjev za oboroževanje. Za gospodarske investicije se potroši komaj okrog "60 milijard.
Te podatke je naštel načelnik sovjetske vlade Hruščov v svojem govoru, ki ga je imel na moskovskem kongresu za razorožitev in mir.
Na istem kongresu je Hruščov razkrinkal tudi tiste odgovorne kroge na Zahodu, ki trdijo, da oboro-ževavna tekma pospešuje «gospodarsko blaginjo». Resnica pa je povsem drugačna. Povečanje stroškov za o-boroževanje lahko samo začasno o-mogoči ekspanzijo nezdrave proizvodnje. V končni analizi pa oboro-ževavna tekma povzroča gospodarsko stagnacijo in brezposelnost.
Kaj bi lahko človeštvu prinesla razorožitev?
Tudi o tem je govoril Hruščov na moskovskem kongresu za razorožitev in mir. Razorožitev bi ustvarila tako blaginjo, kakršne ne pozna zgodovina. Z denarjem, ki ga ZDA potrošijo za oborožitev v petih letih bi lahko odpravili revščino, zgradili stanovanjske hiše, vodovode, šole, bolnišnice in druge javne usluge. Od tega bi imeli koristi tudi privatni in-dustrijci. Razorožitev bi prizadela samo peščico magnatov, ki so lastniki tovarn za izdelovanje orožja. Toda še ti bi lahko svojo dejavnost "mrko preusmerili na druge panoge proizvajavnosti.
Samo z 8-10% celotnega zneska, ki se uporablja v vojne namene, bi v dvajsetih letih odpravili lakoto, razne bolezni in nepismenost
Kaj bi lahko dobilo človeštvo od razorožitve
po vsem svetu. Z eno samo petino današnjih vojaških stroškov bi lahko zgradili 96 velikanskih metalurških podjetij, 17 takih velikih jezov kot bo azuanski jez, ali pa od 30 do 40 velikih industrijskih središč svetovnega pomena. Vse to bi v 20 - 25 letih omogočilo ustvaritev podvojenega bogastva na svetu.
V zadnjih 45 letih je človeštvo potrošilo 12 trilijonov za dve svetovni vojni in za priprave na tretjo svetovno vojno. Tako je pred kratkim ugotovil sovjetski list «Sovjet-skaja kultura». Če bi bili ta denar postavili na kup, bi bili dosegli stolp, ki bi segal do lune.
Portugalska :
Policijski teror
NA PORTUGALSKEM se nadaljuje policijski teror. Izvajajo ga razne policijske formacije, zlasti pa politična policija in takoimenova-na nacionalna garda. Te sile se bore proti vsaki politični opoziciji in nadzorujejo celo zasebno pošto, telefonske razgovore itd. Ljudi, ki so osumljeni, da pripadajo tajnim opozicijskim organizacijam zapirajo in mučijo. Nesrečneži, ki padejo v roke policiji, ostanejo navadno po več mesecev v zaporu brez zakonitih pravic ter brez legalnih odsodb.
ozri:
Kampanja proti lakoti v svetu
U TANT in SEN, to sta generalni tajnik OZN m generalni tajnik sve-
tovne organizacije za prehrano — FAO, sta napovedala, da bo ob kon-! cu marca 1963 po vsem svetu «teden borbe proti lakoti». Ta iniciativa bo imela za cilj vzbuditi pozornost svetovnega javnega mnenja za vprašanja prehrane poldrugo milijardo ljudi, ki še vedno stradajo-Pri organiziranju «tedna» bo sodelovalo več kot 50 nacionalnih odborov in nad 100 raznih nevladnih organizacij.
Zahodna Nemčija:
Mladina
proti depolitizaciji in ponovni oborožitvi
IV. MLADINSKI KONGRES za-hodnonemškega sindikata delavcev, zaposlenih v industriji živil in pijač, se je na svojem zasedanju v Duisburgu izrekel proti poskusu zveznega sindikata, da bi depolitiziraj mladino. 74 delegatov, ki so zastopali 32.000 članov se je izreklo za sklepe V. kongresa zahodnonemške sindikalne mladine, ki odklanja zakone o izjemnem stanju, ponovno oborožitev in nadaljevanje hladne vojne.
Jugoslavija :
Sporazum o ribolovu med Italijo Jugoslavijo
V BEOGRADU je bil pretekli teden podpisan protokol o obnovitvi sporazuma med Italijo in Jugoslavijo o ribolovu italijanskih ribičev v jugoslovanskih teritorialnih vodah Jadrana. Protokol se nanaša nal i sporazum, ki je bil sklenjen že 29- j novembra 1958 in ki je sedaj podal j- , šan do 28 februarja 1964.
Španija :
00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000
De Gaulle in Adenauer Kennedyju in Mac Millanu: «Če bosta dobra vaju bova popeljala na skupno tržišče. To karikaturo je objavil list «Daily Express». Kot je znano je v raznih političnih in gospodarskih krogih na Zahodu še vedno veliko trenja v ' zezi s Skupnim evropskim tržiščem.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOft
!z Slovenije
Število mladine
ki obiskuje srednje šole se vedno bolj veča
V	SLOVENIJI se veča iz leta v leto število mladine, ki nadaljuje po končani osnovni šoli pouk še v drugih splošnih izobraževavnih ali strokovnih šolah. V šolskem letu 1955-56 jih je bilo okrog 6000, v šolskem letu 1958-59 8000, v šolskem letu 1960-61 pa več kot 10.000, ki so dokončali svojo šolsko obveznost. Razen tega se po končani osnovni šoli vsako leto še nadalje izobražuje kakih 5 do 6000 novih vajencev.
Po podatkih zadnjih let nadaljuje šolanje takoj po končani osnovnošolski obveznosti okrog 60% otrok, v naslednjih letih pa še kakih 2 do
3 tisoč, predvsem vajencev. Mnogi
izmed njih, ki sicer ne nadaljujejo
redne šole pa se izpopolnjujejo v
šolah in oddelkih za odrasle, na-
dalje v raznih izobraževalnih centrih gospodarskih organizacij, v de-
lavskih in ljudskih univerzah itd.
V	preteklem šolskem letu je o-krog 9.500 absolventov osnovnih šol nadaljevalo študij v gimnazijah in strokovnih šolah, okrog 4.000 vajencev pa je nadaljevalo študij v raznih strokovnih tečajih, Iz tega izhaja, da je v minulem šolskem letu okrog 64% absolventov osnovih šol nadaljevalo študij. Od skupnega števila učenk srednjih šol jih je bi-
lo več kot 90% v gimnazijah, učite-
ljiščih, ekonomskih, administrativnih in zdravstvenih šolah, fantov pa
je bilo v tehničnih in industrijskih šolah 65%.
V	preteklem šolskem letu je bilo v Sloveniji 27 gimnazij. V teh je obiskovalo L razred 3.543 dijakov in dijakinj, kar je bilo okrog 1.200 več kot v prejšnjem šolskem letu. Med njimi je bilo 59% deklet.
Na Primorskem so slovenske gimnazije v Gorici, Idriji,. Postojni in v Kopru; italijanske pa v Kopru in Piranu. V prvem razredu goriške gimnazije je bilo v preteklem šolskem letu 357 učencev in učenk, i-drijske 83, postojnske 78, koprske 104; italijanska gimnazija v Kopru pa je imela 13 učencev in učenk.
Na učiteljiščih in drugih vzgojiteljskih šolah je bilo lani vpisanih v prvi razred 794 slušateljev. Med njimi je bilo 77% deklet. Na Primorskem sta dve učiteljišči in sicer v Tolminu in Kopru. V Tolminu je obiskovalo L razred 61, v Kopru pa 65 slušateljev.
Pa še kratek pogled na tehnične in druge strokovne šole za gospodarstvo in družbene službe :
V	preteklem šolskem letu je obiskovalo prve razrede tehničnih šol skupno 1.833 učencev, ekonomskih šol 1.247, administrativnih šol 544, kmetijskih 150; gozdarskih 36, pomorske šole v Piranu 62 in zdravstvenih šol 452 učencev in učenk.
Proizvodnja železa in jekla v svetu
Potrošnja železa in jekla v svetovnem gospodarstvu še vedno raste, čeravno so se v zadnjem času znatno uveljavile druge zvrsti reprodukcijskega materiala. V mnogih državah se je proizvodnja železa in jekla v zadnjih letih podvojila in celo potrojila. Ako vzamemo za primer leti 1950 in 1960 pridemo do sledečih številk (ki se nanašajo na potrošnjo jekla na prebivavca — številke pa so izražene v kilogramih) :
Belgija	1950 255	1960 783
Zah. Nemčija	238	613
CSSR	300	500
ZDA	565	499
Angleška	292	470
Avstrija	129	451
Švedska	323	427
ZSSR	200	305
Francija	195	380
Naj večji tradicionalni proizvaja-vec železa in jekla — ZDA — počasi izgublja svoje prvenstvo. ZDA sledita tudi Francija in Anglija. Napredujejo pa zlasti Sovjetska zveza, Japonska in Zah. Nemčija.
Proizvodnja 1960 (izražena v tisoč tonah) je sledeča:
ZDA	61.068	90.072	26,2
ZSSR	46.800	65.293	19,-
Zah. Nemčija 26.896		34.104	9,9
LR Kitajska	20.500	13.350	4,4.
Angleška	16.008	24.696	7,2
Francija	14.340	17.280	5-
Japonska	12.336	22.140	6,4
Osvoboditev
francoskih ultrasov
•
V ŠPANIJI so osvobodili franco-ske ultrase, ki so bili pod nadzorstvom na Kanarskih otokih. Ultra-som so španske oblasti dale cel° možnost, da se lahko naselijo ' katerem koli španskem mestu. vrstah francoskih ultrasov, ki so sr svojčas zatekli v Španijo, so tud* nekateri, ki so si zelo umazali roke s krvjo alžirskih rodoljubov. Me^ temi so tudi nekateri visoki oficirj' francoske vojske.
Francija :
Solidarnost s španskimi ženami
FRANCOSKA ženska zveza je pr0^ testirala proti aretacijam žena M Španiji ter zahtevala izboljšanj1 *! življenjskih pogojev španskega Iju^' stva. Tudi mednarodno združenji demokratičnih pravnikov je naslon vilo španskemu ministrstvu za pff vosodje zahtevo, naj se z osebam1, ki so jih iz političnih razlogov tirali v Španiji, zakonito postopa
Poljska :
Rapacki obišče Jugoslavijo
RAPACKI bo obiskal Jugoslavij0 To vest je sporočila jugoslovansk' tiskovna agencija «Tanjug». Rap3 * * * * * * cki, ki je zunanji minister poljsR vlade je znan kot zagovornik ust*1 novitve neatomskega področja srednji Evropi. Po njem se imenih tudi tozadevni načrt, o katerem je mnogo govorilo tudi v OZN in 11 raznih konferencah.
DELO • 3
27.-7-1962
Svetovni kongres v Moskvi
Enoten poziv: razorožitev in mir!
Pogled na dvorano med zasedanjem svetovnega kongresa za razorožitev
in mir.
Svetovni kongres za razorožitev in mir, ki se je vršil v Moskvi od 9. do 14. julija je bil izmed vseh tovrstnih kongresov nedvomno naj-večji. Udeležilo se ga je okrog 2.500 delegatov in povabljencev iz 120 držav. Na njem so bile zastopane vse rase in najrazličnejše veroizpovedi. Med udeleženci so bili tudi katoliški, protestantski in pravoslavni duhovniki. Prav tako so bili med udeleženci številni najvidnejši predstavniki kulture in znanosti. Poleg drugih so bili na kongresu Sartre, 1 Nazim Hikmet, Fromm, Kaldisch i-dr.
Vsi udeleženci so aktivno sodelo-va i na moskovskem kongresu. V številnih govorih so prišle do izraza najrazličnejše ideje, teze in celo [ kritike. Nekateri ameriški predstav-‘ niki so n.pr. kritizirali Sovjetsko ! zvezo, češ da je bila prav ona ti-, sta, ki je prva prelomila atomsko ' Premirje. Kljub različnim tezam pa ! je prišla do končnega izraza ena sama velika in iskrena želja, to je želja po ohranitvi in učvrstitvi miru v svetu. In prav zato je bil kongres v resnici začetek novega obdobja v zgodovini človeštva. Ta kongres pa je bil tudi dokaz, da danes [ ni več govora o enobarvnem gibanju Partizanov miru, marveč da so v tem gibanju zastopane vse najrazličnejše politične ali nazorske struje ter najrazličnejše veroizpovedi.
Kongres se je odločno zavzel za sPlošno razorožitev in za prepoved 1 vseh jedrskih poskusov. Pozval je ! vlade vseh držav, ki razpolagajo z jedrskim orožjem, naj se brez odlašanja odrečejo nadaljnjim posku-soni s tem strahotnim orožjem in naj sklenejo sporazum o popolni i Prepovedi vseh tovrstnih poskusov.
V zaključnem dokumentu, ki je
°ooooooooooooooooooooooooooo
Se en dokument, ki zelo zgovorno potrjuje s kakšno «kul-turo» se je «ponašal» tržaški fašizem. Na sliki vidimo opu-stošeno knjižnico v nekdanjem Delavskem domu v ul. Madonnina. Kot se naši bravci }	gotovo še spominjajo so faši-
)	stični prvaki med razpravo o
j,	Ustanovitvi dežele Furlanija-
■»ulijska krajina, ki se je te dni zaključila v rimski poslan-sjti zbornici, trdili, da se je ” Slovencem dobro godilo za vaša fašističnega režima». Pri , vjn so gotovo pozabili, da so l	dtle slovenske kulturne usta-
1°ve deležne enake usode, kot nam jo kaže gornja slika.
bil odobren na kongresu je med drugim poudarjeno, da bi bila ustavitev jedrskih poskusov orožja prvi korak k splošni prepovedi in likvidaciji jedrskega orožja ter sredstev za njegov prevoz. Poglavitna naloga je sklenitev sporazuma o splošni in popolni razorožitvi pod strogo mednarodno kontrolo.
Glede težav, ki ovirajo razorožitev je kongres zavzel stališče, da je bolje sprejeti spremelj kompromis kakor pa nadaljevati oboroževalno tekmo.
Sklepni dokument kongresa nadalje pravi, da je učinkovito sode-
lovanje med raznimi organizacijami za mir odvisno tudi od pripravljenosti za odkrite razgovore in če je
to potrebno tudi za kritiko napak, neodvisno od tega, katera vlada jih je napravila.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
/z Gorice;
Preokret v goriški občinski upravi?
V	zadnjem času je občinska u-prava v Gorici, ki je v glavnem v rokah demokristjanov, napravila vrsto korakov, ki so v polnem protislovju z njeno davno in nedavno preteklostjo. Prvi korak je napravila z udeležbo na ljubljanskem sejmu «Alpe-Adria». Do tega je prišlo kljub določenim dvomom in protijugoslovanskim špekulacijam. In prav ta udeležba je pomenila prvi korak tudi v odnosih s sosednjo republiko. Kaže, torej, — vsaj tako mi upamo — da je goriški vodilni razred končno prišel do spoznanja, da je povsem nesmiselno še nadalje vztrajati na šovinističnih in revan-šističnih pozicijah.
Temu, prvemu, koraku so sledili še drugi. Župan je med drugim zavrnil predlog, naj bi imenovali dve mestni ulici po dveh padlih fašistih. Tozadevni predlog so postavili goriški misovci. Prav tako je bil sprejet predlog, ki so ga postavili socialisti glede organiziranja ciklusa predavanj o antifašizmu tudi v Gorici. Ta predavanja bodo prihodnjo jesen.
Pred nekaj tedni je prišlo do nadaljnjih korakov in to po zaslugi naše partije. Prišlo je do neposrednih stikov med predstavniki oblasti iz obeh mejnih področij. Goriški župan in predsednik goriškega pokrajinskega sveta sta sprejela delegacijo jugoslovanskih tovarišev, ki so prišli v Gorico na povabilo federacije KPI. Na teh srečanjih je bila poudarjena dobra volja za nadaljnje razvijanje dobrih sosedskih odnosov.
Pred kratkim je prišlo do novega srečanja goriških predstavnikov s predstavniki iz Nove Gorice. Na tem srečanju so razpravljali o vprašanjih zemljišč, ki se nahajajo onstran državne meje in ki so še vedno last goriških občanov, t. j. italijanskih državljanov.
Svojčas so nekateri italijanski desničarski krogi dvignili mnogo hrupa zaradi vprašanja zemljišč, ki se nahajajo onstran državne meje. Seveda je bil ves hrup brez vsake resne podlage. S pogajanji sta sedaj obe strani stopili na pravo pot, t.j. na pot, ki je sprejemljiva za obe strani. Italijanske oblasti so priznale, da se na jugoslovanski strani skuša to vprašanje rešiti na zadovoljiv način.
V	okviru italijansko-jugoslovanskih odnosov ne smemo pozabiti tudi na stike, ki jih je imel goriški župan z jugoslovanskim konzulom.
Ali moramo spričo teh dejstev prihajati do zaključka, da se je v
vrstah goriške krščanske demokracije vse spremenilo ali da se kaj spreminja? Vsako ugotavljanje bi bilo še preuranjeno. Vendar pa nekaj drži in to je, da je bitka naše partije, ki jo je v pogledu dobrih sosedskih odnosov vedno in načelno vodila, rodila prve pozitivne sadove.
Pred nami je še dolga pot, katero bo treba prehoditi predno bomo dospeli do popolne jazjasnitve goriškega političnega položaja in do razjasnitve stališč DC. Toda ta perspektiva se kljub številnim protislovjem in dvomom, vendarle — kot kaže — dejansko odpira.
I. C.
Seminar
»Univerza danes"
V DUBROVNIKU se je vršil mednarodni seminar pod naslovom «u-niverza danes». Seminar je trajal 8 dni. Ob zaključku so udeleženci pozvali znanstvenike vseh držav, naj se borijo proti uporabi svojih odkritij v vojne namene. V priporočilu, ki so ga dali udeleženci seminarja je nadalje rečeno, da današnji razvoj gospodarstva in znanosti zahteva, naj se vsem mladim ljudem, ki želijo študirati, omogoči vpis na univerze in na visoke šole, kajti samo dobro izobraženi strokovnjaki lahko koristijo svoji skupnosti.
V	torek 17. julija smo se poslovili za vedno od 25 letnega Giannia Fer-letiča, ki je po dolgi neozdravljivi bolezni zatisnil oči in nehal trpeti.
Bil je zelo priljubljen mladenič, dobrega srca in vedno prijaznega obraza. Je že tretje leto študiral kemijo na univerzi v Trstu. Njegova naj večja želja je bila dokončati študije in se posvetiti poklicu, ki ga je tako ljubil. Glavna skrb Giannia, tudi v času bolezni, je bila ta, da ni mogel položiti izpite in dokončati letnik.
V	času, ko je stanoval z družino v Doberdobu, se je aktivno udejstvoval pri kulturno-prosvetnem delu na vasi. Tudi potem, ko se je pre-
/z Trsta:
Solidarnost s stavkajočimi delavci
Federalni komite Avtonomne tržaške federacije KPI je na svoji seji dne 21. julija sprejel resolucijo v kateri izraža v imenu vseh tržaških komunistov solidarnost s stavkajočimi delavci tržaških Splošnih skladišč.
V resoluciji je med drugim poudarjeno, da tržaški komunisti toplo pozdravljajo enotno borbo, ki jo vodijo delavci Splošnih skladišč, njihovo popolno kompaktnost in pa solidarnost, ki so jo s stavkajočimi delavci izkazali tudi tržaški prista-niščniki.
Resolucija nadalje poudarja, da je borba, ki jo vodijo delavci Splošnih skladišč pravična saj je položaj, v katerem se nahaja ta kategorija delavcev občutno slabši od položaja delavcev iste kategorije v drugih italijanskih mestih.
Federalni komite je nadalje z vso odločnostjo ožigosal ter zavrnil lažno in obrekovalno kampanjo, ki so jo j >ti stavkajočim delavcem sprožili določeni krogi, kateri skušajo naprtiti odgovornost za veliko škodo, ki jo bodo utrpela Splošna skladišča stavkajočim delavcem.
Nihče nima pravice, da izsiljuje delavce in da jih obrekuje, je poudarjeno v resoluciji. Odgovornost za nastali položaj v Splošnih skladiščih nosijo tisti krogi, ki nočejo-ugoditi upravičenim zahtevam delavcev, ki samo terjajo svoje pravice. Vladne in druge oblasti so dolžne, da sprejmejo primerne ukrepe za obnovitev tržaškega prometa in za ugoditev zahtevam delavcev.
selil v Tržič, ni pozabil na svoj jezik in je po svojih močeh sodeloval na kulturnem polju. Bil je nekaj časa dopisnik «Primorskega dnevnika», toda je moral vse opustiti ker ga je mučila zahrbtna bolezen.
Iz hiše žalosti se je počasi pomikal dolgi sprevod, ki je spremljal Giannia na njegovo zadnjo pot. Veliko število vencev in šopov je pokrilo grob ter počastilo spomin fanta, ki je bil odtrgan od svojcev v najlepšem cvetu mladosti.
Naj mu bo rahla domača zemlja!
Hudo prizadetim staršem in se-
( Nadaljevanje na 4. strani)
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
/z Doberdoba :
Dva prerana grobova
IčuUuia
SALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJIE-KINO ui	O
O
5 > K > S o
«/> OD >
> rn
DO > m
T3 m
m
Tl
O X
O
9D X
Z
5
m
š <
¥
X
Z
0
Ò
g
1
K
os
ui
0
Z
<
5
1
s
U4
P
Ui
š
<
CQ
cc
LU
<
LU
<
ca
to
<
O
>
<
to
<
è
Q
O
Ó
Z
*
UJ
LU
S
O
è
<
Oč
O
*
0
£
£
UJ
ui
1
d
Ul
2 K-
1 < o
ui
>
<
N
<
as
g
O
Ó
Z
ui
5*
UJ
£
O
2
<
as
O
£
o
S
j2
UJ
UJ
?
as
ui
2
H*
<
ca
to
<
O
>
<
N
<
OS
n
O
Ó
Z « tu —»
LU
S
o
*
<
as
O
O
S
ui
O.
š
<
ta
£
<
LU
<
ca
IS)
<
O
>
<
to
<
OS
aš
O
Ó
Z
S
LU
—J
UJ
S
O
NA FESTIVALU «Teden balkanske folklore» v Bukarešti bo nastopilo tudi folklorno društvo «Kumpanija» z dalmatinskega otoka Korčula.
♦
RUSKI BALET Igorja Moi-sejeva bo 8. oktobra nastopil v beneškem gledališču «La Fenice». Isti balet bo nato gostoval tudi v Bologni, Florenci, Rimu. Neaplju, Milanu in Genovi. Gostovanje spada v okvir italijansko - sovjetske kulturne pogodbe. V okviru iste pogodbe bosta gostovala v Italiji tudi gledališka skupina «Vahtangov», ki bo uprizorila Tolstojevo dramo «Živi mrtvec» in dramo Arbusova «Zgodilo se je v Irkutsku»; sloviti pianist Richter pa bo koncertiral v milanski «Scali».
♦
IX. FILMSKI FESTIVAL v Pulju bo od 27. julija do 2. avgusta. Na njem bodo v konkurenčni sekciji vrteli 12 dolgih 10 kratkih filmov, v informativni sekciji pa 6 filmov. Selekcijska komisija je izbrala poleg drugih sledeče filme: «Saša», «Nadštevilna», «Čudno dekle», «Sibirska Lady Macbeth», «Sreča v torbi», katere je izdelalo podjetje «Avala-film» in «Abeceda strahu», ki ga je izdelal «Jadran-film».
NA DAN VSTAJE Bosne in Hercegovine, 26. t. m. se začne v Sarajevu drugi mednarodni festival ljudskih plesov in pesmi. Na prireditvah, ki bodo trajale 24 dni se bo zvrstilo 20 folklornih ansamblov, med katerimi so tudi «Kolo», «Lado», «Taneč», «Marolt» in «Krsmanovič» iz Jugoslavije ter razne skupine iz Italije, Gvineje, Bolgarije, Madžarske in Sovjetske zveze.
♦
V LJUBLJANI so na dan vstaje podelili Kajuhove nagrade za leto 1961. Nagrade so prejeli: France Filipčič za dokumentarno delo «Pohorski bataljon». Gitica Jakopin za roman «Devet fantov in eno dekle», Vladimir Lakovič za zbirko risb iz življenja v koncentracijskem taborišču, Anton Milič za spomine iz prve proletarske brigade, Stanko Petelin za kroniko Vojkove brigade in Blaž Arnič za sklad bo «Kurirček».
V	SOFIJI so na rojstni dan Georgija Dimitrova, 18. junija 1962, podelili tradicionalne Dimitrove nagrade za dobo 1959-1961. Te nagrade predstavljajo najvišje državno priznanje za dosežke na področjih znanosti in umetnosti.
Letos so po vzorcu Sov. zveze prvič dali predlog za te nagrade tudi javnosti v pretres. Časopisi in revije so posvetili mnogo prostora diskusiji o posameznih delih.
♦
V	SOVJETSKI ZVEZI se je število knjižnic v zadnjih letih zvišalo za 30.000. V prvi polovici letošnjega leta je bilo v ZSSR okoli 381 knjižnic. Vzporedno s povečanjem števila knjižnic je rasilo tudi število knjig. Danes je skupno v vseh knjižnicah ZSSR okoli 1,8 milijarde zvezkov. Na vsakih 100 prebivavcev pride povprečno 875 knjig!
♦
VELIKA BRITANIJA bo dobila državno gledališče. Vlada in londonski občinski svet sta sporočila, da je prišlo do načelnega sporazuma o ustanovitvi tega gledališča. Zgradili ga bodo v bližini londonskega parlamenta. Predvidevajo, da bo gledališče dograjeno do leta 1964, ko bodo proslavljali 400-letnico Shakespearovega rojstva.
>
S
a
5
Dl
>
>
m
03
>
m
TJ
m
£
Tl
O
x
O
jo
>
X
Z
5
m
S
<
¥
X
s
o
Ò
0
Z
>
a
>
s
Ò
01 ►
m
>
m
03
>
m
TJ
m
m
Tl
O
x
O
JO
>
X
Z
5
m
t
<
¥
X
z
o
Ò
o
Z
>
a
>
s
€>
>
03
>
a
>
m
OJ
>
m
TJ
m
m
Tl
O
s
o
73
X
z
¥
m
£
<
L—
m
X
Z
O
Ò
D
S-vaonnod-ariad-iaiva-aaj.vai-VESVio-a?.

DELO • 4
27.-7-19620
(Nadaljevanje s 1. strani)
nesramno kampanjo fašistov in šovinistov. Naša skupina je predložila dodatni predlog, v katerem so zapopadene zahteve, ki jih vsebuje zakonski načrt statuta za deželo, ki ga je predložila KPI. Ta dodatni predlog je obrazložil član vodstva KPI poslanec Pajetta. Naša skupina je bila edina v poslanski zbornici, ki je glasovala proti popravkom 3. člena zakonskega načrta, ki so jih postavili desničarji in je obsodila šovinistične cilje, ki jih zasledujejo predlagatelji omenjenega popravka. Nismo pa vztrajali v zahtevi, naj se glasuje o tem dodatnem predlogu. To pa zato, da ne bi prejudicirali bitke za narodnostne pravice Slovencev v bodočem deželnem svetu in v parlamentu, ker imamo namen predložiti zakonski predlog za zaščito pravic slovenske skupnosti v Italiji.
4.	VPRAŠANJE : — Katere so druge zahteve, ki jih je zagovarjala komunistična skupina v poslanski zbornici?
ODGOVOR: — Naša skupina je postavila predlog za ustanovitev pokrajine Pordenone. Ta predlog je bil postavljen tudi na glasovanje a ni bil odobren. Zanj smo glasovali samo mi. Nadalje smo zahtevali povišek kvote od 2 na 5% IGE v korist dežele. Ta predlog je bil sprejet in odobren, kljub nasprotovanju krščanske demokracije in vlade. To pomeni, da se bodo dohodki dežele povečali za 4 milijarde lir letno. Naš glas je bil odločilen tudi pri odobritvi člena, ki se tiče uporabe ostankov glasov v vseh petih volivnih okrožjih dežele, čemur se je upirala krščanska demokracija, ker je bila prvotna formulacija izključno v njeno korist.
5.	VPRAŠANJE : — Ali lahko poveš kakšno je tvoje mnenje o bitki, ki jo je vodila komunistična skupina med razpravo o deželi?
ODGOVOR: — Stališča komunistične parlamentarne skupine so bila vedno enotna in to v vseh pogledih. Enotna so bila glede avtonomije za Trst, za prosto cono na Tržaškem ozemlju, za narodnostne pravice Slovencev. Tako videmski kot ostali poslanci smo glasovali za člen, ki določa, naj bo Trst glavno mesto dežele in za člene, ki določajo, naj imajo nekateri reso-rati svoj sedež v Vidmu. Med nami ni bilo ne trenj ne deljenih mnenj. Pač pa so bila trenja in deljena mnenja v vrstah krščanske demokracije. Naš glas v poslanski zbornici je bil odločivne-ga pomena pri odobritvi posebnega statuta za deželo. Demokri-stjanski parlamentarci so z majhnim zanimanjem sodelovali v razpravah o deželi. Mnogi demokristjanski poslanci so bili odsotni. Naš glas je bil odločivnega pomena tudi pri zavrnitvi predlogov, ki so jih postavili fašisti in drugi desničarji. Če posebni statut ne odgovarja v celoti zahtevam prebivavstva je kriva krščanska demokracija. Po drugi strani pa moram reči, da bi zaradi krščanske demokracije ne bil poražen obstrukcio-nizem fašistov in ne bi bil sprejet niti posebni statut za deželo.
Dežela
(S 1. strani)
prebivavci in niti ne pokrajinski svetovavci.
4.	in 5. poglavje govorita o financah, davkih in o državnih prispevkih deželi ter o drugih podobnih problemih.
6. poglavje se nanaša na krajevne ustanove, 7. pa govori o odnosih med državo in deželo ter med deželo, pokrajinami in občinami, itd.
Z izglasovanjem ustavnega zakona za deželo Furlanija-Ju-lijska krajina je bila dosežena važna etapa dolgoletne borbe za demokratizacijo države in za uresničitev ustavnih določil, ki predvidevajo razdelitev države na dežele. Zato je ta dosežek obenem začetek nove etape v bojih za nadaljnjo demokratizacijo vsega javnega življenja, Čeravno je zakon za deželo važna pridobitev je pa vendar zelo pomanjkljiv. To velja še posebej v kolikor se tiče Slovencev, ki žive v deželi.
Komunisti so se v poslanski zbornici odločno zavzemali za to, da bi novi zakon priznal vse zakonite pravice, ki pritičejo pripadnikom slovenske narodnostne manjšine, odločno so zahtevali naj se slovenski narodnostni manjšini zajamči ne le obstoj marveč tudi nemoten in vsestranski razvoj. Te zahteve niso prodrle v prvi vrsti po krivdi krščanske demokracije, so pa uspele v kolikor so razblinile šovinistične in rasistične zahteve fašistov in drugih desničarjev. Na vsak način pa bo v novi deželi odprta pot za nadaljnji boj za dosego dokončnih ciljev — torej tudi za dokončno priznanje pravic Slovencem, katere predvideva tudi republiška ustava.
oooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooOooopoooooooooo
Problem proste cone v Trstu
Med razpravo o zakonskem načrtu za ustanovitev samoupravne dežele s posebnim statutom Furlanija-Julij-ska krajina je poslanec Vidali obrazložil med drugim tudi člen 51 bis, ki ga je predložila komunistična skupina v poslanski zbornici in ki se tiče ustanovitve proste cone na Tržaškem ozemlju. Med drugim je poslanec Vidali poudaril naslednje:
«Proste cone se na splošno ustanavljajo v tistih pristaniščih, ki zaradi svojega posebnega zemljepisnega položaja lahko vrše vlogo pretežno trgovinsko-tranzitnega značaja. Tržaško pristanišče ima vse pogoje, da vrši tako vlogo. V tem se tržaško pristanišče bistveno razlikuje od drugih italijanskih pristanišč.
Proste cone se nadalje ustanavljajo v posebnih položajih, ki nastajajo zaradi mednarodnih dogodkov. In to velja tudi za Trst, ki je bil že v davnih časih deležen določenih carinskih olajšav, zaradi česar je postal eno izmed največjih mednarodnih pristanišč v Evropi.
Kljub zemljepisnim spremembam, ki so nastale v Evropi je vloga tržaškega pristanišča ostala ista kot prej to je: posredovalno središče med Evropo in Srednjim vzhodom ter prekomorjem, je pa ostal v glavnem povezan z industrijsko aktivnostjo.
Vsi statistični podatki potrjujejo, da tržaško gospodarstvo upada in da se nahaja na slabšem položaju kot pa gospodarstva v drugih italijanskih pokrajinah.
Kljub resnemu položaju, ki je nastal zaradi močne konkurence jugoslovanskih in nemških pristanišč,
je lahko dokazati potencialno zmogljivost tržaškega pristanišča v mednarodnem merilu, zlasti kar se tiče prometa z nekaterimi podonavskimi deželami in s Češkoslovaško.
Prosta cona v Trstu bi omogočila povečanje mednarodnega tranzitnega prometa, istočasno pa bi pospešila obnovo krajevne gospodarske aktivnosti, pomorstva, ladjedelništva, bančnega poslovanja kakor tudi delovanja srednje in male industrije ter obrtništva.
Prosta cona bi omogočila na vsem Tržaškem področju znatno zmanjšanje življenjskih stroškov, izboljšanje življenjske ravni prebivavstva in povečanje turizma.
Istočasno bi prosta cona omogočila krajevni gospodarski razvoj, povečanje zaposlitve delovne sile in odpravo sedanjega primata, ki ga ima to mesto tako na področju brezposelnosti kot emigracije in nizkih dohodkov.
Kot je znano je poslanec Vidali skupno z drugimi parlamentarci KPI predložil zakonski predlog za ustanovitev proste cone na Tržaškem ozemlju, že 18. julija 1958.
Tržaške sindikalne novice
Stavka v Splošnih skladiščih
Stavke nameščencev javnih lokalov
V	zadnji številki smo obširno poročali o borbi kovinarjev za dosego nove moderne delovne pogodbe. Delavci te stroke so med tem časom prekinili stavkovno borbo, ker so sindikalne organizacije čakale na odgovor Združenja industrij cev glede predloga o možnosti krajevnih dodatnih pogodb delavskih sindikatov podjetja ali celotnega sektorja iste stroke.
Zveza industrijcev je to možnost gladko odbila. CGIL je zaradi trme delodajavcev predlagala obema sorodnima organizacijama CISL in UIL začetek nove borbe delavcev z ustanovitvijo stavkovnega gibanja, ki bi, če bi se odpor industrijcev povečal, doseglo višek s proglasitvijo splošne stavke vseh kovinarjev, torej tudi tistih, ki delajo v podržavljenih podjetjih.
Prihodnji dnevi bodo v tem oziru prinesli gotovo dejstvo t. j. poostritev borbe kovinarjev.
Šolniki so imeli dne 23. julija sestanek z ministrom La Malfa. Na sestanku so tudi avtonomne sindikalne organizacije učiteljev in profesorjev pristale na dogovor s tem ministrom in CGIL-CISL-UIL. Tako se tudi to vprašanje in ugoditev zahtev šolnikov bliža svojemu zaključku.
V	soboto in v nedeljo je bila v teku splošna stavka uslužbencev javnih lokalov. Stavka je po poročilih zadevne strokovne organizacije, uspela zelo dobro. V Trstu so bili večji javni lokali zaprti. Goste so sprejemali v glavnem le manjši lokali, v katerih strežejo gospodarji
ooooooooooooooooooooooooooo
Doberdob
(Nadaljevanje s 3. strani)
stri izrekajo prijatelji in znanci najgloblje sožalje.
V ponedeljek 23. julija pa smo pokopali Andreja Pahorja roj. dne 10. 3. 1907, ki je v nedeljo v tržiški bolnišnici za vedno zatisnil svoje oči.
Že dalj časa je bolehal za neozdravljivo boleznijo, ki ga je spravila v prerani grob. Zapustil je ženo ter dva mladoletna otroka, ki bivata na Poljanah.
Vaščani in prijatelji izrekajo svojcem pokoj.- ka in vsem sorodnikom iskreno sožalje.
L. J.
Težko prizadetima in žalujočima družinama izraža iskreno sožalje tudi uredništvo «DELA».
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
Gornja slika je bila posneta na lanskem festivalu «Dela» v Dolini. Tudi letos se obetajo lepe prireditve, ki bodo prav gotovo privabile na dolinski festival tisoče obiskovavcev. Pridite tudi vi in ne bo vam žal ! — Bravce in prijatelje na Goriškem opozarjamo, da se bo festival v Sovodnjah vršil 11., 12. in 13. avgusta. Podrobnejši spored tako dolinskega kot sovodenjskega festivala bomo objavili prihodnjič.
s pomočjo drugih družinskih članov. Naša javnost pa izkaže uslužbencem svojo solidarnost s tem, da bojkotira pri prihodnji stavki, ki je predvidena za to soboto in nedeljo,1 tiste lokale, kjer delajo stavkokazi.
Sindikalna borba nameščencev tržaških Splošnih skladišč se nadaljuje, odnosno se celo poostruje. Iz so- ' lidamosti do te kategorije delavcev so stavkali tudi pristaniški de-lavci-težaki. Nameščenci Splošnih skladišč so v torek demonstrativno korakali po mestnih ulicah, zahtevajoč, da pride v čim krajšem času do sprejetja upravičenih zahtev delavcev te velike in važne pristaniške ustanove.
F. G.
OPOMBA UREDNIŠTVA: V naši prejšnji številki smo pomotoma zapisali, da so uslužbenci Javnih skladišč odpovedali napovedano stavko za preteklo soboto. Pravilno bi se moralo glasiti : NAMEŠČENCI JAV- * NIH LOKALOV. Bravce prosimo, naj nam to oproste.
Sporočilo uredništva
Naročnike vljudno prosimo, naj čimprej poravnajo naročnino. Danar lahko pošljete po pošti in sicer na naš tekoči poštni račun 11/7090. Celoletna naročnina znaša 1300 lir, polletna pa 700 lir. Naročnikom priporočamo, naj na zadnji strani poštne položnice napišejo točen naslov in tudi hišno številko. Le tako bodo list pravočasno in redno prejemali.
V zadnjem času je prišlo do nekaterih nerednosti. V Trebčah se pritožujejo, da prejemajo list prepozno. Pretekli teden je openska pošta razdelila list šele v ponedeljek. Torej več kot s tridnevno zamudo, j Zaradi tega smo napravili potrebne korake na pritojnem mestu.
Bravce prosimo, naj nam vsako morebitno nerednost ali prepozno dostavitev lista takoj javijo. To lahko store tudi po telefonu št. 44-046 ali 44-047.
Openski tramvaj
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je bilo med drugbJ1 sklenjeno, da bodo nekoliko modernizirali opensko tramvajsko progo. Ni še povsem jasno v koliko bo učinkovita ta «modernizacija». Sklenjeno je bilo, da bodo podaljšali tramvajsko progo do novega openskega naselja, ki se imenuje «Villa Car-sia» in da bodo ukinili avtobuse, ki sedaj vzdržujejo povezavo tega naselja z mestom.
Da bi nekoliko razbremenili velik promet v ul. Martiri della Libertà in na križišču trga Dalmazia v Trstu pa so sklenili, da bodo tramvajsko progo preusmerili v ul. Fabio Severo, kjer naj bi bila tudj nova tramvajska postaja. Proga bi bila speljana po že obstoječem predoru, ki je med zadnjo vojno služil za zaklonišče.
Baje se vodstvo tramvaja ukvarja tudi z vprašanjem pospešitve hitrosti vošnje, kar je še posebej važno, ako pomislimo, da rabi tramvaj še vedno 25 minut od Trsta do Opčin.
In prav ta problem bi morali v prvi vrsti in čimprej temeljito rešiti!
DELO glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina 3, telef. 44-046/44-047.
Tiska : Tipografia Riva - Trst ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru