...davčna oaza v Otiškem Vrhu ... kaj nam pomeni ljubezen ... deponije naše vsakdanje . ... lepo gleda Uršlja dol na nas ... Washingtonska krojna pola ... vsi Preventovi uspeh; .. ZAVAROVALNICA MARIBOR UGODNO: KASKO ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL SEDEŽNE GARNITURE ZA VSE PROSTORE Sedežna garnitura je najpomembnejše pohištvo povprečne dnevne sobe. saj jo vsi veliko uporabljajo: ko družinski člani počivajo, berejo, gledajo televizijo ali sprejemajo goste. Njena kakovost je zelo pomembna za udobno sedenje; kjer pa se udobno sedi. se sedi dolgo in z veseljem. Poleg tega kakovost sedežev pomeni dober dizajn in boljši videz prostora. V majhnih stanovanjih je navadno dovolj prostora za postavitev velikih sedežnih garnitur, posebej če naj bi omogočile tudi rezervno ležišče za goste. Včasih torej potrebujemo majhno sedežno garnituro, ki bi bila večnamenska in bi se čimbolj prilagodila skromnemu prostoru. Tudi če imate veliko stanovanje, boste želeli v dnevni sobi prostor za sedežno garnituro izkoristiti čimbolje. Proizvodni program sedežnih garnitur sestavlja preko štirideset v osnovi različnih garnitur, katere si lahko kupec oblikuje sam v zaključeno celoto, ki ustreza njegovemu bivalnemu okolju. Med seboj se razlikujejo predvsem po dizajnu, udobnosti, kompatibilnosti, funkcionalnosti in po vgrajenih materialih v sedežne blazine, ki nudijo bolj ali manj zdravo in udobno sedenje OZNAKE IZDELAVE Vsaka sedeina garnitura in leiiiče Nove opreme je označena s posebnim znakom. Če ga znamo »prebrati« .borno takoj vedeli, kako je izdelana. Posamezne oznake vam predstavljamo in prilagamo opis vsake. »Super one< Pri garniturah s to oznako tvori osrednji del sedežne blazine poliuretanska pena, katere gostota znaša med 30 in 40 kg/m3, odvisno od tipa posamezne garniture. Zaradi razmeroma visoke specifične gostote materiala so ti sedeži srednje trdi. Med garniture s to oznako sodi tudi sodobno oblikovana garnitura SEBATA. »Super spot« Ta oznaka pomeni garniture, katerih sedežna blazina je sestavljena iz dveh različnih plasti poliuretanske pene Spodnja nosilna plast je iz pene visoke gostote in zato trše, v katero so točkovno nameščene vzmeti. Preko nje je položena gornja plast iz t.i. komfort pene. nekoliko mehkejše in izredno elastične. Ena izmed tako izdelanih garnitur Nove opreme je EPOMA. »Super fantastic« Jedro sedežne blazine pri teh jK garniturah tvori t.i. bonell vzmetenje, v katerem je povezanih veliko število vzmeti manjšega premera Ker so vzmeti 'posejane’ razmeroma na gosto, se obremenitev blazine porazdeli med več vzmeti hkrati Na spodnjo in zgornjo stran vzmetenja je položena nosilna elastična plast 'termofilca* s plastično juto. Zgoraj in okrog po obodu vzmetenja je nalepljena poliuretanska pena. ki daje sedežu končno obliko. Med posamezne vrste vzmeti so vstavljeni še dodatni trakovi pene v funkciji zvočnega izolatorja, ki pa dajejo sedežu tudi večjo kompaktnost in mu zagotavljajo daljšo življensko dobo. »Super prima« Jedro sedežne blazine pri garniturah $ to oznako predstavlja bonell vzmetenje (enako vzmetenje boste našli tudi pri vzmetnici Eurogual). Na vzmetenje je položena nosilna plast iz t.i termofilca. lahko tudi lateksiranega kokosa ali drugega materiala, čez nosilno plast je položena plošča iz poliuretanske pene. Nosilna plast preprečuje, da bi se vzmetenje zajedlo v gornjo plast pene; ker so tu uporabljene vzmeti večjih premerov, je vgrajena nosilna plast precej trda. Oznako ' super prima’ nosi med drugim garnitura Ov-1. HOM Tovarna oblazinjenega pohištva, d.d. 2380 Slovenj Gradec • Pod gradom 4 tel. 0602 50 500 • faks 0602 42 153 Pohlitvo Nov opreme tl Ithko ogledat» v voh vačjlh talonih pohitiva In v lattnlh prodajalnah Nov oprama: Slovenj Gradec, Podgradom 4, telefon 0602/44 185, 50 500 Novo Mesto, Košemce 65 a, telefon 068/321674 Divača, Lokev 189 b. telefon 067/67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83. telefon 061/123 38 45 Maribor, Ptujska c. 97, telefon 062/422 552 KAJA BALKANSKI PLESI 1999 Glosa Mladost je pač tisto obdobje, ko vidiš lepoto in jo stalno poveličuješ. Se pa tudi lepota mladostne brezskrbnosti prilagaja sodobnemu razvoju. Nekoč smo špricali pouk v spomladanskih mesecih in se v dvoje sprehajali po cvetočih travnikih, v šolo pa nosili zdravniška potrdila o preboleli gripi. Danes nadebudneži po mobitelu sporočijo v šolo o podtaknjeni bombi in policaji izpraznijo šolo, da se skupinice legalno odpravijo na bližnja športna igrišča in v diskoteke, dokler ne dobijo zagotovila, da se pouk lahko spet varno odvija. Napredek informacijskih sredstev je pač treba izkoristiti. Mladi to znajo. Tudi mlada država je bila polna optimizma in je delila pravico in resnico z denacionalizacijo in certifikacijo, kar je bilo podobno zidanju oblakov sredi milnih mehurčkov. V mesecu maju je tako početje še opravičljivo, ko vse brsti in cveti, ko pridejo obdobja pobiranja sadov in plodov, pa se izkaže le osat in pleve. Mediji so polni novic o zaprtih hotelih in podirajočih se gradovih, ki so še vedno predmeti denacionalizacijskih postopkov, dobrih gospodarjev pa nikjer. Kar naprej se pojavljajo ponudbe za odkup delnic na račun vloženih certifikatov, privatizacijska luknja v PID-ih pa je čedalje večja, pravzaprav brez dna. Mladi politiki mlade države se sicer (pre)gosto menjavajo, vendar so pozabili, da je teorija brez prakse kot jadrnica brez vetra obsojena na vrtenje v krogu. Zato predlagam ustanovitev sklada za podeljevanje nagrad pobiralcem smetane z mleka potrpežljivih slovenskih krav. Izmolzenec Iz vsebine: Bomo inali izkoristiti »davčno oazo« 0 Anketa: kaj vam pomeni ljubezen s koroška v sliki 6 Obnova dravskih elektrarn po načrtih 9 Spiavi ponovno po Dravi II Priznanje za kakovost podjetju Slatin 13 Vrnil se je foni z lepo kapo IB Spust alpinističnih navez izpod Raduhe 23 Pot v Ženevo 25 Washìnptonska krojna pola 30 Uspešna Preventove rokometna sezona 32 Črna kronika 36 Na naslovnici: Znanilci pomladi Fotografija: Tomo Jeseničnik PREPIH Koroški časopis Izdaja ČZP VORANC. d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: CERDONIS, d.o.o.. Slovenj Gradec, teh. urednik Blaž Prapotnik Tisk: Tiskarna ODTIS, Ravne Naslov uredništva: ČZP VORANC, d.o.o., Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel. & faks: 0602/22-999 Na osnovi mnenja republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Bomo na Koroškem znali izkoristiti ddto©Di](D mmwl Vlada republike Slovenije je prav te dni družbi STIC d.d. Maribor prižgala zeleno luč za ekonomsko cono, ki bo tudi v Otiškem Vrhu Presenetljivo je, kako je Koroška pokazala razmeroma malo zanimanja za ekonomske cone. Te so doslej nudile le carinske olajšave, ne pa tudi davčnih olajšav, kljub temu pa bi na Koroškem vendarle pričakovali večje zanimanje za to ekonomsko kategorijo. Ta namreč nastaja kot enota v okviru mariborske ekonomske cone v Otiškem Vrhu. Po več kot letu dni, kar je bil sprejet ustrezen zakon, je tudi vlada republike Slovenije sredi prejšnjega meseca dala soglasje k ustanovitvi ekonomske cone v Mariboru, pred tem je dala soglasje že za ekonomsko cono v Kopru. Postopek za mariborsko cono se je vlekel skorajda v nedogled, saj so morali vedno znova in znova raznim ministrstvom pošiljati razne dokumente. V prihodnjih mesecih naj bi ta cona torej zaživela kot prava ekonomska cona z vsemi davčnimi olajšavami. V zakonu o ekonomskih conah, ki je bil sprejet v lanskem letu. piše, da lahko tudi prostocarinska cona Maribor (poleg koprske) nadaljuje z delom kot ekonomska cona. STTC d.d. Maribor je ustanovitelj Ekonomske cone Maribor, izločena enota te cone pa je tudi v Dravogradu oziroma v Otiškem Vrhu. Tudi na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj ugotavljajo, da ni zadržkov, da mariborska ekonomska cona ne bi sodelovala z dislociranimi enotami v Otiškem Vrhu in Beračevim, vendar bosta obe enoti morali zadostiti vsem formalnim pogojem, ki pa so precej ostri. Soglasja za te cone daje kar nekaj ministrstev, pri mariborski ekonomski coni pa se je zapletalo prav okrog izločenih enot Dravograd in Radencev oziroma Beračeve, kjer je državna administracija hotela imeti še dodatno dokumentacijo. »Ekonomska cona v Otiškem Vrhu je zanimiva za nas in seveda za koroško gospodarstvo. Z županom občine Dravo- grad Radom Krpačem se okrog tega veliko pogovarjamo, predvsem o možnostih prostorske širitve te cone. Ekonomska cona bo zanimiva tudi v prihodnje, saj bodo v njej podjetja oproščena plačevanja davka na dodano vrednost,« pravi Andrej Redjko. Nedavno je STTC d.d. Maribor tudi izdal splošne pogoje za opravljanje dejavnosti v tej coni. Tako lahko v koroški izpostavi ekonomske cone Maribor v Otiškem Vrhu opravljajo dejavnosti s področja proizvodnje blaga, storitev, bančnih in finančnih poslov, posle premoženjskega in osebnega zavarovanja in pozavarovanja, turistične storitve, trgovina na debelo z živilskimi ir neživilskimi proizvodi vseh strok, trgovina na drobno z živilskimi in neživilskimi proizvodi vseh strok za druge uporabnike cone ter za oskrbo prevoznih sredstev v mednarodnem prometu. Ustanovitelj cone pa si je v splošnih pogojih za opravljanje dejavnosti pridržal pravico, da bo pri odločanju o zahtevah za opravljanje dejavnosti v tej coni dajal prednost tistim, ki pri svoji dejavnosti prispevajo sredstva za razvoj cone, katerih poslovno sodelovanje in trajanje dejavnosti je dolgoročno, na drugi strani pa imajo krajši proizvodni ciklus in krajšo dobo skladiščenja, da je dejavnost kapitalno, razvojno in reprodukcijsko intenzivna in dosega večje izvozne učinke. Pri odločanju o tem, kdo bo dobil prostor v tej coni, je pomembno tudi ekološka naravnanost dejavnosti: emisije morajo biti v okviru dovoljenih oziroma čim manjše, prednost pa bodo imeli tudi tisti, ki so pri dejavnosti vezane na logistične storitve. Med uporabniki cone so lahko domače ali tuje pravne osebe in podjetniki, ki so registrirani za dejavnosti, ki so predvidene za ekonomsko cono. Uporabnik cone pa si bo moral pred začetkom poslovanja kajpak pridobiti potrebno soglasje carinskih organov, za uveljavljanje davčnih ugodnosti pa je pristojna davkarija. Davčna uprava republike Slovenije je glede poslovanja o ekonomskih conah že pred časom izdala pravilnik, v katerem predpisuje svoja merila za pridobitev ustrezne odločbe davčne uprave. Davčne olajšave pa niso majhne, saj bi v teh conah po zgledu nekaterih evropskih državah (najlepši primer je Irska in njena izjemna gospodarska rast) plačevali le 10-odstotni davek na dobiček (sicer ta davek znaša 25 odstotkov). Uporabniki bi bili v določenih primerih in pogojih oproščeni tudi plačevanja prometnega davka na storitve, če pa bodo vlagali v osnovna sredstva na območju te cone, pa bi lahko uveljavljali še dodatno 50 odstotno davčno olajšavo. Ekonomska cona v Otiškem Vrhu je na površini okoli 3500 kvadratnih metrov, v njej že kakšno desetletij posluje družba Par d.o.o., zadnja leta pa še družba Dohold, ki je v rokah nemškega lastnika. (mp) Prepihova anketa: "KAJ VAM POMENI LJUBEZEN?" Stopili smo v najlepši mesec v letu, v mesec maj, poln cvetja in ljubezni. Maja je bil nekoč praznik mladih - dan mladosti. Še vedno ostaja to njihov mesec. Mladi so za razliko od odraslih še brezskrbni, neobremenjeni in polni pozitivnih načrtov. V ta svet sodi tudi ljubezen in o njej smo tokrat povprašali naše naključno izbrane anketirance. n MARKO ŠMON: "Ljubezen je gotovo nekaj čudovitega, v življenju pa velik dogodek. To je trenutek, ko si izbiraš nekoga, ki ga imaš rad. Lahko rečem, da sem si našel prijateljico, v kateri vidim vse. Čeprav sem se že nekajkrat zaljubil, je zdajšnja ljubezen zame nekaj najlepšega. Mislim, da je v življenju najlepše to, če imaš koga rad in ga ljubiš vse življenje."« 0 ROSANDA HERGOLD: "Kaj naj rečem? Velikokrat sem se že zaljubila, pa je ljubezen spet pošla. Težki so bili trenutki, ki sem jih morala premagati. Pa sem se zopet zaljubila in mislim, da sem zdaj srečno zaljubljena v prijatelja, ki me ima rad in me ceni. Tudi jaz ga cenim in spoštujem, zato si oba želiva tiste ljubezni, ki jo uživajo tudi mnogi najini sovrstniki. Je pač mesec maj, res mesec zaljubljenih."! 0 MIRKO JUVAN: "Tista leta, ko sem jaz razmišljal o ljubezni, so že odšla. Rad sem pogledal po dekletih, toda v tistih mojih mladih letih sem še bil bolj sramežljiv, zato pri ljubezni nimam veliko sreče. Pa vseeno je lepo. Če pa bi bil še enkrat v tistih mladih "norih" letih, bi gotovo na ljubezen gledal drugače kot gledam na to danes. Lepo pa je gotovo, če si v življenju srečno zaljubljen."! 0 LIDIJA BOŽIČ: "Lepo je, če si srečno zaljubljen, še lepše pa je, če se zaljubiš v najlepšem mesecu - maju. Sama sem že bila nakajkrat močno zaljubljena in mi bo ljubezen gotovo ostala še dolgo v spominu. Mislim, da se mladi za ljubezen odločajo vse prehitro, potem pa taka ljubezen tudi vse prehitro mine. Lahko rečem, da sem zdaj srečno zaljubljena, tako ljubezen pa si tudi želim." ! DAMJAN TOMASINI: "Nisem še bil star osemanajst let, ko sem se prvič zaljubil. Dobrih šest mesecev sem bil zaljubljen, a ni bilo tistega, kar sem pričakoval. Zdi se mi, da sem bil za ljubezen še premlad in neizkušen. Potem pa sem si dejal: "Fant, s tem počakaj še nekaj časa in se zaljubi malo bolj resno". Zdaj pa so za menoj že tudi leta in premišljujem, da se bo pač treba ponovno zaljubiti."! 0 URŠKA PLAZOVNIK: "Ljubezen je nekaj enkratnega in za življenje nekaj čudovitega. Tudi jaz se na mojo prvo ljubezen še danes rada spominjam, lepa in enkratne je bila. Ko je človek mlad, se vse premalo zaveda in ceni ta življenjski dogodek. Mesec maj, ki je eden najlepših mesecev v letu, pa je mesec zaljubljencev in mesec mladosti, ki smo ga nekoč tako častitljivo spoštovali."! F. JURAČ Tudi otroci vrtca v Vuzenici so v teh spomladanskih dneh skupaj z vzgojiteljicami in starši pripravili akcijo urejanja okolja vrtca. V cvetličnih koritih so nasadili vsak svojo cvetlico (čez zimo so skrbeli zanje v naravoslovnih kotičkih v igralnicah), pobrali smeti in drugo nesnago okoli vrtca ter na tak način prispevali k lepšemu izgledu okolice svojega drugega doma. Posnetek: Jasmina Detela Pomemben dosežek je uspel kolektivu Hotela Peca v Mežici, saj so slovesno odprli lepe prenovljene prostore v spodnjem delu stavbe. Slovesnosti ob otvoritvi so se udeležili številni poslovni partnerji in prijatelji. Na sliki Jožeta Peneča: kolektiv Hotela Peca. Člani številnih prostovoljnih društev in organizacij so aprila sodelovali v čistilnih akcijah po vsej koroški. Čistili so struge rek in potokov, igrišča, parke... Zbrali so stotine kubičnih metrov smeti, od tega največ gospodinjskih odpadkov, plastike in avtomobilskih delov. Posnetek Jasmine Detele kaže čistilno akcijo na Muti, posnetek Stanka Hovnika pa akcijo vaške skupnosti Pameče pri čiščenju reke Mislinje. Tudi aprila so bile številne razstave naših likovnih in kiparskih mojstrov širom po Koroški. Galerija Club Krnes iz Črne na Koroškem je tako v mesecu dni gostila razstavo slikarja Janeza Jevnikarja in razstavo lesenih skulptur Jožeta Ješovnika, ki je razstavljal tudi v klubskem domu v Starem trgu. Počivali niso niti literati. V Starem trgu so pripravili literarni večer članov LIKUS-a. V Posnetek Stanko Hovnik Medtem ko ste si v Likovnem salonu na Ravnah na Koroškem lahko ogledali razstavo Arhitektura 16. stoletja na Slovenskem, je bila ob90-letnici odkritja rimske poštne postaje in naselbine Colatio v atriju slovenjgraškega muzeja in galerije odprta stalna razstava Arheologija koroške krajine. Posnetek Stanko Hovnik Učenci Osnovne šole Prežihov Voranc z Raven na Koroškem, ki obiskujejo knjižničarski krožek, so pod vodstvom mentorice krožka Metke Horjak izdelali raziskovalno nalogo z naslovom Stara ulica nekoč in danes. V nalogi so primerjali nekdanjo in sodobno podobo Stare ulice na Ravnah, ki je spomeniško zaščiten predel mesta, katerega podoba se do danes ni bistveno spremenila. Posnetek: Petra Lesjak Dolgoletne želje in prizadevanja za zgraditev nove telovadnice pri osnovni šoli v Šentjanžu so obrodila sadove. Aprila so telovadnico slovesno odprli, hkrati pa počastili tudi državni praznik, dan upora proti okupatorju. Posnetek Franc Jurač Praznovali so Štirje kovači (40 let), praznoval je tudi koroški kantavtor Milan Kamnik (25 let glasbenega ustvarjanja). Ljubitelji dobre glasbe, znanci in prijatelji so oba koncerta dobro obiskali, zadovoljni so bili na koncu vsi - jubilanti in obiskovalci. Na posnetku foto studia Ocepek: Milan in Toni sta skupaj zapela Grubanje. Visok jubilej - 90 let dejavnosti so praznovali prevaljski godbeniki. Jubilejni koncert so imeli v Družbenem domu na Prevaljah, kjer se je prav tako zbralo lepo število obiskovalcev. Posnetek Tomo Jeseničnik Dravski splavarji so vabili (in vabijo) na vožnjo po reki Dravi, z bogato ponudbo domačih dobrot in običajev. Že otvoritveno vožnjo sta spremljala dobra volja in ponos potomcev starih dravskih splavarjev. Posnetek Franc Jurač Praznično razpoloženje ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela je krojilo konec aprila in začetek maja. Številne proslave in tradicionalni shodi so zaznamovali prehod v pravo pomlad. Na fotografiji Stanka Hovnika je proslava ob 27. aprilu v osnovni šoli v Pamečah, na posnetku Franca Jurača pa prvomajsko srečanje v Završah. Koroška 18 MUTA tel.: (0602 ) 61 760, 61 804 NISSAN SUBARU SUZUKI ora SBBWOS SOBE ZIMMER-ROOMS MORAVSKE TOPLICE TEL.: 069 48-646 Cenik ponudbe: od 1. 4. do 1.10. 99 julij in avgust 5 dni z zajtrkom 10.500,00 SIT » TT 12.000,00 SIT ♦ TT 5 dni polpenzion z eno svečano večerjo 15.000,00 SIT » TT 16.000,00 SIT ♦ TT 7 dni z zajtrkom 14.000,00 SIT ♦ TT 16.800,00 SIT + TT 7 dni polpenzion z eno svečano večerjo 20.000,00 SIT * TT 22.000,00 SIT * TT 7dni bivanja 9.000,00 SIT «■ TT 10.000,00 SIT * n Igrajte z nami čez celo leto, da lahko letujete NEOMEJENO BREZPLAČNO. Zbirajte svoje dneve in na koncu lahko izkoristite, kadar vi želite od 15. 4. 99 do 1.10. 99 (razen julija in avgusta). Poslovni center v Bukovski vasi PRODAJA MOTORJEV SUZUKI Kako? I. varianta Za vsako prijavljeno osebo dobite 1 dan brezplačno bivanje z zajtrkom, g II. varianta Pri prijavi, če vas je več kot 5, vsi dobite še en dan brezplačno bivanje ® z zajtrkom. S Želimo vam prijetna bivanje v turističnem objektu KRONE. Qh pMfitiiku Občine ^P/ieuaCje čestitam i/sem občankam in občanom tek nam fieUim, da p/tijetno piie^ieite najčepši mesec pomčadi - mesec maj. Ob p/ia^noeanju občinskem p/ta^nika i/as skupaj % OJ/tesovci vabim na 28. četni koneeht moškega pevskega gboka v soìwto, 15. maja 1999 ob 20. uiti v -Dhagbeni dom na P/tevačje. Čfupon Občine ‘T'mnijr rh. L/Uatic »» ROKOMETNA SEZONA USPEŠNO KONČANA 25. aprila se je v velenjski Rdeči dvorani končalo še zadnje dejanje domače sezone za rokometaše. Pivovarna Laško je v finalni tekmi slovenskega pokala ugnala Prule 67 in že osmič zapored osvojila lovoriko. V tekmi za tretje mesto je slovenjgraški Prevent ugnal Gorenje, ki je bilo organizator zaključnega turnirja. Slovenjgradčani niso imeli sreče pri žrebu, saj so morali v prvi polfinalni tekmi igrati proti favoriziranemu državnemu prvaku Pivovarni Laško. Tudi sama tekma je dokazala, da so Celjani premočni, saj so zmagali z rezultatom 39:22 (17:10). Veliko bolj pa je bil dramatičen polfinale med Gorenjem in Prulami, kjer so v podaljšku krajšo potegnili gostitelji in zgubili z rezultatom 23:24 (20:20, 11:11). Tekma je bila vseskozi izenačena, nekoliko več od igre pa so vendarle imeli Ljubljančani. Z odlično igro so rokometaši iz slovenske prestolnice igrali v obeh polčasih, vodili že z 19:15, a nepričakovano popustili tik pred koncem ter si svojo kožo nato reševali v podaljšku. Prule so si z zmago v polfinalu zagotovile nastop v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev. Po petih letih Velenjčani ne bodo videli Evrope. Nenad Maksič v akciji Tekma za tretje mesto med Gorenjem in Preventom iz Slovenj Gradca praktično ni odločala o ničemer, saj si je Prevent zagotovil Evropo že z drugim mestom v državnem prvenstvu in je odigral tekmo z Gorenjem bolj v duhu prestiža. Oba trenerja sta sicer dala priložnost za uigravanje mlajših igralcev, ki so po izjavah obeh trenerjev to priložnost tudi dobro izkoristili. Igrali so vso tekmo zelo resno in niso razočarali, ne strokovnega štaba niti vztrajnega maloštevilnega občinstva. Prevent je zmagal tesno z 29:27 (13:11). Na tekmi so se strelsko dobro odrezali igralci Aleš Leve (8), Maksič (7) in Leskovšek (6). Pri Preventu je manjkal poškodovani Jovičič. Ce za zaključek še ocenimo preteklo državno rokometno prvenstvo, lahko zapišemo, daje ekipa rokometnega kluba Prevent iz Slovenj Gradca ponovila zasedbo odličnega drugega mesta v državi, daje upravičila finančna vlaganja generalnega sponzorja in uspešno promovirala tradicije slovenjegraškega rokometa. V sezoni je prišlo tudi do nekaterih padcev v formi ekipe, ki je doživela dva do tri nepričakovane poraze, se je pa vselej znala pobrati in dvigniti na pričakovan rokometni nivo. Ekipa RK Prevent Slovenj Gradec Posameznikov posebej ne bi ocenjevali, poudariti pa je vendarle treba, da je bil spet najboljši strelec slovenske rokometne lige Nenad Maksič, igralec Preventa, ki je dosegel nekaj nad dvesto golov. Prav tako ne smemo spregledati dejstva, daje novinec v ekipi Jovičič upravičil pričakovanja in da je vratar Anžič na nekaterih tekmah branil izvrstno. Ostali igralci so z veliko požrtvovalnostjo, rutino in bogatim znanjem prispevali vsak po svojih močeh in bili hvaležni graditelji 2. mesta v državi. Ob tej priložnosti pa je potrebno posebej poudariti, da so v Preventovi ekipi našli svoje mesto tudi izjemno nadarjeni mladi igralci: Konečnik, Plešej in Jelen. To razveseljuje in hkrati potrjuje pravilno usmerjenost klubske politike, ki je bila naravnana k upoštevanju domačih perspektivnih igralcev. V letu proslavljanja 45-letnice rokometa v Mislinjski dolini so sedanji rokometaši, v tekmovalni sezoni 98/99, dosegli zastavljene cilje, zdaj pa je na vrsti še EHF tekmovanje, ki jim odpira priložnost posebne uveljavitve tudi v Evropi... Niko R. Kolar Utrinek z ene izmed tekem Prvi Slovenec za odrom olimpijskega muzeja Ob 30 letnici Mednarodnih iger šolarjev je bila v Laussani v Švici pod pokroviteljstvom Mednarodnega olimpijskega komiteja in mesta Laussane slavnostna seja generalne skupščine. Vsem mestom, dosedanjim organizatorjem iger, je komite podelil spominske plakete. Od naših mest sta jih prejeli Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. Slavnostni govornik na seji je bil predsednik tega pomembnega mednarodnega združenja mladih, naš občan Jože Šater. Sploh je bil to prvi Slovenec, ki je imel slavnostni govor v veliki dvorani avditorija v olimpijskem muzeju v Laussani. -vik Črna na Koroškem: ORGANIZACIJA 1. SLOVENSKE ABILYMPIADE V centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) v Črni na Koroškem bodo 8. in 9. oktobra organizirali 1. slovensko Abiliympiado. S tem želijo odpreti nove poti za uveljavitev oseb z motnjami v duševnem razvoju na nivoju zaposlitvenih in prostočasnih aktivnosti, znanj, ki jih osvojijo skozi proces usposabljanja in kasneje v varstveno delovnih centrih. Pri organizaciji se bodo v osnovi držali načel in ideje mednarodne Abi-lympiade. Prireditev bo namenjena osebam z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju, vključenim na III. stopnjo usposabljanja, ter odraslim osebam, vključenim v katerokoli obliko zaposlitve, življenja in dela. Beseda Abilympiada je angleškega izvora in je pravzaprav skovanka iz dveh besed: Olympics of abilities, kar pomeni Olimpijada zmožnosti, sposobnosti, spretnosti. To je prireditev tekmovalnega značaja in med seboj povezuje osebe z motnjami v duševnem razvoju, jim daje možnost medsebojnega druženja in izmenjave znanj, hkrati pa ozavešča širšo skupnost o potencialih teh oseb in s tem odpira poti k njihovi normalizaciji in večji vključenosti v okolje. Začetki Abilympiade segajo v leto 1972 na Japonsko. Takrat so Japonci organizirali 1. nacionalno Abilympiado, katere izkušnje so kasneje uporabili za organizacijo 1. tovrstne mednarodne prireditve in za ustanovitev Mednarodne Abilympic federacije (International Abilympic Federation - IAF), v katero je do sedaj vključenih že 36 organizacij iz 35 držav ali regij. Danes je to svetovno gibanje, ki si prizadeva za večje zaposlitvene možnosti za to populacijo, njihovo večjo poklicno stabilnost in promocijo njihovih potencialov v širšem družbenem okolju. Ideja mednarodne Abilympiade ima široko podporo v vladnih in nevladnih organizacijah v državah članicah IAF in deluje v upanju, da bo pripomogla k družbi, v kateri bodo imeli tudi ljudje z motnjami v razvoju enake pravice in možnosti. Feregotto Fabio Vidnejši uspehi karateistov Pred kratkim je na Ravnah potekal kata turnir v tradicionalnem karateju, na katerem je nastopilo 70 tekmovalcev iz desetih klubov Slovenije in Italije. Tekmovanje je potekalo v katah posamezno v vseh starostnih kategorijah, vidnejše rezultate pa so dosegli tudi člani ravenskega in mežiškega kluba: med malčki (deklice) Senta Breznik drugo mesto, med malčki (dečki) Goran Cvijetinovič drugo, Matic Bukovec tretje in Dejan Mesareč četrto mesto. Najboljša med mlajšimi deklicami je bila Sladana Marjanovič, druga je bila Tjaša Kitek, tretja Nika Gregor, Jana Rečnik pa je v isti kategoriji zasedla četrto mesto. Med starejšimi dečki se je dobro odrezal Bojan Petrič, ki je osvojil srebro, med starejšimi deklicami pa je zmagala Mia Peter. V kategoriji fantov sta Jani Krebs in Milenko Cvijetinovič osvojila drugi in četrti najboljši rezultat. Pri članih je zmagal Bojan Breznik, bron je pripadel Florjanu Reiterju, članica Nina Zadravec pa je bila v svoji kategoriji tretja. (pl) Študentarije Piše: Mojca Erjavec Awake... ...zbudi se! Stresi sanje s svojih las, izberi si dan in izberi si znak svojega dneva. Božanskost dneva, prva stvar, ki jo vidiš. (Jim Morrison) In tako je lahko študentsko jutro - čisto, umito, kot da bi ga pravkar prinesli iz pralnice, še dišečega po mehčalcu noči in nekako spominjajočega na dogodivščine, ki so ga naredile umazanega. Varljivo čisto je študentsko jutro, kajti čistoča in belina sta tam le zaradi prejšnje umazanosti, zaradi tega ga je bilo sploh treba umiti. Moralnim besedičenjem se je zjutraj najbolje izogniti - le umiti si roke, to bo opralo jutro, ga osnažilo, naredilo zopet nedolžnega in vse skupaj zopet začelo znova. Jutra se med seboj bistveno razlikujejo. Pomladna jutra - taka, kot so zdaj, so skoraj že poletna, pa vendarle nikoli ne veš, če ne bi bilo bolje poslušati babice, ki pravi, da v tem času raje vzemi jakno, kajti nikoli se ne ve in bolje je preprečiti, kot zdraviti. Pomlad je sama eno dolgo jutro, ki se sveže, čisto in obljubljajoče preveša v vroč opoldanski mir. Študentska pomlad tako kot študentsko jutro postreže z varljivo mirnostjo, mehkobo in po kavi in vetru dišečo jasnostjo, a kaj, ko je to le uvertura v dolgo vroče obdobje izpitov. A o tem se zjutraj - tako kot pomladi - ne razmišlja, saj je bolj udobno in bolj prijazno to mehkobo še malce zavlačevati, podaljševati, se še muditi ob dišeči kavi in posedati ob cigareti, medtem ko bi bil moral biti že kje drugje - psihično in fizično. Od vsakega je odvisno, kako dolgo jutro si vzame, kako dolgo pusti pomladi, da ga zapeljuje, skoraj brez vednosti in brez obveznosti, a vendar - kako dolgo je lahko jutro, preden postane dan? In tudi dan ni enak dnevu. Kak je izkoristek študentskega dne, študentskega leta, študentskega življenja, na to danes ne jaz ne vi ne bomo našli odgovora-in morda je odgovor le to, da je izkoristek pri vsakem vsak trenutek drugačen, samosvoj in od trenutka do trenutka spreminjajoč. Izberi si dan in izberi si znak svojega dne pravi Morrison. Usoda je v tvojih rokah in samo v tvojih. Vsako tvoje jutro, vsaka tvoja pomlad, vsako tvoje življenje. Ob koncu dneva pa večer, z njim pride noč. Če je božanskost dneva prva stvar, ki jo zjutraj vidiš, potem je morda demonskost noči zadnja, ki jo zvečer občutiš. Bitja študentske noči, hedonistično usmerjene duše zabave - gre tu za demonskost ali božanskost-kdo bi vedel. In komu mar -enega nekoga so pekel drugemu. Morda ravno zato tisti ponedeljek, drugi teden aprila, v ljubljanski ljudski kuhinji ni bilo toliko koroških duš, kot bi si morda kdo želel. Zato, ker jim srečanje s kolegi iz koroških logov ne ponuja dovolj zabave. dovolj izziva - ali preprosto, ker je sosedova trava vedno bolj zelena, ko naša? Fešta refoška teden dni pred tem je poleg primorskih gostila še veliko število nič manj žejnih -ali glasnih- koroških grl. In zakaj ne? Vsako jutro je drugačno, božanskost vsakega dne v tvojih rokah. Jutro je začetek dneva, katerega lepota in vrednost sta v spoznavanju sveta. Božanskost novega je v tvojih rokah, na tebi je postati nov in sam svoj. A kakor je dan nov, tako je noč že stara. In kakor se nekaj novega zdi dobro, tako je lahko tudi slabo. In ni slabo spomniti se božanskosti nekega drugega dne, priklicati in ponoviti neko drugo jutro izpred nekaj let. Jutro in večer, dan in noč -staro in novo. Naj bodo zato jutra taka ali taka, nedvomno vodijo v dan. In četrti dan v maju je dan študentske tržnice, ko kdo ve, kaj bo noč prinesla tudi nam. In maj je mesec študentskih iger, mesec fesivala Break 21. In jutro se prebuja v dan... ♦ 4- 4 4 4 TJtKipm« qndhoac* fii£ traetela m Maji oafinii« p WTKni$ cwiorf mgfm NaTm d gnu 6 prlicala. CERDONIS časopisno založniška družba d.o.o. Stari trg 278, 2380 Slovenj Gradec tel.: (0602)43 143, 501 841 fax: (0602) 43 100 e-mail: cerdonis@km-z.si grafično oblikovanje tehnično urejanje tiskovin elektronska montaža barvni izvlečki (fotoliti) priprava za tisk produkcija tiskovin MALI OGLAS Na območju koroške iščem honorarno zaposlitev. Likapje, pospravljale,... Ob večernih urah na telefonskih številkah: 0602 31-834 in 33-224. prepih Naše gore PRAV LEPO GLEDA URŠLJA DOV NA NAS Ste že slišali za Koroško pripovedko o Črni babi in povodnemu možu? Ta pravi, da je bilo nekoč na Uršlji gori celo jezero, v katerem je prebival povodni mož. Z gore pa naj bi ga pregnala Uršula ali Črna baba, kot jo je ta poimenoval. No, pravljico o Črni babi si lahko sami preberete v Koroških pripovedkah... Takih in podobnih zgodbic o Uršlji je še ogromno. Sicer pa, kdo ne pozna odtisa Urškine noge v skali, ki naj bi po pričevanju številnih ljudi pozdravil celo revmo, in verjetno ste že vsi slišali pesem Milana Kamnika, nekako takole: "... prav lepo mi gleda Uršlja dov na nas, na to prelepo Koroško vas...". Ja, pa še res je in tudi naši pogledi so večkrat usmerjeni ravno v njo, Uršljo goro, Urško ali pa kar Goro, kot jo imenujejo številni Korošci. In, navsezadnje vsak pravi Korošec, če to sploh hoče biti, bi se moral vsaj enkrat v življenju podati na Goro. Bil je oblačen in vetroven petek, ko sva se s Petrom odločila, da Jo pojdeva obiskat. Nekako je naneslo, da sva oba predčasno končala s študijskimi obveznostmi in seveda ne bi bila midva, če ga ne bi koristno izkoristila. S katrco sva se pripeljala do Ivarčkega jezera, od koder sva jo peš mahnila po Železarski poti. Hodila sva dokaj hitro, čeprav ne vem iz kakšnega razloga, saj se nama ni nikamor mudilo; na voljo sva imela cel dan. Pa vendar bolj ko se je bližal Bil je oblačen in vetroven petek... in na voljo sva imela cel dan... cilj, bolj sva bila izmučena in potna. Ves trud pa je bil poplačan, ko sva stopila na vrh gore, čeprav rahlo razočarana zaradi zaprte koče, kjer se bi lahko pogrela in okrepčala s toplim čajem. Na gori ni bilo, razen naju in delavca v stolpu, nikogar. V nasprotju z dolino, kjer je bila že prava pomlad, se v tem svetu starka zima še ni poslovila in rekla zadnje besede, kar je še posebej potrjevalo rahlo naletavanje snežink z neba. Spomnil sem se profesorice Slovenščine v srednji šoli, ki je takšnemu naletavanju snega rekla 'mušenje' -takrat se mi je to zdelo tako smešno, skoraj neumno. Ampak ko sem stal na pobočju Urške, so se mi te snežinke res zdele kot muhe, ne muhe, mušice, ki so neutrudljivo jadrale po nebu, dokler niso padle na tla in se spojile z njimi. Po kratkem počitku sva nadaljevala pot proti Lužam in vsak po svoje uživala v idilični naravi ter globoko dihala, da bi vase spravila čimveč zraka, ki je tukaj še tako čist in hladen, da človek po njem postane kar nekam omotičen. Na Lužah sva se odločila, da bova sestopila po Kozjem hrbtu. Ja, ta naš kozji hrbet, sicer ne vem, od kod mu ime, vendar pa prav dobro vem, da je tako hudičevo strm, in verjamem, da je za marsikoga hoja po njem prava muka; priznam, včasih tudi zame. Okrog pol dveh sva na Ošvenu 'zašpilala' veliko klobaso in zaključila najino potepanje po naši koroški lepotici. Kmalu je ura odbila dve in če bi hodila v službo, bi prišla še pravi čas. Sicer bi naju gledali malo čudno, gojzarji saj veste, pa nič zato. Bilo nama je kar malo žal, da je bilo najinega pohajkovanja konec, še sreča, daje jutri sobota, ko bova ponovno odšla za mar- Mehki morajo biti tod ljudje, ki se mi noga v kamen vdre... sikoga v ta nekoristni svet, jaz na Peco, Peter pa na Smrekovec, vendar je to že druga zgodba. Zanima me, kaj sedaj počne povodni mož na Pohorju. Če ga kdo sreča, mi naj prosim sporoči. In še nekaj: a poznate tisto pripovedko o diamantih na Uršlji gori? Matjaž ŠERKEZl NAROČNIKI IMAJO PREPIH PO NIŽJI CINI! NAKJifil] UMICA Do preklica naročam PREPIH - koroški časopis po 10 % znižani naročniški ceni. Letno naročnino bom poravnaval(a) s položnico. Časopis mi pošiljajte na naslov: Podpis: Naročilnico pošljite na naslov: ČZP VORANC, Prežihova 24, 2690 Ravne na Koroškem ali po telefaksu št. (0602)22-904). im tooDatta Minulo enomesečno obdobje v koroški črni kroniki obeležujejo predvsem požari. Za tiste v naravi je najbrž delno krivo tudi suho vreme, za tiste na ali v stavbah, pa so krivi različni vzroki. Pregreti dimnik Precejšnjo smolo je imel tako E. G. iz Slovenj Gradca. V njegovi novozgrajeni stanovanjski hiši je dne 12. 4. 99 okoli 18. ure njegov sin zakuril v kaminu v dnevni sobi in ohranjal ogenj vse do 22. ure. Zaradi pregretja dimnika se je vnelo leseno ostrešje. Ogenj je, ob pomoči domačinov, pogasilo 17 gasilcev iz Slovenj Gradca, gmotna škoda pa znaša okoli 1.500.000 tolarjev. Požar v smeteh Gasilci iz Pameč pri Slovenj Gradcu pa so morali v akcijo dne 10. 4. okoli 22. 45. ure. Zagorelo je namreč med smetmi v zabojniku v njihovem kraju. Ogenj seje razširil še na bližnji drog električne napeljave, večjo škodo pa so gasilci preprečili. Vzrok požara še ni znan. Požar na Suhem vrhu Veliko več so gasilci imeli z gozdnim požarom, ki je dne 6. 4. 99 okoli 14. 30. ure izbruhnil na Suhem vrhu v kraju Kozjak, občina Mislinja. Zajel je kar dobrih 5000 kvadratnih metrov površine, na vso srečo pa je zgorela le gozdna podrast in se požar ni razširil v krošnje dreves. O velikosti ognja priča podatek, da ga je gasilo kar 117 gasilcev iz Mislinje in Velenja, pomagala pa sta tudi F. V., lastnik gozda in J. L, voznik delovnega stroja, ki je ogenj prvi opazil. Tudi v tem primeru vzrok požara še ni znan. Gorelo na Kopah Istega dne opoldne je zagorelo tudi na območju Kop nad Slovenj Gradcem. Ogenj je v bližini turistične ceste Pungart - Partizanski dom zajel okoli 1500 kvadratnih metrov podrasti in trave. Pogasili so ga gasilci iz Slovenj Gradca in Legna nad Slovenj Gradcem, vzrok pa prav tako še ni znan. i Policijski vsakdan Tudi policijsko delo je delo kot vsako drugo. Vendar prav policisti, nad katerih delom se pogosto pritožujemo, velikokrat med svojim rednim delom doživijo stvari, ob katerih je težko ohraniti mirno kri. Poglejmo si takšen “vsakadanji” primer: 13. 4. 99 ob 21. 25. uri sta policista PP Radlje ob Dravi posredovala na potniškem vlaku, ki je vozil iz Maribora proti Dravogradu. Na njem sta kršila javni red in mir D. K. iz občine Vuzenica in mladoletnik iz občine Radlje ob Dravi. Ko sta policista končala postopek in se nameravala s službenim vozilom odpeljati z železniške postaje v Podvelki, je D. K. stopil do službenega vozila, zvil zunanje stransko ogledalo in nekajkrat z roko udaril po vozilu. Policista sta izstopila iz avtomobila in D. K. je enega izmed njiju pričel žaliti in zmerjati ter mu groziti z maščevanjem. Z rokama je zamahoval proti policistu, ki je uporabil plinski razpršilec in nemirneža poskušal vkleniti. Tedaj se je vmešal še mlajši mladoletnik in policista sta oba kršitelja vklenila in ju privedla na policijsko postajo. Tudi tam se D. K. ni umiril, temveč je policista žalil še dalje in so ga zaradi tega pridržali. v______________________________________________________y Roka poškodovala roko 31. 3. 99 seje ob 6. 30 v tovarni industrijske opreme Stroj v Radljah ob Dravi pripetila delovna nezgoda, v kateri se je huje telesno poškodoval delavec A. Ž. iz občine Vuzenica. Z viličarjem je nameraval iz obrata peskalne linije v ključavničarski obrat dostaviti kovinski obdelovanec, železno roko kopača, težko 278 kilogramov. Ker predmet ni bil dobro naložen na viličarja, gaje A. Ž. poskušal ročno premakniti. Pri tem je polkrožni del železne roke zdrsnil na tla in mu stisnil ter zlomil štiri prste leve roke. Po nezgodi so delavca odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Zlom goleni Med delom v podjetju Metal d. o. o., obrat Jeklarna II, na Ravnah na Koroškem se je 7. 4. 99 huje telesno poškodoval delavec S. Š. z Raven na Koroškem. Delavec je pomagal žerjavovodji med dviganjem kovinskih klešč, težkih dobrih 200 kilogramov, z žerjavom. Vendar so se klešče prevrnile in udarile S. Š. po desni nogi in mu zlomile golen. Tudi njega so odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Samozagon Pričujoča nezgoda bi lahko pravzaprav sodila tudi med delovne, po drugi strani pa jo lahko uvrstim tudi v rubriko nenavadnih in neobičajnih nezgod. Ob 13. uri dne 21. 4. sta O. M. s Prevalj in F. U. iz Mežice v neposredni bližini skladišča na Glačniku našla poškodovanega mlajšega mladoletnika iz Mežice. Ugotovljeno je bilo, da seje mlajši mladoletnik nahajal v bližini skladišča in da gaje poškodoval kovinski kolut, težak okoli 700 kilogramov. Na njem je bilo navitih tudi 500 metrov PVC cevi. Kolut je z enim robom zapeljal preko mladeniča. Mlajši mladoletnik je bil pri tem hudo poškodovan, zakaj je do nezgode sploh prišlo in kako naj bi kolut, ki je bil ustrezno podložen, samodejno krenil z mesta in poškodoval mladoletnika, ni znano. Terminator Ostajamo pri neobičajnih rečeh. Streči z žago nekomu po življenju zagotovo ni - razen v kakšnih ameriških ali hongongških tretjerazrednih filmih - nekaj običajnega. In vendar seje zgodilo dne 18. 4. 99 okoli 9. ure v Črni na Koroškem. Ob tej uri je v Podpeci namreč prišlo do prepira med sosedi. V nekakšnem verbalnem dvoboju pri O. K. Coralu so sodelovali E. B., B. K. in L. K. E. B. je nepovabljen vstopil v stanovanje L. in B. K. ter jima z motorno žago zagrozil, da ju bo ubil. B. K. mu je žago zbil iz rok in E. B. je padel po stopnišču. Na dvorišču je B. K. pretepel E. B. in so ga z reševalnim vozilom morali odpeljati v bolnišnico, kjer pa so ugotovili le lažje poškodbe. Z motorno žago ni bil poškodovan nihče. Pijanci imajo srečo V tejle zgodbi iz resničnega življenja, kot ga zapisuje koroška črna kronika, ime pravzaprav sploh ni pomembno. Zato ne bom navedel niti kratic, le kraj. Dogodek namreč lepo ilustrira, kako presneto srečo imajo lahko pijanci, kot to zatrjuje tudi stari slovenski pregovor. Vendar takšne sreče in takšnih pravil ne gre preizkušati. Največkrat so usodne. 13. 4. 99 ob 14.30 je voznik osebnega avtomobila s Prevalj vozil neregistriran osebni avtomobil Zastava Vugo po krajevni cesti iz Mežice proti Lešam. Med vožnjo po klancu je v ostrem in nepreglednem desnem ovink, zapeljal s ceste in se prevrnil na streho, nakar so vozilo zaustavila drevesa. Policisti PP Ravne na Koroškem so med ogledom kraja nezgode ugotovili, daje voznik vozil neregistriran osebni avtomobil, predenje pridobil pravico, saj še ni opravil vozniškega izpita. Odredili so tudi preizkus z alkotestom, kije pokazal prisotnost kar 2.72 promile alkohola. Alkohol dobil mlade Ali verjame, da alkohol lahko dobi mlade. Če ste doslej menili, da ne, vas bo tale primer drugače podučil. Policisti Postaje prometne policije Slovenj Gradec so 4. 4. 99 ob 21.23 na območju občine Ravne na Koroškem ustavili voznika osebnega avtomobila E. R. z Raven na Koroškem. Odredili so preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom in ugotovili prisotnost 1.96 grama na kilogram alkohola v izdihanem zraku. Seveda so policisti začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. E. R. pa tega ukrepa ni upošteval, saj so ga ob 3.05 iste noči policisti poskušali ustaviti v naselju Čečovje na Ravnah na Koroškem, vendar znaka policistov z rdečo lučjo ni upošteval. Nadaljeval je z vožnjo in nekoliko kasneje trčil v zaščitno ograjo. Telesno se pri tem ni poškodoval. Ponovni alkotest je zdaj pokazal 2.36 grama na kilogram alkohola v izdihanem zraku. Voznik je začasno “pristal” v policijskem bunkerju. Za vse 3. 3. 99 smo vas z obvestilom za javnost obvestili, daje v noči s 1. na 2. 3. neznani storilec z Mariborske ceste v Dravogradu odpeljal osebni avtomobil znamke Renault 9, kovinsko sive barve, letnik 1989 in s tem lastnika oškodoval za 800. 000 tolarjev. Na podlagi zbiranja obvestil sumimo, daje osebni avtomobil s parkirnega prostora podjetja DAEWO MOTOR PERUŠ d.o.o. odpeljal R. R. s širšega območja občine Maribor. Osebni avtomobil smo našli in zoper osumljenca podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec, zaradi suma storitve kaznivega dejanja tatvine po 212. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije. UNZ Slovenj Gradec tiste, ki bi morebiti radi ponovili odisejado gospoda E. K., naj zapišem še kazen, ki ga je doletela že prihodnjega dne pri sodniku za prekrške: izrekel mu je denarno kazen v skupnem znesku 220.000 (!) tolarjev ter ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Nevarna bankina Ostajamo na cesti in pri prometnih nezgodah. 18. 4. ob 21. 15 je B. P. iz občine Slovenj Gradec vozil osebni avtomobil iz Dravograda proti Slovenj Gradcu. Zunaj naselja Šentjanž pri Dravogradu je prehitel pred seboj vozeči osebni avtomobil. Po končanem prehitevanju je z desnima kolesoma zapeljal na bankino ob robu ceste, nakar ga je zaneslo na nasprotni vozni pas. Po njem je prav tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila M. V. iz Slovenj Gradca. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, v katerem sta se hudo poškodovala oba voznika in sopotnica v vozilu M. V. Ena oseba pa je bila lažje poškodovana. Gmotna škoda znaša okoli 700.000 tolarjev. Zlatar na obisku Tako imenovani drobni kriminal pričenjamo tokrat z “obiskom”, ki ga lastnik stanovanjske hiše K. M. iz Otiškega vrha pri Dravogradu zagotovo ni bil nič kaj vesel. 19. 4. je namreč nekdo vlomil v njegovo hišo in mu odtujil ročno uro, zlato verižico, zlato zapestnico in zlata poročna prstana. Lastnika je s tem oškodoval za dobrih 300.000 tolarjev. Policisti PP Dravograd za storilcem poizvedujejo. Izginil Kawasaki A. G. iz Slovenj Gradca je bil do nedavnega zelo ponosen na svoje motorno kolo Kawasaki, svetlo zelene barve. Skrbno ga je čuval, le garažo je pozabil zakleniti. In tako je v noči na 17. 4. prišel nepridiprav in se meni nič, tebi nič s Kawasakijem svetlo zelene barve odpeljal v noč, verjetno črne barve. Policisti, zagotovo modre barve, za njim še poizvedujejo. Bo odprl trgovino?? Nekoliko poprej, vendar prav tako ponoči od 14. na 15. 4. pa je neznanec na Koroški cesti v Radljah ob Dravi vlomil v zasebno prodajalno z oblačili, last B. P. iz Maribora. Po tem, kar je odnesel, bi lahko sklepali, da neznanec namerava odpreti trgovino s tekstilom. Z njem so namreč odšle hlače, srajce, majice, jakne, telovniki in brezrokavniki izjeansa, pleteni puloverji, nogavice ženske obleke, krila, rokavice in pasov za hlače, v skupni vrednosti skoraj neverjetnih 7,2 milijona tolarjev. Za priboljšek je neznani storilec odnesel še priročno blagajno, v kateri je bilo 10.000 tolarjev. Ker storilec za seboj ni pustil vizitke, ga policisti še vedno iščejo. “In vinoteko” Glede na izboren okus, izbral si je 10 buteljk dragocenega arhivskega vina, bo neznanec, ki je v dneh med 11.4. in 14. 4. 99 vlomil v počitniško hišico v Pamečah, last B. B., najbrž odprl vinoteko. Dosedanjega lastnika buteljk je oškodoval za okoli 30. 000 tolarjev. Madžarska naveza Pravo “balkansko” in zelo uspešno roparsko metodo sta v noči z 21. na 22. 4. uporabila tujca, madžarska državljana N. P. in M. V., ko sta vlomila v tri osebne avtomobile, parkirane Na Meži v Dravogradu. V vozila sta vstopala namreč tako, da sta kratko in malo razbila stranka stekla in sprostila zapah na vratih ter iz vozil odtujila dva avtoradia, nekaj okrasnih plastičnih tapet in več različnih sončnih očal. Tujca so policisti izsledili dopoldne, nekaj po deseti uri v Slovenj Gradcu. Še vedno sta imela pri sebi vse ukradene predmete, ki so jima jih policisti seveda zasegli. Okrasnika (Ne tako) kratko policijsko sporočilo: “Dne 11. 04. 1999 ob 02. 50. uri so policisti PP Radlje ob Dravi v kraju Josipdol, občina Ribnica na Pohorju, ustavili osebni avtomobil. V njem sta bila voznik S. P. in mladoletni sopotnik, oba iz občine Radlje ob Dravi. Policisti so med sprednjimi in zadnjimi sedeži v vozilu opazili okrasne pokrove. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da sta okoli 02.00 istega dne, s koles neregistriranega osebnega avtomobila znamke Škoda Favorit, na parkirišču pred prodajalno avtomobilov Tacer v Radljah ob Dravi, odtujila štiri okrasne pokrove. Na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom v Radljah ob Dravi sta s koles osebnega avtomobila Renault Clio, last R. B., prav tako odtujila štiri okrasne pokrove. Policisti so jima pokrove zasegli in jih vrnili lastnikom, nepridiprava pa bodo kazensko ovadili pri pristojnem državnem tožilstvu. “Če si bosta našla pravega zagovornika, se bosta Golemu otoku morda celo izognila,” se povsem nenadejano in z včasih zares neumesnimi pripombami mimograde oglasi Rene, Francoz, prijatelj mojega prijatelja “bifedžije” Mirana z Ivarčkega jezera. “Zviti advokat, in večina naših advokatov je zvitih, se bo lahko oprl na trditev, daje v tem primeru šlo pravzaprav za kulturno dejanje: fanta sta kratko in malo ljubiteljska zbiratelja. Eni zbirajo znamke, drugi slike tretji ženske, četrti tudi moške, ta dva pač zbirata radkape, kot smo temu lepo rekli na francoskem v času nemške okupacije. No, in če še ne veste, tudi jaz sem zbiratelj, vsak dan si izberem izborno francosko kosilo, saj že veste: dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem!” T. I. Uspešni koroški policisti. Prav je, da ob dogodkih iz koroške kronike kdaj o policistih na Koroškem povemo tudi kaj bolj razveseljivega. Tokrat lahko poročamo o uspešnem sodelovanju ekipe koroških policistov na strelskem tekmovanju. Sredi aprila je bilo v organizaciji Slovenske vojske, na strelišču Svetli potok pri Kočevju, največje slovensko tekmovanje z orožjem velikega kalibra. Udeležila se gaje tudi ekipa UNZ Slovenj Gradec, ki sojo sestavljali: Emil Fekonja iz PP Dravograd, Branko Tajčman iz PMP Holmec, Aleksander Krebl iz Urada načelnika in Gorazd Krenker iz PP Slovenj Gradec. V kategoriji preciznega streljanja s pištolo kalibra 7. 68 milimetrov je nastopilo 29 ekip iz vse Slovenije, Korošci pa so osvojili prvo mesto. V strelskem mnogoboju (streljanje s pištolo kalibra 7. 65 milimetrov - precizno, pištolo kalibra od 7.62 do 9 milimetrov - hitro streljanje, vojaško puško kalibra 7.9 milimetrov - precizno in polavtomatsko puško kalibra 7.62 milimetrov - hitro streljanje) so se Korošci uvrstili na 3. mesto. Še uvrstitve posameznikov:V hitrem streljanju s pištolo kalibra 7. 62 so 9 milimetrov se je med 113. tekmovalci Emil Fekonja uvrstil na prvo mesto. Isti tekmovalec je prvo mesto dosegel še v kombinaciji streljanja z vsem orožjem. V preciznem streljanju s pištolo kalibra 7.65 milimetrov seje Emil Fekonja uvrstil na 3., Gorazd Krenker pa na 12. mesto. V streljanju s puško kalibra 7.9 milimetra sta se med 95 tekmovalci uvrstila Branko Tajčman na 12. in Emil Fekonja na 13. mesto. V streljanju s polavtomatsko puško kalibra 7.62 milimetrov seje Branko Tajčman med 78. tekmovalci uvrstil na 12. mesto. Vir: sporočilo UNZ Slovenj Gradec J V Borza Minuli mesec je na borznem področju minil v znamenju ugibanj. Sprva ni bilo povsem jasno, do kje bo šla Banka Slovenije z izumi finančnih novosti, ki so dodobra posrkale prosta denarna sredstva, ki bi bila sicer namenjena tudi nakupom delnic. Ta ugibanja so se zaenkrat končala z ugotovitvijo, da utegne biti po sredi maja za borzne igralce spet vsaj kratko obdobje cvetočih tečajev, saj naj bi se del sproščenih sredstev, ki so trenutno vezana v blagajniških zapisih vrnil na trg kapitala. Druga skrb pa je namenjena davku na dodano vrednost. O njegovih morebitnih vplivih na porast inflacije je bilo slišati že množico različnih ocen, gibanja med 2,5 in 4 odstotno inflacijo v mesecu uvedbe DDVja pa so bržkone najbolj realna. Za podjetja bo DDV pomenil še eno preizkušnjo likvidnostnega položaja, saj bodo tisti, ki imajo že sedaj težave z neplačniki, lahko zašli v še mnogo hujše težave - hkrati pa bi to lahko pomenilo tudi manj sredstev za ustvarjanje učinkov iz finančnih naložb. Seveda bo odgovore prinesla prihodnost, do takrat pa nam ostane le to, da upamo na najboljše. April nam je torej postregel z aprilsko nepredvidljivim dogajanjem, delnice pa so v povprečju nekaj malega izgubile. Slovenski borzni indeks, ki smo ga pred mesecem lahko našli za las pod psihološko mejo 1800 točk, se je od nje malo oddaljil in april zaključil pri 1786 točkah. S tem se še vedno nahaja v območju, ki ne potrjuje niti medvedjega niti bikovskega trenda. Od naj lik vidnejših delnic najvišje kotacije so največji padec doživele delnice Radenske, ki so izgubile dobrih 9% svoje vrednosti (pristale pri dobrih 2200 tolarjih) in s tem postale zanimive tudi za dolgoročnejše investitorje. Tudi delnice Kolinske in Emone Obale so se znašle med največjimi "izgubarji", predvsem za prve pa pri 2000 tolarjih velja, da je bržkone prišel trenutek za njihov nakup. Najpomembnejši delnici slovenskega borznega trga. Lek in Krka, sta nekaj vrednosti v tem mesecu pridobila, čeprav taki malenkostni premiki opozarjajo bolj na trenutno nedogajanje kot pa na kakšne pretresljive ali presenetljive novice v zvezi z njima. Prihod bivšega ministra Dragonje na čelo Leka je trenutno vsaj v pogovorih požel precej odobravanja, čeprav borzne reakcije v pravem pomenu besede ni bilo čutiti. Poglejmo še k PIDom: borzni druščini sta se pridružila polni in prazni PID Probanke, Zlata moneta 1 in njegov dvojček z oznako 2. Predvsem prihod Zlate monete 2 je za mnoge pravo presenečenje. Ta PID ima v svojem premoženju samo kopico neizkoriščenih certifikatov, kar je trg zaenkrat ocenil visoko - trgovalci ocenjujejo, daje za 1000 tolarjev certifikatov vredno 150 tolarjev. To vsekakor pomeni, da se pojavi še dodaten pomislek o logični postavitvi cenovnih razmerij med posameznimi delnicami - avtomatično bi moralo to pomeniti premik ostalih, polnejših PIDov, vsaj za stopnico višje. Pa seje zgodilo ravno obratno, tako da smo PIDe lahko videvali na rekordno nizkih ravneh. Da je nelogičnost trga le prerasla vsako zdravo mero pa kaže večanje interesa za PIDovske delnice v zadnjih aprilskih dneh, ko so nekaj vrednosti le pridobile. Poglavje zase so tudi bilance PIDov, ki počasi kapljajo v javnost: Pomurski PID je tako zabeležil dobrih 17 tolarjev dobička na delnico, Triglav steber 1 okoli 35, NFD pa blizu 22. Če prav pomislimo, bi se ob takšnih dividendah marsikateremu zvestemu bančnemu varčevalcu splačalo premetati del prihrankov v - celo zgolj z dividendami - donosnejšo naložbo. V maju lahko pričakujemo nekaj več aktivnosti in razburljivih dogajanj, predvsem v njegovi drugi polovici; takrat se bo tudi pokazalo, kako realne so ocene, da bi znal biti slovenski borzni indeks na polovici leta blizu 1900 točk. Seveda pa je tudi od borznikov odvisno, kako bodo ocenili perspektivnost možnih naložb. Vsi pa bomo seveda čakali bika, kot se v žargonu pravi obdobju rasti tečajev. Ilirika Borznoposredniška hiša d.d. Matej Anko HOROSKOP MAJ 1999 OVEN: Naj vas ne preseneča, da nikakor niste zadovoljni s svojim - i položajem. Natančno se namreč zavedate, kaj vse bi zmogli in kaj bi se pri delu, v medsebojnih odnosih in doma lahko z malo volje in znanja izboljšalo. Pripravljeni ste na izmenjavo znanja in izkušenj, med tem ko drugi raje "okopavajo le svoj vrtiček" ... Iščite naprej - ni druge izbire! BIK: Zapravljivo obdobje se vam obeta - zapeljevale vas bodo bolj lepe kot pa koristne stvari, obenem pa boste lahko prav z "lepimi posli" okrepili svoj proračun. Sicer pa si lahkomiselnosti niti v besedah niti v dejanjih ne boste privoščili - prav nasprotno -malce trnovo pot za lastno uveljavitev boste prehodili resno in molče. Počasi vam prihaja na pomoč radodarni Jupiter! DVOJČKA: Vaša privlačnost, še posebej za nasprotni spol, še ne bo skop-~1 nela. Le ne pretiravajte z "razkazovanjem mišic" - bolj poduhov-fflk Ijena bitja lahko to nepreklicno odbije. Čas bi že bil, da se rešite —^-1 skrite prtljage - izločite iz življenje že zdavnaj odmrle veje - sami in skupaj s partnerjem boste laže zadihali. Prijatelji bodo veseli vašega nasveta! RAK: Skrivnostno zapeljivost izžarevate, čeprav ste sami prepričani, da z nasprotnim spolom znova ne gre tako gladko in se morda tudi zato srečujete z zapletenimi situacijami, ki ne obetajo nič dobrega. Vsekakor prehodno obdobje, ko se ni pametno odločati "za večno". Usmerite se predvsem v prijateljske vezi, v lastno kariero in v ustvarjalnost. LEV: Imeniten čas za študijske podvige, tudi če si širite obzorje povsem neuradno. Uredite si življenje vsaj za nekaj časa tako, da vas nihče ne bo našel, med tem pa se zabarikadirajte med domače stene in odmislite vse nevšečnosti, ki vam jih zadnje čase povzročajo izzivalci iz poslovnih in osebnih navez. Sami jih boste poklicali, ko boste tako sklenili ! DEVICA: Nekaj deževnega razpoloženja vam prinaša mesec ljubezni -prepričani ste namreč, da vaše znanje ni dovolj cenjeno. Morda pa ste se malce iztrošili in vam bodo zmerni koraki in prijazno —— uveljavljanje prinesli več kot pa odločne zahteve. Vpleteni boste v živahno komunicira nje, zato naj bo nasmešek vedno pri roki. Dober čas za urejanje zapuščinskih zadev. TEHTNICA: Vse vam bo šlo boljše od rok, če boste izbrali prave sodelavce. Lahko bi postali raztreseni in malodušni, če bi vse breme obviselo le na vaših ramenih. Zelo ustvarjalno in prijetno sodelovanje /morda še kaj več/ bi se lahko razvilo z osebo, ki ni iz vašega kraja. Vsekakor neobičajna in z novimi načini komuniciranja uresničljiva vez. Energično v finančne posle! ŠKORPION: Zelo bojevito obdobje, le da vam v nasprotju z vašim značajem tokrat ne bo povsem jasno, kaj hočete in boste veliko energije potrošili za spopade s samim seboj. Uspešno in umno vsakdanje delo vas bo vleklo iz razdvojenosti; če se le da, pa si boste z veliko žlico privoščili tudi prijetna erotična doživetja. Osmislili jih boste že kasneje ... STRELEC: Če se ne boste utopili v delovnih obveznostih, bi vam lahko -^Sjn majsko sonce povsem odtalilo srce. Razum in čustva bosta delo-vala usklajeno in če boste zdaj napletli kaj trajnejšega, vam ne bo ----- tako kmalu žal. Domiselnosti v komuniciranju vam ne manjka in lahko boste očarali tudi neznance. Pri vseh zvezdnih darovih so spletke povsem odveč. KOZOROG: Iskanje čudežne paličice za finančni uspeh vas še vedno polno zaposluje, tudi zvezde so naklonjene nepričakovanim ^ J obratom na bolje - dobiček bi lahko bil povezan z vašim ožjim —sorodstvom. Ogrelo se bo tudi vaše čustveno življenje, sicer resnobno razpoloženje bodo presvetlili radoživi trenutki! VODNAR: Najbrž boste čutili neustavljivo slo po trgovanju takorekoč z vsem, kar ni "pritrjeno". Tudi svoje sposobnosti ste pripravljeni samozavestno postaviti na ogled za ustrezno ceno. Maj vas ne bo prikrajšal za ljubezensko prekipevanje, pač pa vas lahko kakšna nepričakovana okoliščina za dalj časa omeji predvsem na domače okolje. RIBI: Za spretno obračanje novcev zelo primeren čas; lahko boste ^-^1 preizkusili svoje skrivne taktične načrte in jih podprli z znanjem, da se ne bodo na pol poti razblinili v meglo. Stike boste omejili na najnujnejše in zato bosta vaša zanesljivost in točnost bolj opazni. Od domačih pričakujete nekaj več razvajanja in kot po navadi, boste vrnil z dvojno mero. Petrol d. d. Slovenska naftna družba Naročila na telefon: Skladišče Celje (063)33-931,31-796 Skladišče Dravograd (0602) 83-033, 84-786 BS Mozirje (063)497-3060 BS Slovenske konjiče (063) 497-5080 Ugodni pogoji nakupa kurilnega olja Gotovinsko plačilo, Magna kartica -nad 1000 lit..........................46,40 SIT/lit - nad3000 lit..........................46,40 SIT/lit - nad5000 lit..........................45,40 SIT/lit Obročno plačilo - na 3 obroke..........................47,95 SIT/lit - na 6 obrokov ..................48,40 SIT/lit BREZPLAČEN PREVOZ PLAČILO OB DOSTAVI •w30«0»WOWM> p0s\ovototw3 35 DRAVOGRAD TRGOVINA NA VELIKO IN MALO d.d. OD TOD - Za Vas Vsak Dan - POVSOD PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA Prerado se zgodi, da se kaj pripeti. V tujini ste na službeni poti, na obisku, kot turist na počitnicah ali na potovanju. Ko potujete sami, z družino ali v skupini se še prerado zgodi, da je treba poiskati zdravniško pomoč. Z dodatnim prostovoljnim zavarovanjem TUJINA A lahko zavarujete plačilo nujnih zdravstvenih storitev, prevozov in zdravil v tujini, tudi na Hrvaškem. Zavarovanje pomeni previdnost, previdnost pa je mati modrosti. Zavarujemo bogastvo zdravja. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE