ORNITOLOG IVO BOŽIČ: VSE MANJ JE PROSTORA ZA PTICE
Sami ne vemo, kako smo brezobzirni
»Ornltologl smo se že navellčali kar naprej opozarjatl na ptlce, kl se redčijo, zlastl okrog mest pa tudl v parklh premalo gledamo nanje,« Je dejal znani ptlče-slovec, profesor Ivo Božič iz Prirodoslovnega muzeja /n prl tem meril tudl na naš Tlvoll, k\et ptice nlmajo nobenega mlru več.
»Slavec na primer rad gnezdi na tleh v gozdu, v parku, a tam so pjegova jajčka zelo ogrožena, ker Ijudje hodijo vsepovsod in nihče ne pomisli, da morda s tem krati prostor pticam. Da ne omenjam, kako komunalci in tudi tisti, kl imajo vrtove v mestu vse preveč čistijo in grabijo odpadlo listje, da slavci potem nimajo kje graditi gnezd,« je razlagal in obžaloval, da smo tako malo osveščeni.
Ptice rabijo prostor pa tudi mir. Žal pa po gozdovih in parkih Iju-dje, posebej otroci kričijo in se podijo vsevprek, češ, da se na ta način sprostijo in pozabijo, kako so sicer utesnjeni v svojih, veči-noma majhnih stanovanjih. Lepo ¦ bi bilo, ko bi učitelji, predvsem spomladi boj[j opozarjali šolarje na ptice in ryihove potrebe, kajti vzgajati je moč predvsem mlade.
»Žal tudi gozdarji in komunalci vse prepogosto podirajo in po-spravljajo stara, votla drevesa, v katerih se hranijo in prebivajo ze-lene žolne, veliki detli, brglezi, si-ničke. Manj je votlih dreves, nanj je hrane za tovrstne ptice in manj
je ptic,« je pripovedoval Ivo Božič.
Ne le žužkojede, tudi zrnojede ptice so ogrožene, ker jim uniču-jemo življei^jski prostor, jih vzne-miijamo, škropimo sadno drevje, jagodičevje.
Se najbolj prilagodljiv je bojda črni kos, za katerega ni znamery, da bi izginjal. Drugače pa je z gr-ličkom, z liščkom, ščinkovcem. Huda kosa za ptice so kemikalije, ki jih uporabljamo v poljedelj-stvu, potem monokulture, s kate-rimi zasajamo velike površine, meliorac^je na primer na ljubljan-skem barju in posebej naš odnos do okolja.
Kaj bi lahko sami storili za pti-ce, mi navadni občani?
»Nehajmo deliti naravo na ko-ristno in škodljivo, kajti v naravi je vse smiselno, vse se odvija po določenih zakonitostih in to bi morali spoštovati. Učimo otroke, naj ne tekajo vsepovsod. Če ima-mo vrt, pustimo rasti tudi grmov-
je, ker je le-to zatočišče za ptice, ne uporabljajmo strupenih kemi-kalij, ne pograbimo vsega odpad-lega listja, zgradimo jim hišice, hranimo pozimi.«
— Ali domnevate, da je ptic vse manj?
»Nedvomno. Nekateri predvi-devajo, da jih je od leta 1900 sem kar petnajstkrat manj kot tisti-krat. Nekatere so že iztrebljene. Pri nas na primer ni vei čebelarja in prljivke, zlatovranka je na tem, da izgine, ker so Ijudje preveč za-praševali proti komaijem prav tu, v Loub^jani.«
Profesor Ivo Božič je eden ti-stih navdušenih ptičeslovcev, ki je veliko svojega časa posvetil pti-cam. Skupaj s člani društva je obročkal najbrž že na tisoče ptic, opazoval njihov način življenja, štel njihova gnezda. Če on kot strokovrvjak opozarja, da nam pti-ce izginjajo, potem je to prav go-tovo že alarm, ki ga je treba upo-števati.
Sicer pa v Sloveniji živi okrog 350 vrst ptic, gnezdi jih okrog 200. Ce bomo naprej brezobzirni do njih, tudi v mestih in naših par-kih, potem naSa prihodnost nl kdovekako svetla. Ptice nam po-magajo živeti, s petjem nam lep-šajo naš vsak dan in tega ne sme-mo pozabiti.                              A. A.