V prvem delu podaja avtor historiat raziskav v T rebeništu. N ekropola je bila od leta 1918 dalje večkrat raziskana, raziskovali so jo naši in bolgarski arheologi. Posledica tega je, da je del m ateriala tudi v Sofiji. D alje obravnava avtor način pokopavanja in oblike grobov. N a to vp rašan je ni mogoče dati toč­ nega in zanesljivega odgovora, ker so podatki o izkopavanjih in legi posa­ m eznih grobov preskrom ni. O bstajajo posam ezni podatki, n. pr. o dim enzijah grobnih jam, vendar je nerešeno vprašanje, h katerem u grobu p rip ad a kateri. P o obstoječih podatkih je mogoče danes rek o n stru irati 12 grobov. A vtor podaja pregled raznih tolm ačenj o izvoru tega gradiva. Sam poudarja, da gre tu za večino predm etov, da so delo dom ačih obrtnikov, ki pa so iskali vzore tako v M ikenah kakor v Koriilntu. N ekropolo d atira v IV. stoletje p. n. e., k a r opira n a pojav posam eznih idej v G rčiji, upošteva razdaljo in sprejem anje teh novih momentov v domače ohridske delavnice. P oudarja, da je pri izdelavi teh ob­ jektov poleg im portiranih vzorov imel velik pom en domač ilirski činitelj. Poleg grških elem entov avtor ne prezre možne vplive iz Južne Rusije, ki so jih ite obogatile tam kajšnje ideje, take pa so zopet prinesli k O hridu. A vtor gradiva posebej ne obravnava. N ekoliko bolj nadrobno je obdelal le m aske, o katerih pa je povzeta le ideja pokrivanja pokojnikovega obraza. Za obrobni pleteni o rn a­ m ent pa dokazuje, da je izdelan v kalupu, ki je domače delo, pa tudi m aska je narejen a naturalistično, kar zopet dokazuje, da so jo delali po pokojnikovem obrazu. V celoti pa obravnava tudi ostali m aterial in naslanjajoč se na tehniko in stilske razlike, povsod vidi, da so skoraj vsi ti predm eti domače delo, te r da se je tu na osnovi dom ačih in im portiranih grških elem entov razvila nova lokalna k ultura. Izjem o tvori tu le n ekaj predm etov, ki so bili že izdelani im porti rani iz G rčije in jih tudi n av aja na koncu svoje razprave. D alje av to r p aralelizira in opozarja na gradivo iz sorodnih najdišč T rakije, B olgarije in Južne Rusije, k i vsebujejo isti problem sp ajan ja dom ačih in tu jih vplivov. Na koncu d aje avtor pregled gradiva, tak o nekaj prim erov grškega im porta, predm ete m ešanega stila obeh kom ponent in predm ete iz dom ačih delavnic, končno pa še grobni inventar 5 grobov. Želeti bi bilo, da bi bile fotografije bolj jasne. Res je škoda, da te edinstvene najdbe niso bolje reprezentirane v katalogu, k a r vsekakor zaslužijo. Saj so celo mnoge slike v S tarin a rju in v G lasniku Skopskog naučnog društva, ki p rik a­ zujejo predm ete iz Trebeništa, veliko bolj jasne, kot pa v novem katalogu. T a tja n a B regant Zofia Gansiniec: Geneza Tropaionu. Polskie Tow arzystw o Archeologiczne. B iblioteka areheologiezna 5 — W arszaw a — W roclaw 1955. 158 strani, 58 slik. Nam en dela je, podati genezo grškega tropaiona in nek aterih njegovih derivatov v Rimu. V prvo poglavje je avtorica uvrstila zgodovino raziskav. N ajp rej navaja n ek aj omemb iz antike, ki so pa le preproste definicije. Med avtorji, ki so se pozneje u k v arjali z v p rašan jem tropaiona, om enja Baulange rja v 17. stoletju in B ötticherja v 19. stoletju, ki je videl izvor tropaiona v kultu dreves. P rva pom em bnejša m onografija s tega področja je delo O tta B erndorfa iz leta 1895. Salomon Reinach je leta 1908 postavil tezo, da je tropaion v zvezi z uničevanjem zaplenjenega orožja. A vtorica iz h aja iz tega m nenja, ko govori o pravici m rtvih. N a jp re j je bil vladar nesm rten in je zato dobil predm ete vsakdanje uiporabe v grob. To se je pozneje razširilo na druge ljudi, važen pom en pa je im ela zasebna lastnina. U biti sovražnik je izgubil pravico do nesm rtnosti in njegovo orožje, ki so ga sprva uničevali, so dali vladarju. Ko je k u lt v la d arja prenehal, so zaplenjeno orožje začeli posvečati bogovom. Paladion, o katerem govori avtorica v tre tje m poglavju, je bil k o t statua Palas A tene antropom orfen tropaion. P re d stav lja važno točko v njegovem raz­ voju. V zgodovini so bila različna m nenja o njegovem nastanku. G rki paladiona sprva niso povezovali s Palas Ateno, am pak so tako im enovali starin sk e glinaste ali kam ene kipce. Sehliem ann je štel za paladion trojanske, K rause pa m ikenske idole. Od tega m n en ja so izhajali; avtorji, ki so trdili, da se je k u lt P alas Atene nadaljeval direktno iz Miken in drugi, ki so m enili, da so se m ikenski osmero- kotni ščitki sčasoma sprem enili v človeka in nato v Ateno Prom ahos. A vtorica zavrača obe m nenji. Izvor paladiona še ni pojasnjen. A teno so nam reč n ajp re j upodabljali z egido v peplosu. Tudi atenske m ladenke so ji darovale peplos. V nadaljnjem se avtorica p ridružuje tezi R. G ansinieca, da so ji sčasom a darovali tudi orožje in je tako nastala oblika A tene Promahos. V 6. stoletju je paladion nadom estila upodobitev N ike in tropaion. Y 4 poglavju govori avtorica o besedi tropaion, ki naj pom eni točko na bojišču, k je r se zm agoslavna vojska obrne k povratku. Tropaion, orožje so­ vražnika p ritrjen o n a kol, n aj bi se pojavil ob m aratonski bitki, k er tam ni bilo časa, nesti orožja prem agancev Ateni na akropolo. Ta raba se je nato udom ačila zaradi pom em bnosti m aratonske zmage. T ropaion je postal tudi spom enik. V 7. sto letju je postala N ike boginja zmage tudi v boju in ne le p ri agonih. Votum ob zmagi pa se je razdelil na tropaion na m estu zmage in kip N ike v domačem mestu. Tropaion je h itro razpadel, toda k e r je bil tudi spomenik, je m oral dobiti trajn ejšo obliko. P ostavljali so ga na podstavek iz trdnejšega m ateriala, steber ali tolos. Tropaion je bil včasih tudi nad mestndlmi vrati. Ko se je m esto širilo, se takih v ra t kot posvečenih niso dotikali te r je tako nastal slavolok. Nato opisuje avtorica še obrede ob p o stav ljan ju tropaiona, ki so jih se­ stavljala predvsem darovanja. V ojaki so si ustvarili poseben k u lt Zeusa Tro- paiosa. Poglavje se konča s pregledom pravnih norm v zvezi s tropaionom , ki so določale njegov sak raln i pomen, nedotakljivost, pravico postavitve itd. Peto poglavje govori o tropaionu v Rimu. Tu so plen n a jp re j uničevali, pozneje so si pa uporabno izbrali, ostalo pa s požigom posvetili V ulkanu. Del orožja so posvečali bogovom kot spolia opima. Tropaion so sp rejeli od G rkov; pojavil se je prvič z G. F lam inijem leta 223. V endar so še n ap rej darovali spolia opim a Jupitru na K apitolu. U poraba tropaiona se je zelo razširila. V G aliji je n. pr. Fab. M aximus postavil ogrom en spom enik te vrste, Sulla dva na Herzonesu, Pom pej v P irinejih in A ugust Tropaea A ugusti (La Turbie). R im ljani so nato prevzeli vse vrste spom enikov ob zmagi; svetišče, steber, tolos itd. T ropaion je ostal le še okrasni elem ent na njih. Sledi povzetek v ruskem in francoskem jeziku, razlaga risb, pregled na­ štetih virov in literature ter stvarno kazalo. Iva Miki