P0/1HA: IVAM UČENIKOV ~ KAIRO - RUt MftN/HA€T €L MAHRAtil A. 5 - H. N PC. &6/NO Srednfl vx§oa Štev. 34 6. luni/a 1942 Vocjelovcta|e V našem lietu smo še večkrat spregovord o težkih bolezenskih motnjah,ki so se polastile nekaterih naših ljudi izven domovine.Ponovno smo ožigosali delo, ki je zasnovano samo na kritikastretvu,zmerjanju in obsojanju vsega, kar ni našlo blagoslova tistih, ki bi hoteli, da se ves svet vrti samo okrog njihovega duhovnega horizonta. V oklepu dveh nasilnih fašistovsko-nacističnih gledanj in izvajanj,so se tudi pri nas nekateri ljudje navzeli nazorov, da se morejo najvažnejša vprašanja reševati s pomočjo - nasilja. Zanimivo je, da so ravno tisti ljudje, dokler so bili v opoziciji z vso gorečnostjo njihovega ne ravno skromnega temperamen- , ta, stalno zahtevali,naj se določena vprašanja,ki so živijenske važnosti za narod ,in državo, rešujejo e sodelovanjem čim širših plasti naroda. Take fraze so pri nas deževale, zlasti s strani opozicije v ogromnih porcijah.Ko pa so se širokoustni zagovorniki demokratskih načel dokopali odgovornih državnih mest, je ves njihov demokratizem skopnel kot spomladanski sneg. Še več, ti ljudje so postali v največ slučajih popolni diktatorji in razširjali svojo oblast preko vseh dopustnih meja pozitivnih zakonov.0 sodelovanju zlasti z ljudmi,ki so bili delavoljni in delazmožni, ni bilo več govora.Samopašnost in brezobzirna diktatura, čeravno v največjo škodo skupnosti, to Je bila parola dovčerajšnjih demokratov. Izkušnje pa so pokazale, da je v našem narodu mnogo produktivnih sil, predvsem pa takih sil,ki Jim je vsaka diktatura odvratna in tuja. Samoobeebi Je razumljivo, da pri takem stanju stvari niso mogle "diktature" doseči takih prividnih uspehov,kakor sta jih kazala Hitler in Mussolini med svojimi "vistou-smerjenimi" somišljeniki. Treba je namreč vedeti eno: naš narod ne pozna krilatic "duče ali firer mislita za nas". Naš narod je preveč individuelno nastrojen,da bi ee mogel kdajkoli pomiriti s tako, v svoji zasnovi zelo enostavno miselnostjo. Ta individualna lastnost našega naroda, t ki je prav posebno značilna za srbski del, je samo posledica ogromnih in čisto osebnih požrtvovanj posameznika v skupnih naporih za zgraditev in osamosvojitev lastne državne skupnosti.Ta dejstva so pri nas Politični veljaki neštetokrat pozabljali. Bazni samonikli diktatorski režimi so v zadnjih 12 letih našega državnega življenja pokazali in dokazali,da tuje seme diktatorskih plantaž pri nas ne uspeva. 27. marec je ponovno dokazal to večno resnico. Nevzdržnost diktatorskih načel pa je pri nas še prav posebno aktualna.Pri "vistouamerjenih" prusJaški h in laških telebanih imajo osebne diktature svojo, četudi samo trenotno - upravičenost. Laški "junaki "so se udali diktaturi zaradi svoje legendarne bo-,i jezljivosti,prusjaški telebani zaradi njihove prirojene duhovne omejenosti. Pri nas Je vsaka diktatura nemogoča tudi zato, ker bi vsaka diktatura izzvala med 16 milijoni Jugoslovanov 16 milijonov diktatorjev. Taka diktatura pa je anarhija.Naš narod kot kolektiv ne kaže diktatorskih ambicij, čeravno svoja gledanja brani z vsem južnjaškim temperamentom. Srbski narod je užival v časih pred 11.1914. v svoji državi zelo skrbno negovana demokratska načela. Sadovi takega dela so se pokazali 1.1918., ko je srbski na-rod izvojeval nad ogromno premočnim sovražnikom svojo popolno zmago. Ta zmaga je bila v mnogem podprta s težnjami prečanskih delov,ki jih je ravno diktatura Prusjakov usmerjala k demokratskemu Beogradu. Ti demokratični vzori predvojne Srbije nam morajo biti v bodočnosti in tudi v sedanjosti vodilne ®j-ali za novo,preporojeno Veliko Jugoslavijo. Diktatorske kali, ki sta nam jih podzavestno vcepila oba ^Jvečja sovražnika našega naroda, moramo zatreti z >ao silo in-s vso odločnostjo. Dober vzgled pokažimo sedaj tu.S petokdlonci zelo pogostokrat operiramo ~a ta naziv je pri nekaterih tako v navadi, da zmerijo a to besedo rodoljube, ki so vodili najbolj o-Ro?čene borbe proti resničnim petokoloncem takrat.ko ifebr--.. diktat \ je Cvetkovičev petokolonski režim take borce preganjal z vsemi sredstvi. Zdi se,da so se tisti ljudje, ki so svoječasno v domovini zmerjali vsakega nasprotnika s komunistom, da bi ga na ta način denuncira-li pri oblasteh, oprijeli sedaj petokolonske titula-ture za dosego istega eflja. Pri tem pa ti ljudje prav dobro vedo, da klevetajo. Že večkrat smo v našem listu povedali, da nismo prišli iz domovine zato, da bi se tu kregali in sovražili, pač pa da imamo pred seboj znatno večje in težje naloge. Samoobsebi je umevno,da naša mišljenja ne morejo biti uniformirana. Tudi ni nobene potrebe po takih uniformah. Nasprotno vsi vemo,da Je današnja vojna borba ideologij. Mi vsi brez izjeme smo se postavili na stran pravice in demokracije. Zato je naša prva naloga, da zdemokratiziramo najprej svoje lastne vrste.Odpravimo tudi še zadnje ostanke diktatorskih kali in odločimo be za PRIJATELJSKO,BRATSKO, JUGOSLOVANSKO SODELOVANJE1 Umevno pa je, da to lahko storimo samo na ta način, da ohranimo potrebno spoštovanje do mišljenja in gledanja svojega brata po krvi in da poskušamo svoje misli in hotenja Shannoni zir ati v produktivno delo in posvetiti vse sile e-dinernu cilju,ki je pred nami: osvobojenje. Seveda Je pri tem neobhodno potrebno, da ohranimo vse potrebno spoštovanje do avtoritete in da smo pri vsem svojem delu do skrajnosti disciplinirani. V "Jugoslovanskem Glasniku"z dne '50.maja je bil priobčen članek pod naslovom "Shvatanja". Članek je napisan z globokim občutkom in slovenska kolonija v Egiptu je vsebino članka sprejela s popolnim odobravanjem. Ta članek zaključuje tako-le: Malo nas je, zato pa vsi skupno na delo! Vsakdo, kdor tega ne more ali pa noče razumeti, bodisi zavestno ali podzavestno, dela proti svoji materi zemlji. Vsi ti, ki v svoji ogromni večini niso bili tako srečni, da bi pripeljali iz domovine svoje družine,naj se spomnijo svojih,ki so se letošnjo zimo hranili s suho koruzo, mogoče tudi te niso imeli. Spomnijo naj ee svojcev, ki so zmrzovali po hladnih sobah v mrazu -20 stopinj C. In vendar kljub Vsemu trpljenju, so ti naši ostali tamkaj čvrsti in hrabri.Zopet so kljub mučenju in streljanjem pričeli z novo borbo proti sovražniku. Članek zaključuje: Nikakor ne smemo dopustiti, da bi se naši izkrvaveli bratje prevarali nad nami. Če že ne moremo biti v krvavi borbi ž njimi, bodimo vsaj dostojni njihovih naporov. Zato bratje, prenehajmo z nezaupanjem in trmoglavostjo, prenehajmo z obsojanjem in klevetami! Naše bivanje tu ni predvolilna borba strankarskih agitatorjev. Danes gre za vse! Mobilizirajmo in sharmo-nizirajmo vse raztresene sile za skupni blagor naa vseh! Domovina skrbno registrira vsa dela in nedela! Kdor v naših vrstah seje razdor, kdor danes ruši pozitivno delo in napore, se bo sam postavil na levico na dan narodne sodbe! Tam pa bo stal tudi tisti, ki iz razlogov "osebnega prestiža" in nekih "namišljenih kompetenc" zavira delo onih, ki na svojo domovino in na dolžnosti do nje, niso pozabili. Bratje, sodelujmo! I NOVA LAŠKA DIVJAŠTVA V SLOVENIJI =B0P= POROČA IZ LONDONA,DA SO SLOVENSKI RODOLJUBI V NEPOSREDNI BLIŽINI LJUBLJANE NAPADLI ITALIJANSKI BATALJON, UBILI POLKOVNIKA IN 30 OSTALIH ČASTNIKOV IN MOŽ TER RANILI VELIKO ŠTEVILO PREOSTANKOV BATALJONA,KI SE JE PO BITKI RAZPRŠIL NA VSE STRANI. DVA DNI NATO SO POSLALI LAHI MOČNO KAZENSKO EKSPEDICIJO, POŽGALI NEKAJ VASI IN USTRELILI 19 MLADIH SLOVENCEV. OB IZREKU OBSODBE SO LAHI RAZGLASILI, DA BODO POBILI ŠE 400 DRUGIH SLOVENSKIH TALCEV. - ŽE VEČ DNI TRAJAJO OGORČENE BORBE NA KRIMU, KJER SO SLOVENSKI ČETNIKI UNIČILI NEKAJ KxX LAŠKIH PATRULJ. 6.6.1942 ta* V , 1 il /i amen/ k! /loveaci /o z nema' Že večkrat smo v našem listu omenili, kako ee naši ameriški rojaki zanimajo za ueodo "starih krajev". V nedeljo,dne 8.marca t.l. je bilo veliko zborovanje Slovencev v Clevelandu, "da manifestirajo predvsem za dosego človeških pravic svojih primorskih in koroških rojakov". S tem so Slovenci v Clevelandu pričeli z veliko narodno akcijo za osvobojenje vseh zasužnjenih rojakov. Kar nas je Slovencev razkropljenih po božji zemlji, vsi moramo biti zedinjeni in vsi moramo složno delati,če hočemo doseči zedinjenje Slovenije v mejah Velike Jugoslavije.Pozabiti moramo na vsa prerekanja in ves razdor med samimi, ker samo tako ee bomo izkazali vredni in sposobni, da rešimo tiste težke naloge,ki smo si jih postavili.Naši v Ameriki to razumejo, tako je povdaril ob začetku zborovanja g.Mar-jan Urbančič,ki je vodil clevelandski narodni tabor. Za njim je govoril tudi naš jugoslovanski konzul v Clevelandu, dr.Mally, ki je med drugim tudi dejal:"Moj konzulat je vaš urad in ta urad vam je na razpolago v vašem delu, kakor sem vam na razpolago jaz. Seznaniti moramo ameriško javnost z življenjem in težavami svojega naroda, seznaniti moramo ta narod e svojo zgodovino, predvsem pa moramo na glas povedati, kako smo stoletja branili zahodno kulturo pred barbarizmom." Ameriški listi so temu dodali: "Presneto, poslušal bi ga kar 48 ur neprestano",tako da so poslušalci dejali ob govoru g.R.Trošta. V Ameriki deluje tudi "Združenje Jugoslovanskih manjšin", ki ima svoj sedež v New Yorku. Predsednik združenja je pozdravil clevelandski tabor ter omenjal, da je samo oa nas odvisno, kakšna bo naša jutrajšnja usoda.Odvisno je vse to od nas, od- našega dela in od našega obnašanja, tako Je dejal govornik. Slavni govornik clevelandskega narodnega tabora je bil dr. Boris FURLAN, ki ga Primorci vse povsod dobro poznajo.Njegov govor označujejo listi kot"kla-eični biser jugoslovanske oz. slovenske pravnozgodovinske teze". Listi omenjajo tudi govor znanega in spoštovanega starčka, msgr. Vida Hribarja. Ta je med drugim dejal, da je vsakemu slovanskemu narodu določena posebna vloga v bodočnosti človeštva, ker da Je slovanstvo isti pojem kot demokracija. Zelo toplo je pozdravil bratsko Rusijo, ki e svojim delom dokazuje bratstvo in sposobnosti,da se uvršča med voditeljske IZako \