NOVI TEDNIK
Direktor NT&RC d 0.0. Jože Cerovšek ŠT. .41    -    LETO XLVII     -     CELJE, 1 a. 10. "93      -      CENA 125 SIT GlcvnJin odgovorni urednik NT Bronko Stcmejac |
Ol330jeni na 3mrt
Zaradi človeške mlommostimra mreti 15 psov. ytota tema na strani 8.
Postaja
predaleč^
voda
preblizu

^roiatemnastranid.
Pozabljeni pisic
lokomotive \
0evet(iesetletlžeimcesto(ioSotie.RepoftažanastiBii2(L .
IZ VSEBINE:
Tema tedna
Zdravstvohočenamensldžakefj.
Stran 8.
Reportaža
HokejsidOktobertest
Stran W.
Glasba
JanPkstenjakprevetriIsceno. Stran26.
Rogla
Jami^osneg.Stran13.
Pisma bralcev
Opoior^izherolnske naveze
Snntzaraditnalomamos^
življenje, ne
parafuliusi
Hew$ifiin§Chartetsko^iasindogodovšiine.
Mpitahrtastraniži.
2,
KOMEN"!"IRAMO
Veterani pred vrati
v ljubljanskem Cankarje-
vem domu so v nedeljo usta-
novili Združenje veteranov
vojne za Slovenijo. Na sreča-
nju udeležencev, ki so po-
vsem napolnili veliko dvora-
no, so sprejeli statut in pro-
gramska izhodišča združe-
nja. Za predsednika so izvo-
lili podpolkovnika slovenske
vojske Srečka Lesjaka. Ude-
ležencem je spregovoril slo-
venski obrambni minister
Janez Janša, pozdrave sta
poslala predsednika republi-
ke in vlade.
Ponosni udeleženci sreča-
nja, ki so bili pravi čas na
pravem kraju, so poudarjali
pomen te nadstrankarske or-
ganizacije. Srečko Lesjak je
med drugim podčrtal, da je
prav, da so v organizacijo
vključeni vsi, ki so tako ali
drugače sodelovali v priza-
devanjih za samostojno Slo-
venijo, »kajti tudi borci, ki
smo neposredno sodelovali
v spopadih, smo vedeli, da za
nami stojijo ljudje in mediji.
To vojno smo izbojevali
skupaj.«
Res je. Drugače pa je bilo
s samim srečanjem v Can-
karjevem domu. Preko 2 ti-
soč ljudi je prišlo iz vse Slo-
venije in v poročilih je bilo
slišati in prebrati, da je bila
velika dvorana premala za
vse, ki so se srečanja želeli
udeležiti. Za temi besedami
pa se skriva hudo neprijetna
izkušnja teh, ki so ostali
pred vrati. Na srečanje so bi-
li namreč povabljeni, celo
avtobusne prevoze so jim or-
ganizirali. »Potem pa smo
ostali z dolgimi nosovi pred
dvorano, kamor nam vstopa
niso dovolili. Približno 150
nas je bilo, pretežno oficir-
jev, ljudi, ki smo neposredno
kot borci sodelovali v naši
vojni. Sedaj pa so nam dali
zastonj avtobus, obaro in
krof na Trojanah. In zaprta
vrata. Če to ni več kot škan-
dal. ..« je povzel razpolože-
nje večine, ki jim vstop v po-
svečen prostor ni bil dovo-
ljen, eden izmed nesojenih
udeležencev srečanja z naše-
ga območja. S pomočjo tele-
vizijske slike smo lahko vi-
deli, da takšna usoda ni do-
letela ljudi iz štabov. Seveda
pa je to spet pogrelo že pred
ustanovnim srečanjem zdru-
ženja vročo razpravo o dis-
kriminaciji veteranov. Ta-
krat seje sukala o nenavadni
potezi ministrstva za obram-
bo, ki je naročilo avtobuse za
prevoz udeležencev v Ljub-
ljano in očitnih prizadeva-
njih, da bi se v organizacijo
vključila predvsem ali kar
zgolj le struktura teritorial-
ne obrambe (tako Tone Peric
7. oktobra v Dnevniku). Ne-
deljski »škandal« daje govo-
ricam in namigovanjem do-
datno težo. »NerodnostČ or-
ganizatorjev pač ne more bi-
ti sprejemljiv izgovor. Veste,
kaj bi bilo, če bi bili tako
»nerodni» v času vojne za
Slovenijo?
MILENA B. POKLIC
Cepllenie proti gripi
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so že pričeli
s cepljenjem proti gripi.
Kdor se želi zaščititi pred obolenjem, ki se mu sicer
težko izognemo in ki marsikdaj pusti težke posledice,
se lahko cepi vsak delovnik med 8. in 13. uro v ambu-
lanti zavoda. Ambulanta je v bivši stavbi tovarne
ETOL, na Ipavčevi 18, v Celju.
Cepljenje priporočajo zlasti starejšim občanom in
kroničnim bolnikom. Za popolno zaščito pred bolez-
nijo zadošča enkratno cepljenje, ki stane 500 tolarjev.
Več o gripi, o njenih znakih, povzročitelju, prenosu in
preprečevanju pa v prihodnji številki.
Generaini strailc
Bo Oc¥lrk končno prišel meti štorske železane? - Blokirani
telefoni
Štorski železarji so pretekli
teden zaman čakali generalne-
ga direktorja Slovenskih žele-
zarn dr. Andreja Ocvirka, da
bi jim nalil čistega vina in po-
jasnil sanacijo železarne. Zato
je stavkovni odbor začel s pri-
pravami na generalni štrajk.
Namesto Ocvirka pa so
v Štorah dobili pismo zaseb-
nega podjetja Seneko in spo-
ročilo, da firma ne namerava
vzeti v najem Livarne ter po-
magati pri predvideni sanaciji.
Železarji namreč o tej firmi ni-
so vedeli ničesar, saj je bilo
vseskozi govora o firmi Top
marketing, še bolj pa so bili
neprijetno presenečeni nad
imenom, povezanim s firmo
Seneko. Njen lastnik je na-
mreč Jože Gubenšek, bivši di-
rektor celjskega Ema in danes
svetovalec republiške vlade.
Vse to samo potrjuje sum žele-
zarjev, da so v ozadju zakulis-
ne igre in da sploh ne držijo
trditve vodilnih vladnih mož,
ki delavce prepričujejo, da ne
vedo ničesar o sumljivih naje-
mih in da je njihov edini cilj
sanacija Livarne oziroma ce-
lotne železarne.
V začetku tega tedna se je
v Štorah sestal stavkovni od-
bor, ki je izrekel ostro kritiko
generalnemu direktorju
Ocvirku in pozval vse družbe
k splošnemu štrajku. Že v po-
nedeljek pa so začeU stavkati
v družbi Vzdrževanje, kjer
preko 200 delavcev čaka na
avgustovske plače. Ogorčeni
delavci so blokirali telefonske
linije ter fakse, zaradi česar je
bila celotna železarna odreza-
na od sveta.
Telefonsko linijo so pustili
edino direktorju Borisu Ma-
roltu. Delavci Vzdrževanja so
izrekli nezaupnico svojemu
vodstvu, zahtevali preklic po-
stopka določanja presežnih
delavcev brez sodelovanja sin-
dikata, obenem pa so podprli
zahteve stavkovnega odbora
na lokaciji Štore. Generalni
štrajk vseh štorskih železarjev
bo predvidoma prihodnji te-
den, podpirajo pa ga tudi v ob-
močnem svobodnem sindi-
katu.
m
Ogromno dela, plač pa ni
v llbojski Keramiki spet stavkajo
v torek so delavci libojske
Keramike po dobrem mesecu
dni spet ustavili proizvod-
njo. Niso še dobili plače za
avgust, zaradi neplačanih
računov pa tovarni grozi, da
bo ostala brez plina in elek-
trike, skratka brez proiz-
vodnje.
Da bi izplačali plače in po-
ravnali najnujnejše dolgove,
bi ta mesec potrebovali 79
milijonov tolarjev. Lastniki
in vodstvo trdijo, da je vzrok
za slab položaj tovarne
v premajhni proizvodnji, de-
lavci pa odgovarjajo, da se
na zastarelih strojih ne da
narediti več, saj so delali vse
sobote pa tudi ob nedeljah,
kljub temu pa niso izdelali
načrtovanih 180 ton. Sindi-
kat brez pomoči Ljubljanske
banke (njena družba Filba je
tudi večinski lastnik firme)
ne vidi izhoda, zato so o svo-
jem položaju obvestili tudi
direktorja Nika Kača. Banka^
pa očitno nima nobenega in-
teresa, da bi v podjetju ure-
dila razmere za normalno
proizvodnjo. Z vedno novimi
posojili je po nmenju delav-
cev Keramiko pripeljala
v brezupen položaj, zdaj pa
se je žeU kar najhitreje zne-
biti.
Absurdno je, da ima sicer
Keramika ogromno naročil
iz tujine. Že zdaj imajo zago-
tovljeno delo do konca leta.
NK
V Šmarju med prizadevnefšimi
v manj razviti šmarski ob-
čini so s pospeševanjem po-
djetništva v regiji med naju-
spešnejšimi, med prizadev-
ne j širni pa so prav tako v slo-
venskem merilu. V občini so
pred dnevi dodelili nove kre-
dite za samozaposlovanje ter
razširitev dejavnosti, pri-
hodnji teden začenjajo s sed-
mo letošnjo podjetniško de-
lavnico, svetujejo pri pri-
pravljanju poslovnih načr-
tov, oi^anizirali pa so tudi
podjetniški forum.
S finančno podporo razvo-
ju malega gospodarstva,
z razmeroma ugodnimi kre-
diti, so v šmarski vladi začeli
lani. Na ta način so uspeli
pridobiti približno petdeset
delovnih mest. Z letošnjim,
natečajem pa ni šlo zgolj za
delovna mesta, ampak dajejo
poudarek samozaposlitvam
oziroma razširitvi dejavno-
sti. Pri zadnji je bilo med
prednostnimi merili za do-
delitev kredita število novih
delovnih mest. Z razpisom je
šlo za 20 milijonov SIT raz-
meroma ugodnih kreditov,
proračunskih sredstev, ki so
jih povišali z bančnim de-
narjem.
Do septembra se je prija-
vilo 57 prosilcev, od tega po
polovica za samozaposlitev
ali razširitev, pet pa jih je
želelo za eno in drugo, kar je
bilo mogoče. Večina prosil-
cev izhaja iz občinskih po-
djetniških delavnic, posa-
meznik pa je lahko prejel
največ 2 milijona SIT. Po-
sebna občinska komisija (iz
predstavnikov občine, banke
ter obrtne zbornice) se je
pred dnevi odločila za 22
kandidatov za samozaposli-
tev ter za 6 podjetij ter
5 obrtnikov, ki želijo razširi-
tev, 2 pa sta prejela kredit za
oboje. Nekateri pridobljeni
kredit že investirajo, drugi
pa imajo v teh dneh opravke
v banki.
V šmarskem sekretariatu
za gospodarstvo so povedali,
da bodo novembra objavili
še en razpis za pospeševanje
podjetništva, verjetno pod
istimi pogoji.
BRANE JERANKO
Parlament proti nasilju
Prejšnji petek je bil
v stranski dvorani Narodne-
ga doma otroški parlament,
katerega tema je bila tokrat
Breznasilja — za prijateljstvo.
Gosta letošnjega parla-
menta, ki je bil letos prvič
tako za osnovnošolce kot za
dijake skupaj, sta bila celjski
župan Anton Roječ in po-
močnica sekretarja za drviž-
bene dejavnosti, Bojana Ma-
zilj.
Na parlamentu so mladi
najprej pregledali sklepe
z lanskega občinskega parla-
menta, sledila je razprava,
v kateri so izpostavili pred-
vsem probleme, ki so trenut-
no za mlade najbolj pereči,
nakar sc izvolili še poslanki,
ki se bosta udeležili republi-
škega parlamenta, ki bo
v Ljubljani. In ugotovitve le-
tošnjega otroškega parla-
menta? Mladi poslanci so se
zavzeli za to, da bi pričeli
v Sloveniji ustanavljati neko
vrsto organizacij, v katerih
bi se lahko zbirali mladi.
Ugotovili so, da na šolah ni
psihologov, ki bi jim lahko
zaupali, da je na televiziji in
v kinematografih preveč na-
silja, in da bi filme s tovrstno
tematiko morali ukiniti ali
pa jih vsaj prestaviti v večer-
ne ure. Med razpravo pa so
ugotovili tudi, da je večina
mladih brez pravih prijate-
ljev; da je dobiti in imeti
pravega prijatelja zelo težko.
Na koncu so se strinjali, da
je pravi prijatelj družina,
v kateri mladostnik živi in
odrašča. Vendar pa so takšni
prijatelji pri nas žal zelo red-
ki, kar je vsekakor problem,
na katerega lahko mladi
opozarjajo, ne morejo pa ga
rešiti.
N-M. SEDLAR
Foto:E.EINSPIELER
Novo ime
častnišice
organizacije
LJUBLJANA, 12. okto-
bra (Dnevnik) - Slovenski [
častniki so se na problem-
sko volilni konferenci Zve-
ze častnikov Slovenije pre-
imenovali v Zvezo sloven- ;
skih častnikov. Organiza-
cijo bo poslej vodil polkov-
nik Miha Butara.
Manj za zdravstvo
LJUBLJANA, 6. oktobra
(Delo) - Prispevna stopnja
za obvezno zdravstvo se bo,
kot kaže, kmalu vnovič
znižala, saj je zdravstvena
zavarovalnica dobila več
denarja, kot ga je lahko po-
rabila. Zavarovalnica naj
bi namreč imela ob koncu
leta vsaj tri milijarde tolar-
jev presežka.
O dvojnem
državijanstvu
LJUBLJANA, 7. oktobra
(Dnevnik) - Parlament je
zavrml »Jelinčičev zakon«
o preprečevanju dvojnega
državljanstva. Hkrati je
sklenil, da bo na naslednje
zasedanje uvrstil podoben
zakon, ki ga je pripravilo
notranje ministrstvo.
Varali čiovelcovili
pravic
LJUBLJANA, 8. oktobra
(Večer) - Državni zbor je
obravnaval pravosodni za-
konski paket in delovanje
varuha človekovih pravic,
ki je za naše razmer novost,
v mnogih državah pa ga že
dolgo poznajo. Gre za člo-
veka ali inštitut varovanja
človekovih pravic in svo-
boščin v razmerju do dr-
žavnih in drugih podobnih
organov.
Vlada sprejela
Jakinov odstop
LJUBLJANA, 7. oktobra
(Delo) - Vlada je sprejela
sklep, po katerem Silvan
Jakin s 7. oktobrom ni več
direktor Sove. Do imeno-
vanja novega direktorja bo
to delo opravljal njegov do-
sedanji namestnik Drago
Ferš.
Težave železarjev
LJUBLJANA, 11. okto-
bra (Delo) - Državni svet je
razpravljal o izgubah žele-
zarjev in o izvajanju sana-
cijskega programa. Infor-
macije o poslovanju v pr-
vem polletju namreč niso
bile pravilne, zaposleni pa
zahtevajo natančne podat-
ke. Največje breme sanaci-
je nosijo zaposleni delavci,
ki ne dovoljujejo prodaje
železarn tujcem.
-NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo:   Marjela   Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja  Intihar,  Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič,   Željko   Zule.   Tehnični
urednik: Franjo Bogadi. Obli-
kovanje: Minja Bajagič. Tajni-
ca uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
£ax 441-032.
Št. 41 - 14. oktober 1993
3
Pozabljena pohorska bunka
Konjiška občina je globoko
: gospodarskih težav, še precej
rlohje kot celjsko območje ali
Slovenija v celoti. Toda po
)cenah strokovnjakov ima še
ireliko neizkoriščenih možno-
iti - od preko 16 tisoč kvadrat-
lih metrov prostih kapacitet,
[643 nezaposlenih delavcev,
\o velikih naravnih danosti za
ladaljnji razvoj turizma in
unetijstva z obuditvijo bogate
radicije.
»Občina ima možnosti in
ahko najde vlečne konje,« je
jrejšnji teden na zasedanju
(bčinske skupščine ocenil raz-
nere izkušeni ekonomist Mar-
in Grum, ki je pripravil pred-
og za ustanovitev občinskega
lentra za razvoj. Center kot
profitno organizacijo, katere
cilj je zaustavitev propadanja
konjiškega gospodarstva in
vzpostavitev novega gospo-
darskega razvojnega zagona,
so poslanci občinske skupšči-
ne podprli, odločili pa so se
tudi za tretjinski ustanovitve-
ni delež (po prvih ocenah do 15
tisoč nemških mark). Že na sa-
mem začetku pa v občini raz-
mišljajo, da bi se center lahko
v bodočnosti preoblikoval
v Družbo za investicije in
razvoj.
Poslanci so pozorno sprem-
ljali predstavitev problemov
in dosežkov številnih konji-
ških podjetij. Pokazalo se je,
da je njihova podoba sicer čr-
na, a ne povsod in ne povsem.
Lip Pohištvo na primer izvaža
90 odstotkov proizvodnje, po-
leg sedanjih 350 delavcev pa
namerava zaposliti še približ-
no 50 delavcev. Unior je poleg
turizma našel nove programe
tudi znotraj proizvodnje
- s proizvodnjo rolk in invalid-
skih vozičkov bo ohranilo delo
150 ljudi. Znotraj Turizma pa
bi z uresničitvijo novih načr-
tov prav tako lahko v nasled-
njih letih zaposlili še 150 ljudi.
Kostroj, ki ga danes sestavlja-
jo tri družbe, ima dovolj dela,
zlasti v družbi Obdelava, kjer
so z 90 že prešli na 100 zapo-
slenih, do konca leta pa bo do-
bilo delo še 10 ljudi. Celo Ko-
nus, ki je padel s 1750 na 1016
zaposlenih v septembru in kjer
se bo število zaposlenih verjet-
no zmanjšalo na 900 delavcev.
še vidi prihodnost v ohranitvi
jedra Konusa. Kaj storiti
s 5000 kvadratnimi metri pro-
stih površin v nekdaj njegovi,
sedaj bančni stavbi, pa v obči-
ni še ne vedo, na skupščini pa
je bilo slišati predlog, da se
vanj vselijo državne ustanove
- od skupščine do sodišča.
Razpravo o gospodarstvu so
tokrat bolj kot ne nasilno zak-
ljučili po štirih urah, saj je bilo
očitno, da bi se o tem lahko
pogovarjali brez konca. Od sa-
mega pogovora pa seveda ni
koristi, zato so se odločili, da
do zasedanja v bližnji prihod-
nosti pripravijo konkretne
predloge, kaj, kje in kako lah-
ko občina pomaga gospodar-
stvu.
MILENA B. POKLIC
Nezadovoljni ravnatelji
Nedavna stavka osnovno-
iolskim učiteljem v žalski ob-
lini, pa najbrž tudi drugod po
Uoveniji, na plačilnih listah ni
obrodila pretiranih sadov,
'lače so višje največ za dva
tisočaka, velike razlike pa se
jojavljajo pri plačah ravnate-
jev v primerjavi z direktorji
la primer v vzgojno varstve-
lem zavodu, Komunali in še
qe.
To je med drugim povedal
radja aktiva ravnateljev Jože
^lec, ko so na seji žalskega
zvršnega sveta govorili o iz-
rajanju vzgojno-izobraževal-
lega programa na žalskih os-
lovnih šolah. V zvezi z izvaja-
ijem programa je Kruleč po-
sedal, da je zavod za šolstvo
la vseh šolah pozitivno ocenil
lelo v preteklem letu, povsod
poskušajo slediti novostim,
glede na razpoložljivi denar pa
nabavljajo sodobno tehnologi-
jo, učne pripomočke ter vzdr-
žujejo objekte. Kljub temu, da
so letos prebelili nekaj osnov-
nih in podnižničnih šol, pone-
kod obnovili okna in poskrbeli
za najnujnejša popravila, bi za
vzdrževanje potrebovali še lep
kup denarja.
Kruleč je člane izvršnega
sveta seznanil tudi s stališči
ravnateljev do njihovih plač.
S posebno odredbo so si lahko
povišali plače nekateri direk-
torji pod državno streho, med-
tem ko za ravnatelje ta odred-
ba ne velja. V praksi to pome-
ni, je navajal Kruleč, da ima
direktor vzgojno varstvenega
zavoda za 44 odstotkov višjo
plačo kot denimo ravnatelj
največje šole v žalski občini.
Ali drug primer: učitelj s 30-
letno delovno dobo in eno uro
povečanega obsega tedensko
ter nazivom svetovalec ima
BOD dobrih 109 tisoč, pri rav-
natelja s 14-letno dobo pa
znaša BOD dobrih 105 tisoč
tolarjev. Takšne razlike, oce-
njujejo v aktivu, so premajhne,
zato naj tudi občina podpre si-
stemsko ureditev plač ravna-
teljev pri ministrstvu za šol-
stvo in šport. Dokler se vpra-
šanje sistemsko ne uredi, pa
naj bi občinska vlada zagoto-
vila 10 odstotno stimulacijo za
vodstvene delavce na šolah.
O tem bo vlada odločala na eni
prihodnjih sej, na samo delo
ter sodelovanje s šolami pa bi-
stvenih pripomb ni bilo slišati.
ffi
Več pripomb so imeli člani žalske vlade na poročilo Zavoda za
izvajanje spremljevalnih dejavnosti. Ob polletju je imel Zavod,
kjer med drug^ skrbijo za prehrano otrok, čiščenje prostorov,
prevoze šolarjev in upravljanje s telovadnicami, 117 tisoč tolar-
jev izgube. V razpravi se je zataknilo predvsem pri sedmih
milijonih tolarjev dobička, ki naj bi ga Zavod ustvaril s svojimi
kuhinjami. Nekateri člani izvršnega sveta so namreč menili, da
so stroški kuhinj poravnani iz proračuna in da v nobenem
primeru na ta način Zavod ne more prikazati dobička.
Nov inšpektor za delo
Po upokojitvi inšpektorice za delo Jožice Kuder so
v žalski občini pred kratkim imenovali novega inšpek-
torja. Poslej bo to delo opravljal Jože Zaveršnik iz Pari-
želj, zaposlen v šempetrskem Sipu. Mesto inšpektorja za
delo bo prevzel v začetku prihodnjega leta.
m
(oncesionarji pred poslanci
v žalski občini bodo v kratkem izbirali koncesionarja za
zgradnjo plinovodnega omrežja. Občinski odbor Liberalno
lemokratske stranke je v zvezi s tem zahteval, da je treba o tako
)omembni odločitvi podrobneje spregovoriti na zasedanju
občinskega parlamenta konec tega meseca. Pred poslanci naj bi
ie pojavili vsi morebitni ponudniki in predstavili svoje po-
ludbe. IB
Kmetje proti trasi
v ponedeljek so v žalski ob-
čini sedli k razpravi o gradnji
avtoceste predstavniki vseh
političnih strank. Mnenja se še
vedno krešejo.
Strankarski prvaki so govo-
rili o zadnjem ponujenem
predlogu avtoceste, tako ime-
novani J4 varianti, ki jo je
pred kratkim ponudilo mini-
strstvo za okolje. Na tokrat-
nem pogovoru so predstavniki
kmečke stranke ponovno od-
ločno zavrnili vsakršno južno
varianto, ki bi po njihovi oceni
uničila  rodovitna  kmetijska
zemljišča po Savinjski dolini.
Namesto J4 variante kmečka
stranka zagovarja prvotno
traso preko rimskega tabora.
Sicer pa i bodo svoje mnenje
o predlogu ministrstva pove-
dali še občani, v začetku no-
vembra se bo predvidoma za-
čela enomesečna javna razpra-
va. O gradnji avtoceste in lo-
kaciji bodo poslanci občinske-
ga parlamenta odločali šele na
decembrskem zasedanju.
Župan Milan Dobnik je bil
po pogovoru s predstavniki
strank dokaj skeptičen, da se
bo gradnja avtoceste prihod-
nje leto sploh začela. Končna
odločitev o gradnji bo res pad-
la v Ljubljani, vendar po nje-
govem mnenju v občini ne bi
smeli izgubljati časa. V vsa-
kem primeru je več možnosti,
da se bo gradnja začela pri-
hodnje leto, če bodo poslanci
traso potrdili in če bi bili v ob-
čini enotni.
m
Socialno delo po novem
Do štipendije je bilo že vča-
sih težko priti. Dostaviti je bi-
lo treba gore potrdil, da izpol-
njuješ najrazličnejše zahteve,
potem pa čakati na odločitev
pristojnih. Od nje je bila veli-
kokrat odvisna nadaljnja uso-
da bodočega dijaka ali študen-
ta. Novi časi pa so prinesli tudi
nove prijeme na tem področju.
Nekateri segajo že na delovno
Področje finančne policije in
detektivstva. Le na ta način
namreč lahko opredelimo vse
postopke, ki čakajo tiste pro-
silce, ki izvirajo iz obrtniških
ftli podjetniških družin in bi
^di dobili republiško štipen-
dijo.
Po novem pravilniku o šti-
pendiranju morajo namreč ti
prosilci dostaviti oceno o iz-
polnjevanju materialnih pogo-
iev, ki jo izdela pristojni cen-
za socialno delo. Zanje na-
■^ireč ne veljajo le običajna po-
j grdila o prejemkih in o premo-
l^enju staršev, pač pa mora
^enter opraviti poseben in-
j^Pekcijski pregled pri vsakem
'prosilcu. Pri tem naj bi dela-
vec centra ugotovil (po možno-
^•^i   skupaj   z   izvedencem),
kakšnimi stanovanjskimi in
Poslovnimi prostori razpola-
gajo prosilci, kakšne umetnine
imajo in koliko so vredne, na
vpogled naj bi jim dali bančne
račune, hranilne knjižice in še
kaj, jim razkazali vozni park
ter seznam vseh nepremičnin.
Delavce centra morajo prosilci
za republiško štipendijo priča-
kati tudi s potrdili o morebit-
nih izplačilih denarnega nado-
mestila v enkratnem znesku.
Šele po tako opravljenih pre-
verbah prosilca bodo l^ko
napisali oceno ali je upravičen
do štipendije ali pa se bo lahko
šolal brez nje, ker ima dovolj
premoženja v tmietninah, av-
tomobilih in listinah. Še sreča,
da se morajo prosilci s takšnim
postopkom strinjati in podpi-
sati i>osebno izjavo. Nazadnje
jih doleti še plačilo vseh stro-
škov, ki bodo s tem nastali.
Celjski Center za socialno
delo, ki bo moral opraviti
omenjene inšpekcijske in de-
tektivske naloge, je seveda nad
vsem skupaj vse prej kot nav-
dušen. Ostane jim upanje, da
bo večina prosilcev za štipen-
dijo zaradi omenjenih pogojev
obupala. Sicer pa bodo te dni
vsem poslali natančna navodi-
la in če bodo vztrajali, centru
ne preostane drugega, kot da
se gre - ob množici drugih na-
log - še finančno policijo, svoje
zaposlene pa dodatno usposo-
bi za ocenjevanje umetniških
del in vrednosti nepremičnin.
Ko bodo utegnili, pa se bodo
socialni delavci med eno in
drugo inšpekcijo morda uk-
varjali tudi s socialnimi pro-
blemi.
T. CVIRN
Ministra v Celju
Minuli petek je Celje obiskal
minister za promet in zveze
Igor Umek, ki si je ogledal
predvidene prostor za delo
Družbe za izgradnjo avtocest.
Minister Umek je bil z vide-
zom, predvsem pa funkcional-
nostjo približno 220 m^ velikih
prostorov v 1. nadstropju Kul-
turnega stolpa Mestnega gra-
du zadovoljen.
Za ponedeljek pa je v Celju
napovedan obisk ministra za
šolstvo in šport dr. Slavka Ga-
bra, ki naj bi predstavil pred-
vsem možnosti Celja, da v kar
najkrajšem času pridobi kakš-
nega od programov visokošol-
skega oziroma višjega stro-
kovnega izobraževanja.
IS
Kaj pa matura?
Prejšnji četrtek je bil v Na-
rodnem domu posvet na temo
Kaj pa matura?, ki ga je ob
tednu otroka organiziral Klub
staršev pri Zvezi prijateljev
mladine Celje.
Kot gostje so bili na posvet,
ki so se ga udeležili predvsem
predstavniki celjskih srednjih
šol, vabljeni Jože Zupančič,
ravnatelj Gimnazije Celje,
Janko Poklic, ravnatelj Sred-
nje ekonomske šole iz Celja,
Janko Stegne, vodja gimnazij-
ske smeri na STŠ, in pa Franc
Erjavec, ravnatelj Srednje šole
Borisa Kidriča.
Jože Zupančič je na posvetu
predstavil zaključne izpite,
s katerimi so, skupaj z usmer-
jenim izobraževanjem, pričeli
leta 1981, predstavil pa je tudi
razlike med maturo nekoč
(pred letom 1958) in maturo po
novem.
Matura po novem ima pet
predmetov, med katerimi so
slovenski jezik, matematika in
en tuj jezik obvezni. Na Uni-
verzo se bo dalo priti samo še
z opravljeno maturo, bistvena
razlika pa je tudi v tem, da so
maturitetni testi, ki jih sestav-
ljajo v maturitetnem centru,
enaki po vsej Sloveniji. Na ta
način naj bi se preverilo, kakš-
no je celostno znanje dijakov
v Sloveniji.
Janko Poklic je izpostavil
vprašanje mature v strokovnih
(tehničnih) šolah, saj imajo,
kot je povedal, v gimnazijskih
programih večji razpon pred-
metov, razen tega pa imajo
v strokovnih šolah majhen
razpon ur za pripravo na ma-
turo. »Vendar pa,« je poudaril
Poklic, »ko tak maturant ma-
turo opravi, ne bo med njim in
med maturantom iz gimnazije
nobene razlike«.
Janko Stegne je predstavil
maturitetne kataloge in pove-
dal, da se morajo dijaki že ob
koncu drugega letnika odloči-
ti, katera dva izbirna predme-
ta bodo opravljali za maturo.
Ocene, pridobljene na matu-
ri, so v glavnem ekstremne;
20% internega značaja pri
ocenjevanju je le pri kemiji,
biologiji in fiziki, nekaj pa tu-
di pri filozofiji, psihologiji in
sociologiji.
Na izpitih za maturo bodo
kot člcini komisije prisotni tu-
di zunanji člani, dijak pa se
lahko na postopek pritoži
v štiriindvajsetih urah po
opravljanju mature.
N-M. SEDLAR
Evropa ostaja pri
načelnili obsodbali
Piše: Erika Repovž
Če gre verjeti sklepnemu
dokumentu sestanka Sveta
Evrope minuli vikend na
Dunaju, bo Stara celina
poslej prisiljena posvečati
več pozornosti problemom,
ki so ji že nekaj časa trn
v peti. Nacionalizem, zaš-
čita manjšin in tujcev, člo-
vekove pravice in svoboda
tiska so bile teme, ki so
končno našle svoje mesto
za okroglo mizo predsedni-
kov držav in vlad članic
SE. »Konec razbitosti
Evrope na nasprotna bloka
ponuja zgodovinsko prilož-
nost za mir in stabilnost
v Evropi, ki se lahko razvi-
je v obširno območje demo-
kratične varnosti. Zato
Evrope upanja ni mogoče
prepustiti razdiralnim oze-
meljskim zahtevam, agre-
sivnim nacionalizmom,
oživljanju vplivnih obmo-
čij, nestrpnosti ali totali-
tarnim ideologijam...« so
zapisali veličastne namere
v času, ki sovpada z vojno
na Balkanu, požiganjem
azilantskih domov v Za-
hodni Evropi, rastjo naci-
onalističnih strank, popla-
vo skinheadovske mularije,
ki polzavedna, brez formi-
ranih političnih stališč in
z jasno fašistično artikula-
cijo v jatah preplavlja
evropska mesta... In ne
nazadnje v času, ko je
upravičljivo s topovi brani-
ti demokracijo in na račun
človeških žrtev ustvarjati
t.i. »območje demokratične
varnosti«. Očitno je Evropa
oblikovala nove standarde,
sicer bi se v soboto verjetno
kdo oglasil in izrazil dvom
o pravilnosti oziroma t.i.
»legitimnosti« dejanj v Ru-
siji, ali pa bi na primer
povprašal slovenske pred-
stavnike na Dunaju, kako
je bilo mišljeno z referen-
dumom o odvzemu sloven-
skih državljanstev. Konec
koncev sodi prvo v razpra-
vo o demokratizaciji, drugo
pa vsaj k človekovim pra-
viccmi, če že ne kot nov pri-
mer rastoče ksenofobije
v Evropi.
Verjetno ni bilo naključ-
je, da se je na Dimaju sko-
raj istočasno odvijal sim-
pozij o migracijah, na kate-
rem so bili udeleženci veli-
ko jasnejši, ko je bilo treba
oblikovati sklepna stališča.
Poudarili so namreč, da je
danes na svetu približno
100 milijonov migrantov,
ki so vsakomur le v napoto
in žrtve hudega ekonom-
skega pritiska in politične-
ga nasilja. Dober primer
razlikovanja med ekzakt-
nostjo stroke in ohlapnost-
jo politike. Žal je domena
prvih znanstvena analiza,
slednji pa imajo v rokah
vzvode družbene moči.
Ne nazadnje Slovenci
s svojimi občasnimi pored-
nostmi na Dunaju sploh ni-
smo sodili v družbo grešnih
kozlov. Ti namreč še vedno
nestrpno mencajo pred pri-
prtimi durmi evropske hi-
še, ker v svoji ne živijo tako
kot bi morali. Vse skupaj
spominja na prestižno za-
bavo, na katero so vabljeni
le predstavniki primernega
družbenega sloja z ustrez-
nimi manirami. OstaU so
lahko v najboljšem prime-
ru strežniki, ali v našem
primeru opazovalci. Na če-
lu slednjih je najbolj vztra-
jen Franjo Tudman, ki pre-
peva svoj evergreen o tem,
kako se bo poboljšal, pa mu
tega nihče več ne verjame.
Njegova hiša se pač ruši na
vseh deklarativnih načelih,
s katerimi so evropski dr-
žavniki okrasili svoj sklep-
ni dokument. Osnovne člo-
vekove pravice (ne samo
Hrvatov, ki lahko dokaže-
jo, da so to že tisočletja),
svoboda medijev in vplete-
nost Hrvaške v balkansko
vojno so sklopi vprašanj, ki
jih hrvaški predsednik ne
more razumeti, čeprav to
vajo ponavlja že neskončno
dolgo. Pri tem mu ni v ni-
kakršno pomoč usmeritev
njegove streinke, ki jo nosi
vedno bolj na desno. Dima j
za takšne gotovo ne bo pre-
lomnica streznitve. Sklep-
na deklaracija je namreč
tako prijazno načelna in
neobvezujoča, da bodo lah-
ko Tudman in njemu po-
dobni doma še naprej po
svoje dirigirali orkestru.
Za evropski okus so sicer
pretirano razglašeni, am-
pak, kot kaže, postaja tudi
Evropa iz leta v leto bolj
naglušna, ali vsaj bolj na-
klonjena improvizaciji.
Št. 41 - 14. Oktober 1993

Zmanjšujejo število zaposlenih
v Juteksu so delavcem ponudili različne možnosil - Ponudbo sprelelo približno 60 Hudi
Gospodarske razmere v žalskem Juteksu ni-
so dobre, devetmesečni obračun je pokazal
preko milijon mark izgube. Zato namerava
vodstvo zmanjšati predvsem fiksne stroške,
kar pomeni tudi zmanjševanje števila zapo-
slenih.
»Juteks s svojim osnovnim programom tal-
nih oblog potrebuje 200 in ne 2 miUjonsko
tržišče,« ocenjuje direktor Milan Dolar. V do-
brih dveh letih je razpadlo jugoslovansko tr-
žišče, povsem mrtvo je tržišče bivše Sovjetske
zveze. Letos so Žalčani sicer podpisali pogod-
bo z Rusijo o prodaji 200 tisoč kvadratnih
metrov talnih oblog, vendar garancij za plačilo
ni, tako da se v Juteksu še niso odločili, če se
bodo sploh lotili ponujenega posla. Bivša Sov-
jetska zveza namreč dolguje Juteksu preko mi-
lijon dolarjev že iz preteldosti. Pri prodaji na
evropska tržišča pa so v Juteksu še ob polletju
beležili 57 odstotkov višjo prodajo kot v ena-
kem lanskem obdobju, v zadnjih mesecih pa
svoje zobe vse bolj kaže recesija, ki se pojavlja
povsod po svetu, tako da bo letni indeks rasti
prodaje verjetno med 25 in 30. »Juteks prodaja
talne obloge v Italijo, Avstrijo, Nemčijo, na
Poljsko, v Skandinavske države, Španijo, An-
glijo in Francijo,« je razlagal Dolar. »Z manjši-
mi količinami se pojavljamo na Češkem in
Slovaškem, v zadnjem času tudi na Madžar-
skem. Osrednji problem je ta, da Evropejec
varčuje, ker se boji, da bo izgubil delo in za
svojo prihodnost, zaradi česar je prodaja blaga
široke potrošnje bistveno manjša. Poleg tega je
manj naložb v stanovanjsko izgradnjo, ob
vsem tem pa je treba upoštevati še padec naci-
Med delavci Juteksa je slišati veliko očitkov na
račun podjetja Arteco, lastnik podjetja pa naj
bi bil sin vodje Juteksovega podjetja v Nemči-
ji. Milan Dolar pravi: »Ko bi Juteks imel še 10
ali 20 takšnih Artecov, potem danes ne bi bili
v takšnih težavah. Podjetje je našlo kupca na
severu Nemčije, prodaja preko firme narašča,
zato bomo z njo sodelovali tudi v prihodnje.
V Juteksu se pogovarjamo še z enim delavcem,
da bi odprl podjetje na območju nekdanje Ju-
goslavije. Edino na ta način lahko računamo
na večjo prodajo. Nikakor pa ne moremo po-
slovati tako, da iz Makedonije dobimo name-
sto denarja tisoč kril, ki so po dveh letih še
vedno v naši prodajalni.«
onalnih monet. Španska pezeta je padla za 12
odstotkov, devalvirali sta finska marka in
švedska krona, poznan je problem funta in
lire. Vse to onemogoča rast plasmana na Zaho-
du, nemogoče je delati v takšnem obsegu kot
pred dvema letoma, zato je nujno zniževanje
stroškov.«
Tega se v Juteksu lotevajo že tretjič v zad-
njih dveh letih. Podjetje ima 287 ljudi, dejan-
sko bi potrebovali 150 delavcev. Ob upošteva-
nju zdravstvenih, socialnih in drugih razlogov
bo v podjetju po Dolarjevih besedah ostalo 170
do 180 delavcev. Zaposlenim so ponudili ra-
zlične možnosti. Najprej sporazumno prekini-
tev dela, zaposlenim^o za vsako leto dela v Ju-
teksu ponudili eno celo plačo. Za to možnost se
je odločilo 10 ljudi. Druga oblika so bih tehno-
loški viški. Vsi tisti, ki so se že avgusta oprede-
lili za tehnološki višek, so dobiU šest čakalnih
plač, delavcem pa so izplačali 50 odstotkov
več, kot določa zakon. Višji znesek, kot ga
določa zakon, so lahko dobili tudi tisti, ki so
postali tehnološki viški septembra, za vse, ki
so ponujeno možnost sprejeli po prvem okto-
bru, pa v podjetju obračimavajo odpravnine
skladno z zakonom. Skupno se je med tehnolo-
ške viške uvrstilo preko 50 delavcev.
Ob tem se zaposleni sprašujejo, od kod po-
djetju, ki sicer tarna zaradi težavnih gospo-
darskih razmer, denar za izplačila odpravnin,
obenem pa vodstvu očitajo namerno zniževa-
nje vrednosti podjetja. Dolar pravi, da denarja
v podjetju ni, za izpeljavo akcije si ga je treba
izposoditi. Očitke o zmanjševanju vrednosti
podjetja pa je komentiral z besedami: »Gi,
preprosto za nepoznavanje stvari. Če je obse
poslovanja enak ali celo večji, ljudi pa man
potem je podjetje kvečjemu več vredno, ne p'
manj. Ničesar ne skrivamo, zaenkrat tudi n
vemo, kako bo z lastninjenjem. Podjetje je oc<
njeno po otvoritveni bilanci precej visoko, tri'
na vrednost je sicer nižja, vendar še vedn
visoka. Poleg tega pa bodo ljudje, ki so aU «,
bili v podjetju, imeli enake možnosti.«       1
Pred lastninjenjem bodo morali v Juteksu n <
zrešiti še problem vračanja premoženja bivšii |
lastnikom. Zahtevek je vložen za bivše član
komanditne družbe iz leta 1939, ki so zače
s tkanjem jute kot embalaže za hmelj. Vreč
nostno ta zahtevek podjetju ne bi smel povzn
čati težav, ocenjuje Dolar.
Sicer pa je svoje o razmerah v Juteksu ž j
povedala revizijska komisija SDK. Revizor
menda niso ugotoviU nobenih nepravilnos
v zvezi z lastninjenjem, kar je za direktorj
jasno, saj v podjetju še ničesar niso lastninil
Pri pregledu zniževanja vrednosti premoženj
pa so se revizorji lotih predvsem plače, ki so j
decembra lani namenili za lastninjenje in kjt
so obračimani nekoUko manjši prispevki.
Za boljše delo
Območna gospodarska
zbornica Velenje sodeluje
pri organizaciji večih pre-
davanj v oktobru in no-
vembru. Tako bodo s po-
močjo Centra za tehnolo-
ško usposabljanje pri GZS
v začetku novembra pri-
pravili seminarje za proda-
jalce in poslovodje, okto-
bra pa z Gea CoUege semi-
nar o dokapitalizaciji!
Hkrati velenjska zbornica
vabi na tržaški sejem 4lt
- Trieste, Trade, Technolo-
gy, Transfer. Prijave in po-
drobnejše informacije nu-
dijo na GZS-Območni
zbornice Velenje, Trg mla-
dosti 2, tel. 856-920.
Pri gospodarstvenilcih ni optimizma
»v Velenju je pri poslovnih
rezultatih treba upoštevati ve-
lik vpliv energetike s svojimi
zakonitostmi, ki s tržnimi ni-
majo nič skupnega,« je opozo-
ril direktor velenjske banke
Rafko Berločnik na četrtkovi
seji upravnega odbora območ-
ne gospodarske zbornice, ki
pokriva velenjsko in mozirsko
občino.
Na stanje v mozirski občini
bistveno vpliva podjetje Glin.
Brez nazarskega podjetja in
brez energetskih kazalcev po-
datki o poslovanju v obeh ob-
činah ne bi bili tako pesmistič-
ni: velik porast izgub, zmanj-
ševanje   števila   zaposlenih,
večji uvoz od izvoza, zaostaja-
nje gospodarstva za državo pri
bruto dobičku na zaposlenega,
pri akumulaciji, pri izgubi...
Vzpodbudni rezultati v go-
spodarjenju obeh občin so le
pri rasti industrijske proiz-
vodnje, zmanjševanju zalog in
rasti plač. V razpravah je več
članov upravnega odbora ob-
močne GZ omenjalo, da ve-
lenjsko gospodarstvo dejansko
izkazuje tudi državno izgubo.
Poleg tega je predsednik zbor-
nice Franjo Korun opozoril še
na manjšanje optimizma med
gospodarstveniki. »Kot da se
ne izplača delati, dokler se
lastninska zakonodaja ne
uredi.«
Območna GZ je pretekli te-
den praznovala 20-letnicO ob-
stoja. V sklopu občinskega
praznika občine Velenje pa so
si skupščinski poslanci in
gostje v petek po slavnostni
seji ogledaU informacijski si-
stem zbornice.
US
PO ČEM SO DEVIZE?.
Tečaji deviznih valut na dan 13. 10. 1993
Japonci
v Žalcu
Izvoz hmelja na Japonsko
pomeni tako za Hmezad ex-
port-import kot za žalsko ob-
čino in Slovenijo pomembno
postavko v izvozu. Tudi pri
hmelju so Japonci zelo zahtev-
ni kar zadeva kvaliteto in zato
se je prejšnjo soboto v Žalcu
mudila skupina japonskih
strokovnjakov, ki so hmelj na-
menjen za izvoz za to deželo
natančno pregledali. Na vzor-
cih so opravili številne teste in
glede na to, da je posel skle-
njen, so bih zadovoljni. Kot
pravijo pri Hmezadu, bo letoš-
nji izvoz večji kot doslej, pa
tudi.cena je ugodna - evropska.
Na sliki: Japonski strokovnja-
ki med hmeljskimi vzorci, ki
jih natančno preizkušajo.
T.TAVČAR
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Italijansko podjetje Carta-
bianca žeh na italijanskem tr-
gu zastopati slovenskega pro-
izvajalca papirnatih vrečk
- shopping bags. Informacije:
tel. 0039/0422-431-300 in fax
0039/0422-431-382 (Marchesi-
ni Renzo).
-Avstrijska banka Raiffe-
isen Salzburg s svojo hčerin-
sko firmo Holding service
d.o.o. Ljubljana nudi sloven-
skim podjetjem pomoč pri
prodoru na tuje trge, os vzhod-
zahod. Nudijo tudi dodelavne
posle in servis pri ustanavlja-
nju kapitalskih družb v tujini
Ooint-venture). Iščejo tudi po-
slovne partnerje. Informacije:
tel. 061/121-145 in fax 061/
131-284 (Barbara Srbizaj).
-Poljsko trgovsko podjetje
Ondraszek želi uvažati pohi-
štvo in vrtne garniture. Infor-
macije: tel. in fax 0048/43-28-
853 (Adam Adamski).
-Češko podjetje Info-Tra-
ding želi izvažati stekleno po-
sodo, porcelan in pivo. Nudijo
tudi prevoz blaga do kupca ali
naročnika. Informacije:
tel. 0042/6565-6541 in fax
0042/6565-6258 (František
Hruška).
- Italijansko podjetje išče
prodajne agente za tekstilni in
kozmetični sektor. Nudijo do-
bro in zanesljivo plačilo. In-
formacije: Podjetje LcimpK)
d.o.o. Šmartno pri Litiji, tel. in
fax 061/881-590 (Magda
Grosnik).
- Češko podjetje Remagg
SRO nudi pisalne stroje, dele
za traktorske motorje in siste-
me za regulacijo ogrevanja in
hlajenja. Informcije: tel. 0042/
42-507 in fax 0042/414-126
(Karel Palas).
Povpraševanje:
- Britansko podjetje Marke-
ting Associates International
išče v Sloveniji podjetje, ki bi
sestavljalo sesalce, drobne go-
spodinjske aparate in plastič-
ne igrače. Iščejo tudi distribu-
terje vitaminskih izdelkov, ze-
liščnih izdelkov ipd. Informa-
cije: tel. 0044/624-834-631 in
fax 0044/624-835-034 (George
T. Egee).
Informacije:
- Pred kratkim je bilo usta-
novljeno podjetje Mtmibari
Ewfarpresis?? z nalogo vzpo-
staviti komercialne vezi med
Slovenijo in Jemnom. V Jenrnu
je velika količina surove nafte,
celotna država pa je zelo zani-
mivo industrijsko in trgovsko
področje (mesto Aden bo brez-
carinska cona). Zainteresirana
podjetja in firme, ki želijo in-
vestirati sredstva in tehnologi-
jo v posle z Jemnom, naj se
pismeno javijo na naslov: Mu-
nibari Enterprises d.o.o. Ljub-
ljana, Štrekljeva 7, 61111
Ljubljana.
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zborrMce
Stovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ah direktno 215-631.
Tuji krediti
V območni gospodarski
zbornici Celje sporočajo po-
djetnikom, da ministrstvo za
finance in slovenska gospo-
darska zbornica organizirata
jutri, v petek, poseben semi-
nar o možnostih udeležbe
slovenskih podjetij na med-
narodnih razpisih. Seminar*
bo v ljubljanskem hotelu
Union. Razpisi za izvedbo
projektov, Id jih financirajo
mednarodne finančne orga-
nizacije, so priložnost za raz-
širitev tržišč, prodajo opre-
me in drugega blaga, storitev
ter izvajanje investicijskih
del. Namen seminarja je sez-
naniti slovenska podjetja
z možnostmi, pogoji in po-
stopki pri financiranju in iz-
vedbi projektov pri Svetovni
banki ter Evropski banki za
obnovo in razvoj. Podrobnej-
še informacije so na voljo
v območni gospodarski zbor-
nici.
Kol(o - notranji
odkup
V Konusovi družbi Koko,
za katero je Sklad za razvoj
razpisal prodajo, so se odlo-
čili za notranji menadžerski
odkup. Delo bo predvidoma
ohranilo vseh 145 zaposle-
nih, ki mesečno ustvarijo od
100 do 160 tisoč nemških
mark. Za Koterm, za katere-
ga so prav tako razpisah pro-
dajo, še ni kupca, je pa zanj
zanimanje v tujini.
Obnovljena banka
V Ljubljanski banki
.Splošni banki Celje so se
pred kratkim odločili za pre-
novitev ekspoziture v La-
škem. Obnovljene bančne
prostore v Laškem bodo
uradno odprli jutri, v petek,
ob 12.30. uri.
Podjetniška
delavnica
v Termah Zreče se je v po-
nedeljek začela štiridnevna,
že četrta podjetniška delav-
nica. Organizira jo Svetoval-
no izobraževalni center iz
Slovenskih Konjic. V štirih
dneh je osem predavateljev
približno 30 udeležencem
predstavilo podjetništvo in
njegov razvoj v praksi.
Št. 41 - 14. Oktober 1993
5
počasi do socialnih stanovanj
,/\fa Usto upravičencev le v Celju uvrščenih 368 občanov — Do stanovanj tutJI z otikupom In prenovo
ielezničarskega samskega tioma
Možnosti celjske občine, da
k,i zadostila povpraševanju
Iliroma potrebam po social-
Ipih stanovanjih, so zadnja leta
Vse manjše. Primernih stano-
Ivanj enostavno ni dovolj, šte-
jrilo občanov, ki so kljub
jpstrim razpisnim kriterijem
opravičeni do socialnega sta-
novanja, pa se je letos povzpe-
lo kar na 368. To seveda pomo-
li, da bo trajalo kar nekaj let
ijpreden bo prednostna lista za
Idodelitev socialnih stanovanj
izpraznjena.
I Na razpis, ki so ga v Stro-
Ifcovni službi za stanovanjsko
gospodarstvo objavili sredi ja-
nuarja, se je prijavilo 488 ob-
fanov, a 120 jih je zadržalo
^ito strogih razpisnih kriteri-
jev. Tudi člani občinskega IS
so minulo sredo potrdili, da do
socialnega stanovanja ni upra-
vičenih 49 občanov, ki prese-
dajo cenzus, 27 je bilo takšnih,
f;den od razpisnih kriterijev
pL dodelitev socialnega stano-
:^anja je tudi ta, da skupni pri-
lodek na odraslega družinske-
ga člana he presega 52 odstot-
tov povprečne plače v državi,
ta otroka do dopolnjenega
Meta 29, do dopolnjenega
15. leta 34 in za starejše otro-
ke, ki se še redno šolajo, 42
odstotkov.
d ne živijo na naslovu stalne-
ga prebivališča, 20 pa jih že
idaj stanuje v standardnih
itanovanjih. Preostalih 24 se
la prednostno listo ni uvrstilo
laradi tega, ker nimajo stalne-
(a bivališča na območju celj-
ike občine, niso državljani Re-
publike Slovenije, ker so do-
slej že rešili svoje stanovanj-
ske probleme ali pa so odsto-
pili oziroma so na razpis po-
slali nepopolno vlogo.
S posebnim povabilom, da
obnovijo svoje vloge za dodeli-
tev socialnega stanovanja so
v Strokovni službi za stano-
vanjsko gospodarstvo pozvali
tudi tistih 96 občanov, ki so
z nerešenimi stanovanjskimi
vprašanji ostali na prednostni
listi upravičencev izpred petih
let. Po besedah Zdenke Zu-
panc-Zrinski je med upravi-
čenci največ mladih chnižin,
glede na izredno stroge razpis-
ne kriterije, pa je v Celju še
veliko več posameznikov ozi-
roma družin brez ustreznega
standardnega stanovanja, ka-
kor kažejo rezultati razpisa.
In kakšna bo dinamika do-
deljevanja socialnih stano-
vanj? Najprej bo ključe stano-
vanj prejelo tistih 14 srečne-
žev, ki jim bodo dodelili no-
Med upravičenci do socialnih
stanovanj je največ mladih
družin z dvema oziroma enim
otrokom, nekaj pa je tudi takš-
nih s tremi ali več. V Strokovni
služi za stanovanjsko gospo-
darstvo ugotavljajo, da se tre-
nutno kaže še največ možnosti
za dodeljevanje enosobnih sta-
novanj, čeprav so potrebe
upravičencev večje.
vozgrajena stanovanja v sta-
noveinjski soseski Dolgo polje.
Žal gre v teh štirinajstih pri-
merih le za manjše stanovanj-
ske enote, pretežno enosobna
stanovanja. Prav tako je že na
voljo še 8 enosobnih stano-
vanj, ki se jih je v Celju izpraz-
nilo na osnovi 30-odstotnega
deleža odpravnine najemniku
ob vrnitvi stanovanja po no-
vem stanovanjskem zakonu.
Za socialna stanovanja je evi-
dentiranih še 5 že izpraznjenih
stanovanj, na katera pa bo tre-
ba počakati do sredine decem-
bra, saj so v hišah, za katere
velja moratorij zaradi rokov
denacionalizacijske zakono-
daje. Podaljšani rok za vloži-
tev zahtevkov za vrnitev naci-
onaliziranega premoženja na-
mreč poteče decembra, dotlej
pa je potrebno spoštovati mo-
ratorij kljub temu, da so sta-
novanja prazna, za vrnitev
stanovanjskih hiš pa ni vlože-
nih zahtevkov.
Do konca pomladi 94 naj bi
streho nad glavo dobilo še 20
upravičencev s prednostne li-
ste, za katere bodo socialna
stanovanja uredili v prenov-
ljenem železničarskem sam-
skem domu v Novi vasi. Celj-
ska občina je namreč pred
kratkim za 60 milijonov tolar-
jev odkupila propadajoči sam-
ski dom, s tem pa zagotovila
denar za nadaljnjo prenovo
železniške postaje ter možno-
sti za ureditev 20 novih stano-
vanj. Po besedah vodje Stro-
kovne službe za stanovanjsko
gospodarstvo Janija Amoša
prav v teh dneh pripravljajo
projekt za prenovo bivšega
samskega doma, po katerem
naj bi bili v pritličju poslovni
prostori, v nadstropjih pa bi
uredili stanovanja.
I.STAMEJČIČ
Sejem številnili možnosti
Končal se Je iJrugI sejem Senlor
Drugi sejem Senior 93 se je
v nedeljo končal in organiza-
torji Celjski sejem ter podjetje
Medico tour ocenjujejo, da je
uspel. Ogledalo si ga je 6200
obiskovalcev, ki so lahko vide-
li ponudbo več kot 70 razstav-
Ijalcev iz Slovenije in tujine.
Sejem ima prav zaradi svoje
specializiranosti še precej
možnosti, še zlasti, če bo uspel
pritegniti k sodelovanju raz-
stavljalce s prostora Alpe-Ja-
dran.
. V petih sejemskih dneh so
obiskovalci videli ponudbo
slovenskih naravnih zdravi-
lišč, lahko so si ogledali različ-
ne zdravstvene, ortopedske in
masažne pripomočke (na sli-
ki), fitnes opremo, kozmetiko,
izdelke zdrave prehrane in ze-
liščne preparate ter opremo za
prosti čas. Posebej zanimiva je
bila predstavitev nekaterih
društev upokojencev. Upoko-
jenci z Ostrožnega pod vod-
stvom Staneta Krivca so pri-
pravili razstavo domačih do-
brot in ročnih del, prav tako
zanimive so bile predstavitve
upokojencev iz celjske krajev-
ne skupnosti Slavko Šlander
in iz Vojnika. Letos so se prvič
širše predstavili varovanci
Doma Nine Pokom iz Grmov-
ja, velenjsko društvo pa je obi-
skovalce presenetilo z zbirka-
mi obeskov za ključe, značk,
kemičnih svinčnikov, vžigal-
nikov in znamk Ivana Urana.
Na sejmu je bilo še najbolj ži-
vahno v soboto, ko so se srečali
vsi udeleženci športnih iger
v času sejma in upokojenci iz
vse Slovenije. Opozorili so na
vse večjo stisko večine sloven-
skih upokojencev, saj skoraj
90 tisoč upokojencev prejema
le do 20 tisoč tolarjev pokojni-
ne, 178 tisoč pa do 25 tisoč
tolarjev. Zborovanje so izkori-
stili tudi za podpisovanje izjav
Demokratične stranke upoko-
jencev Slovenije za zaščito
pravic upokojencev.
Celjski Zdravstveni dom je
pripravil stojnico z bogatim
materialom, ki je obiskovalce
opozarjal na varovanje zdrav-
ja. Vsem, ki so to želeli, so iz-
merili pritisk in jim svetovali
pri različnih zdravstvenih
problemih. V dveh anketah pa
so    obiskovalce    spraševali
o tem, kaj po njihovem pov-
zroča bolezni srca in ožilja in
kako skrbijo za svojo aktiv-
nost ter rekreacijo. Rezultate
anket bodo zdravstveni delav-
ci uporabili pri svojem delu
v ambulanatah.
TC
O sejmu so
povedali...
Dr. Marjan Hrušovar, Medi-
co tour, eden od pobudnikov
sejma Senior: »Ocenjujem, da
je letošnji sejem presegel lan-
skega, saj se je predstavljalo
več razstavljalcev kot lani, od
tega več tujih. Obiskovalci so
si ga lahko v miru ogledali, pa
tudi razstavljalci so imeli za-
nje več časa, saj ni bilo gneče
kot na drugih sejmih. Menim,
da je še vedno premalo po-
udarka na- varovanju zdravja
ljudi, kar ne velja samo za sta-
rejšo populacijo, pač pa za vse.
Zato ima sejem na tem po-
dročju še veliko možnosti, še
zlasti, če bo uspel prodor na
širšeobmočje Alpe—Jadran, pri
čemer naj bi po zagotovilih
ministra dr. Božidarja Voljča
pomagalo tudi ministrstvo za
zdravstvo«.
Marija Akerman, Kana Ža-
lec: »Na sejmu Senior smo se
prvič predstavili, že prej pa
smo kot zastopniki nemške
firme Gerlach nastopili na
obrtnem sejmu. Sejmov ni mo-
goče primerjati, saj sta že po
zamisli različna. Senior je po
mojem predvsem namenjen
naši predstavitvi. V prihodnje
bi morali bolj poudariti, da ni
namenjen samo starejšim«.
Ana Marija Bičič, Matik iz
lijubljane: »Nismo še sodelo-
vali na takšnem sejmu kot je
Senior in nekoliko smo prese-
nečeni, ker ni večjega zanima-
nja med obiskovalci, saj je se-
jem dovolj pester in privlačen.
Naše podjetje tokrat sodeluje
bolj v reklamnem kot tržnem
smislu«.
Silva in Felicijan Leban iz
Celja: »Že lani sva si ogledala
sejem Senior in zelo nama je
bil všeč. Tudi letos sva zado-
voljna, vendar misliva, da je
naslov sejma zgrešen, saj ni
namenjen samo starejšim. Še
najbolj všeč so nama bili raz-
stavljeni izdelki društev upo-
kojencev«.
NOVO NA BORZI
Porasli tečaji delnic
Piše: Darja Orožim
Skoraj vsak teden katera iz-
med delnic, ki kotirajo na
Ljubljanski borzi, doseže ali
preseže 30% porast ali padec
cene ob dneva veljavnosti
Odredbe o pogojih sklepanja
poslov, po kateri je izdajatelj
vrednostnega papirja dolžan
nvnosti sporočil vzrok padca
Ui porast cene.
Tokrat je v petek 8. 10. 1993
»čaj prednostne delnice Hipote-
tame banke Brežice znašal
J.588,00 SIT, kar je več kot 30%
[»rast glede na 30. 9. 1993. Hi-
potekama banka Brežice je spo-
ročila, da je od javne objave po-
datkov o svojem poslovanju (10.
9. 1993) prišlo v banki do vrste
poslovnih potez, ki že in naj bi
tudi v prihodnje pozitivno vpli-
vale na gibanje tačajev njihovih
delnic na trgu.
Prejšnji četrtek je bilo na boži
sklenjenih poslov za 4.400 tisoč
Dem. Največ je bilo prometa
z obveznico RSLl (1.340 tisoč
I^EM). Z delnico Dadasa je bilo
poslov za 882 tisoč DEM po mi-
nimalnem dovoljenem tečaju
glede na prejšnji dan in je dose-
gla tečaj 85.397,00 SIT. Tečaj je
v petek padel celo na 81.184,00
SiT/delnico in dosegel svoj mini-
"»um. Pri tej ceni je bilo v pone-
deljek veliko povpraševanje po
delnicah Dadasa, vendar jih ni
^ilo mogoče kupiti. Na torkovem
Ostanku sta bila prodana samo
^ lota in to po maksimalno dovo-
ljenem tečaju (95.660,00 SIT/
delnico). Z delnicami Probanke
1^ bilo prometa za skoraj 500 ti-
^ DEM po tečaju 20.109,00 SIT
ima ponovno trend rasti. Del-
■^ce, ki so zabeležile najvišjo po-
^st, so bile prednostne delnice
'^ipotekarne banke z 10% pora-
stom (3.484,00 SIT/delnico). Tu-
na torkovem sestanku sta po _
prometu izstopali obe republiški
obveznici. RSLl je poslovanje
zaključila za 0,4 odstotne točke
nižje kot prejšnji dan (1.847 tisoč
DEM), RSL2 pa je ostala za
95,5% (558 tisoč DEM).
Na delniškem trgu so porasli
tečaji večine delnic: Danas
(+8696SIT),KBTP(+518SIT),Ni-
ka (+753 SIT), Probanka (+1.625
SIT), SKBR (+1.326 SIT).
V prostem trgu Ljubljanske
borze je začela 12. 10. 1993 koti-
rati redna delnica družbe Fin-
media d. d. Delnice niso tiskane,
zamenjava lastnika je mogoča
preko potrdila o lastništvu. Emi-
sija rednih imenskih delnic zna-
ša 5.010 delnic z nominalno
vrednostjo 2.100,00 SIT, kar po-
meni nominalno emisijo v zne-
sku 10.521 mio SIT. 1 lot je ena
delnica, minimalna količina za
trgovanje je 1 lot, skrajšana oz-
naka delnice je FMR. Na dan 31.
12. 1992 je 83% sredstev Finme-
die predstavljajo naložbo v DZS
d.d., ki zapade v revizijo postop-
ka lastninjenja. Prometa s to
delnico je bilo za 105 tisoč DEM
po izredno visokem tečaju glede
na uradno dovoljeno nominalno
vrednost delnice FMR, ki znaša
2.100,00 SIT, saj je prvi borzni
tečaj te delnice znašal kar
84.133,00 SIT.
Dr. Ocvirk v Celju?
Celjski župan Anton Roječ je za četrtek popoldne
sklical sestanek, na katerega je povabil ministra za
gospodarske dejavnosti, dr. Maksa Tajnikarja, gene-
ralnega direktorja Slovenskih železarn, dr.Andra
Ocvirka, direktorje železarskih dnižb v Štorah, pred-
stavnike celjske vlade in predstavnike sindikata. Tema
pogovora je jasna: položaj in prihodnost družb na
lokaciji Štore.
Dr. Drnovšeic s celiskimi
gospodarstveniki
V petek naj bi Celje obiskal predsednik slovenske
vlade dr. Janez Drnovšek. Dopoldne naj bi se pogovar-
jal s celjskimi gospodarstveniki, popoldne pa s pred-
stavniki LDS.
NK
SVETUJEJO BROKERJI
CELJSKE BORZNE HIŠE
Elektrika Iz HE
Golica
LJUBLJANA, 7. oktobra
(Slovenec) - Slovenija je
pred tednom prejela prve
kilovate elektrike iz HE
Golica. Elektrarna sicer že
dalj časa deluje, vendar do
zdaj elektrike v naše
omrežje ni pošiljala, ker
Slovenija ni pravočasno
plačala svojega deleža av-
strijskim investitorjem.
Konec septembra je slo-
vensko elektrogospodar-
stvo pri LB v New Yorku
najelo posojilo v višini 280
milijonov šilingov za po-
ravnavo dolga.
Vlada zagrozila
policistom
LJUBLJANA, 12. okto-
bra (Večer) - Stavka polici-
stov je bila edina tema tor-
kove izredne seje slovenske
vlade. Vlada je sklenila dr-
žavnemu zboru predlagati
sklic izredne seje, na kateri
naj bi delavcem s posebni-
mi pooblastili omejili pra-
vico do stavke. Mariborski
policisti pa zahtevajo od-
stop ministra Ivana Biz-
jaka.
Ponovno
o dvojnem
državljanstvu
LJUBLJANA, 12. okto-
bra (Delo) - Državni zbor
je med zadnjo razpravo
o spremembah zakona
o državljanstvu predlagal,
naj bi odpravili dvojno dr-
žavljanstvo predvsem za
ljudi iz bivše Jugoslavije.
Marjan Poljšak iz SPS pa
je predlagal, da bi izničili
vsa državljanstva, podelje-
na po 40. členu, razen ti-
stih, pridobljenih po rodu.
Vendar za ta predlog ni do-
bil zadostne podpore med
poslanci.
Toplak rektor
v Mariboru
MARIBOR, 12. oktobra
(Delo) - Dr. Ludvik Topla*k
je postal rektor mariborske
univerze in tako zamenjal
dosedanjega rektorja,
dr. Alojza Križmana.
Certifikate v več
podjetij
LJUBLJANA, 6. oktobra
(Delo) - Certifikate je pa-
metno vložiti v več podje-
tij, meni minister za gospo-
darske odnose in razvoj dr-
. Davorin Kračun. Njihova
nominalna vrednost znaša
8 milijard mark, vsak dr-
žavljan pa bo osebno prejel
pismo, s katerim ga bodo
seznanili s stanjem na nje-
govem certifikatskem ra-
čunu.
Dolgotrajne
priprave
sprememb
LJUBLJANA, 12. okto-
bra (Delo) - Predlog zako-
na o spremembah stano-
vanjskega zakona za 13 ti-
soč nacionaliziranih stano-
vanj je obravnaval parla-
mentarni odbor za infra-
strukturo. Nekateri po-
slanci so menili, da bo nov
zakon oškodoval lastnike
nacionaliziranih stano-
vanj, drugi pa, da bo na-
jemnike. Predlog pa po nji-
hovem še ni zrel za drugo
parlamentarno obravnavo.
Št. 41 - 14. oktober 1993
6
Priznanja po treli letih
Slavnostna seia SO Velenje ob občinskem prazniku
»Ob prazniku proslavljajmo
vse, kar je poslancem uspelo
uresničiti od predvolilnih ob-,
ljub,« je pozval predsednik ve-
lenjske skupščine Pankrac Se-
mcčnik v nagovoru na slav-
nostni seji na dan praznika
občine Velenje, v petek 8. ok-
tobra.
Velenjčani so se v tem času
naučili demokracije, predvsem
pa se ukvarjali z naravovar-
stvenimi vprašanji. Začela so
se dela na sistemu odžveplje-
vanja IV. bloka šoštanjske ter-
moelektrarne, v izgradnji je
zaprt vodni sistem za mokro
odpepeljevanje, na centralno
čistilno napravo priključujeje-
jo šoštanjsko tovarno usnja...
V občini dograjujejo osem lo-
kalnih vodovodov, odločili so
se za toplifikacijo Topolšice
ter se pripravljajo na plinifi-
kacijo severnega dela občine.
Župan Semečnik se je
v slavnostnem nagovoru dota-
knil še lokalne samouprave
(Velenjčani vztrajamo za sedež
upravnega okraja), zbiranja
pomoči v prijateljskih mestih
za begunce (problematika je
v Velenju drugačna zaradi šte-
vilnosti in nastanitve pri dru-
žinah), velenjske obrtne zbor-
nice, razmaha podjetništva...
»Da se je nekaj zares prema-
knilo v naših glavah v pozitiv-
no smer govori tudi dejstvo, da
danes prvikrat v naši občini
v spremenjenih dnižbenih po-
gojih podeljujemo priznanja
občine Velenje. Kar tri leta za-
pored namreč ni bilo pravega
odziva na razpis za podelitev
priznanj,« je omenil Semečnik.
Tako so na slavnostni seji
posmrtno podelili Grb občine
Velenje Antonu Jelenu iz Vele-
nja za življenjsko delo in po-
membne dosežke na področju
drevesničarstva in sadjarstva.
Drugi nagrajenec z občinskim
grbom je Peter Martin Rafael
Krapež iz Velenja za dolgolet-
no delovanje na področju zaš-
čite in reševanja ter za dolgo-
trajno uspešno delo na drugih
področjih velenjske občine in
v širši skupnosti. Tretji nagra-
jenec pa je OO Rdečega križa
ob 40-letnici krvodajalstva
v Republiki Sloveniji. Plaketo
občine Velenje so podelili Wil-
friedu Hemmerichu iz Esslin-
ga za dobro in vsestransko so-
delovanje med mestoma.
Slavnostne seje velenjske
skupščine se je udeležilo veli-
ko gostov, med njimi predsed-
nik državnega sveta dr. Ivan
Kristan ter župani oziroma
predstavniki vseh sosednjih
občin. Po seji so si poslanci in
gostje ogledali informacijski
sistem v velenjski Gospodar-
ski zbornici ter prenovljeni
mestni štadion. V kulturnem
programu ob prazniku občin-
ske skupščine je na slavnostni
seji zapel kvartet Mavrica.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Grb občine Velenje so prejeli (z leve proti desni) Peter Martin
Rafael Krapež, namesto vunriega Antona Jelena je priznanje
prejela njegova soproga ter Stane Zule kot predstavnik OO RK.
REKLI SO
Ivan Kristan, predsednik
državnega sveta RS o prazni-
ku občine Velenje in lokalni
samoupravi:
»Danes ni prilika za pro-
blemske govore. Želel bi, da bi
se ob tem prazniku občina Ve-
lenje ponovno združila, in na-
šla svojo identiteto. Hkrati bi
želel izraziti upanje, da bi se-
danji osrednji državni pro-
blem, izgradnjo sistema lokal-
ne samouprave, ustvarjalno in
uspešno rešili.
Osebno menim, da je izgrad-
nja sistema lokalne samoupra-
ve danes najpomembnejša in
najtežja naloga Republike
Slovenije. Po sprejemu ustave
je to najpomembnejši politični
dogodek, saj državo gradimo
znotraj. Od te izgradnje bo od-
visno, koliko se bo država še
naprej uspešno razvijala. Dr-
žavni svet se zavzema za
ustrezno in postopno reševa-
nje naloge, da bi si vzeli dovolj
časa za strokovne in politične
razmisleke. Zato poudarjam,
da je najprej potrebno izvesti
volitve v sedanjih občinah ter
ustvariti enodomne skupščine.
Ustrezni organi morajo potr-
diti legitimiteto, izvoljeni pa
morajo imeti dovolj energije,
da bodo lahko izvršili spre-
membe v občinah. Šele na tej
podlagi bodo možne pametne
razprave in mnenja strokov-
njakov. Danes se zdi, kot da je
nova lokalna samouprava lju-
di skregala med sabo. To pa za
reformo ni zdravo. Stvari je
treba najprej umiriti, nato pa
na pametnih možnosti najprej
razčistiti področje kompen-
tenc in vprašanje financiranja.
Brez teh dveh dorečenih vpra-
šanj je neodgovorno izvajati
reformo. Če ne bomo dogovo-
rili kompentenc in financira-
nja, bodo vse spremembe le
improvizacija, ki jo bo v konč-
ni fazi plačala Republika Slo-
venija.«
Več telefonov v mestnem jedrn
»V naslednjih mesecih bo
v središču mesta Celje na voljo
več telefonskih priključkov,
tako da bo lahko postal tele-
fonski naročnik vsakdo, ki bo
za priključek voljan odšteti
157 tisoč tolarjev,« trdi direk-
tor PTT podjetja Celje Jože
Palčnik in hkrati priznava, da
so v razvoju telefonije središče
mesta zadnja leta nekoliko za-
nemarili.
Posledica tega je tudi razko-
pano mestno jedro v zadnjih
tednih. V PTT podjetju so so-
časno s postopno prenovo
mestnega središča polagali tu-
di kabelske instalacije, vendar
je kljub temu ostalo še nekaj
predelov, kjer teh instalacij
niso namestili. Povsod tam,
kjer na območju med Cankar-
jevo, Vodnikovo in Ljubljan-
sko ulico ter reko Savinjo in-
stalacij še ni bilo, so jih skupaj
z vgradnjo telefonskih omaric
nameščali v preteklih tednih.
Tako lahko stanovalci v pre-
delih Gosposke in Prešernove
ulice pričakujejo, da bodo novi
telefonski priključki zazvonili
že konec oktobra, tisti v pre-
delu mestne tržnice z okoUco,
pa bodo na priključke morali
počakati do novembra.
Z oživljanjem podjetništva
se je povpraševanje po telefon-
skih priključkih v središču
mesta precej povečalo, na PTT
pa so imeli tudi precej vlog
stanovalcev za pridobitev tele-
Z večjim številom telefonskih
priključkov na območju mest-
nega središča se bo zmanjšalo
tudi število dvojčkov. Tako di-
rektor PTT podjetja Celje Jože
Palčnik obljublja, da bodo
imeli v vseh podjetjih in obrt-
nih obratovalnicah samostoj-
ne telefonske priključke,
dvojčki pa bodo možni le v go-
spodinjstvih.
Ionskega priključka. Po bese-
dah Jožeta Palčnika so v PTT
že maja s posebnimi obvestili
seznanili večino stanovalcev
o možnostih za pridobitev
priključka, odziv občanov pa
je bil precejšen. 157 tisoč to-
larjev za telefonski priključek
lahko občani poravnajo v še-
stih obrokih, telefon pa jim
bodo monterji PTT podjetja
priključili takoj, ko bodo do-
končane instalacije, a že po
plačilu prvega obroka.
Obstoječih 7.900 priključ-
kov, ki jih zmore rajonska te-
lefonska centrala, bodo razši-
rili za 800 novih, še bolj pa se
bodo razširjene zmogljivosti
telefonije v Celju poznale
v prihodnjem letu. V PTT na-
mreč pričakujejo, da bo do
aprila dograjena tretja rajon-
ska centrala na Lavi, ki bo
v telefonsko omrežje mesta
prinesla 3.500 novih telefon-
skih priključkov in hkrati
sprostila 2.000 priključkov iz
centrale na Krekovem trgu.
Z dograditvijo rajonske tele-
fonske centrale na Lavi bo pri-
šlo do večjih sprememb tele-
fonskih številk na območju
Celja. V PTT podjetju Celje
pričakujejo, da bodo s pri-
klapljanjem novih naročnikov
v omrežje »lovili« novo izdajo
telefonskega imenika, tako da
ne bo večjih zapletov.
Z dograditvijo omrežja na La-
vi in proti Ostrožnem, Babnem
ter Liscam pa bo razrešen tudi
problem telefonije Na otoku.
I. STAMEJČIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Uspela predstavitev
v Salzburgu
Konec prejšnjega tedna, od
7. do 10. oktobra je bil v Salz-
burgu 8. Avstrijski pohištveni
sejem. Med skoraj 150 proiz-
vajalci pohištva iz Avstrije je
na tem bienalnem sejmu sode-
lovala tudi. Gorenjeva tovarna
kuhinj iz Freistadta.
Na domiselno zasnovanem
in urejenem razstavnem pro-
storu je Glorenje predstavilo
več novosti, med katerimi ve-
lja posebej omeniti program
Solitaer. Ta je namenjen pi-
sarnam in manjšim stanova-
njem. Sicer pa se je bilo mogo-
če tudi na Gorenjevem raz-
stavnem prostoru v Salzburgu
prepričati, da se v stanovanja,
tudi v kuhinje, vrača les. Izde-
lava kuhinj je že tradicionalno
brezhibna, posebna odlika pa
so bile tudi sodobne barve.
V Gorenjevi tovarni kuhinj
v Freistadtu letno izdelajo 70
tisoč elementov, oziroma 5.800
vgradnih kuhinj, kar pred-
stavlja 10 odstotkov avstrijske
proizvodnje kuhinj. V zadnjem
času se Gorenjeva tovarna ku-
V torek so Gorenje obiskali
predstavniki trgovske skupine
GITEM iz Francije, ki je naj-
večji kupec velikih gospodinj-
skih aparatov, ki jih na fran-
coskem tržišču prodajajo pod
Gorenjevo blagovno znamko.
Na novinarski konferenci so
spregovorili o medsebojnem
sodelovanju.
hinj iz Freistadta uveljavlja
tudi na trgih sosednjih držav,
pričakovati pa je mogoče, da
bodo kuhinje v doglednem ča-
su na voljo tudi kupcem v Slo-
veniji.
ML
Čigava bo glasbena šola?
DeHlčl razlaščencev bočejo nekUanJo lastnino
Glasbena šola v Rogaški
Slatini je v občinski stavbi,
v Kidričevi ulici 6. Gre za po-
slopje, kjer se izobražuje nad
dvesto učencev, za edino glas-
beno šolo v šmarski občini.
Pred časom so se oglasili dedi-
či razlaščencev, ki zahtevajo
odvzeto zgradbo v last in po-
sest. Stavba je v središču turi-
stične Rogaške Slatine.
Za stavbo vlada seveda ši-
rok družbeni interes, pri tem
pa ostaja sporno tudi dejstvo.
dli naj bi prišlo do širitve šol-
ske dejavnosti ter prenove po
tistem, ko je zakon o denaci-
onalizaciji že veljal. Zaradi
najširšega vzgojnega interesa
podpirata tukajšnjo dejavnost
šole tako krajevna skupnost
kot šmarska občinska vlada,
zato se zavzemata, da zgradbe
ne bi vrnili v naravi. Ugotav-
ljajo namreč, da v mestu dru-
gega ustreznega poslopja pre-
prosto ni, selitev v drug kraj
pa prav tako ne pride v poštev.
O tem so razpravi j ah že na
mnogih sestankih, dediči iz
Slovenj Gradca pa imajo dru-
gačni interes.
Za razjasnitev zadeve so
pretekli teden pripravili ustno
obravnavo med zavezancem
(občino) ter dediči iz Slovenj
Gradca. Želeli so, da bi odpra-
vili nejasnosti, vendar pa do
sporazuma le ni prišlo. Tako je
na vrsti skorajšnja odločba
občinskega upravnega organa,
dokončna odločitev pa je naj-
brž še daleč.
BRANE JERANKO
Popravljanje krivic
LJUBLJANA, 11. okto-
bra (Delo) - Odbor za
zdravstvo, delo, družino in
socialno politiko državne-
ga zbora je razpravljal
o neurejenem položaju
mnogih žrtev vojne in ko-
munističnega nasilja. Dr-
žavnemu zboru bo predla-
gal, da sprejme kot žrtve
vojne tudi tiste, ki so bili
med leti 1941-45 mobilizi-
rani v nemško vojsko, izg-
nanci in ukradeni otroci,
temu pa naj bi sledile spre-
membe pokojninske in
zdravstvene zakonodaje.
Podpora vladni
politiki
LJUBLJANA, 11. okto-
bra (Večer) - Ekonomski
svet je obravnaval bodočo
vladno gospodarsko politi-
ko in jo pohvalil, hkrati pa
ni manjkalo opozoril slo-
venskih ekonomistov. Ve-
čina je svarila pred tem, da
bi odmerili več proračun-
skega denarja iz primanjk-
ljaja v financiranje gospo-
darstva.
Sacco proti
Kovačiču
NOVA GORICA, 10. ok-
tobra (Delo) - Na novogori-
škem sodišču se je nepriča-
kovano Rjavil Bruno Sac-
co, lastnik družbe, ki je
svoj čas posojala denar ha-
zarderjem v Hitovih igral-
nicah. Zahteval je, da ga
zaslišijo v zvezi z afero Hit
in povedal, da je bil prisi- ^
Ijen dajati denar Danilu
Kovačiču, drugače ne bi
smel posojati denarja v Hi-
tovih igralnicah.
Hrvaška ne
plačuje
KRŠKO, 10. oktobra
(Delo) - Hrvati dolgujejo že
2,8 milijarde tolarjev za
dobavljeno električno
energijo iz JE Krško, zato
je ta v vse večji finančni
stiski. Kljub temu po zago-
tovilih odgovornih njena
varnost ni vprašljiva.
Združenje
veteranov
LJUBLJANA, 10. okto-
bra (Dnevnik) - V Cankar-
jevem domu so ustanovili
združenje veteranov vojne
za Slovenijo, ki mu predse-
duje podpolkovnik Srečko
Lisjak. Gre za nepolitično
stanovsko organizacijo lju-
di, ki jih združujejo deja-
nja, s katerimi so prispeva-
li k osamosvojitvi Sloveni-
je. Udeležence je pozdravil
obrambni minister Janez
Janša, ki je dejal, da je bila
zanje vojna za Slovenijo
precej daljša kot le deset
dni.
Kakšen bo
prihodnji
proračun?
LJUBLJANA, 7. oktobra
(Večer) - Vlada je sprejela
osnutek proračunskega
memoranduma, ki pomeni,
da bi prihodnje leto prora-
čun znašal 398 milijard to-
larjev. Izračimali so ga na
osnovi letošnje porabe, če
bo višji, pa bi ga lahko
spremenili le z rebalansom.
Proračun pa bo verjetno
zajetnejši od letošnjega za-
radi izdatka za obrambo in
družbo, ki bo gradila ceste,
ki bosta odnesla dodatnih
25 mihjard tolarjev.
Št. 41 - 14. Oktober 1993
7
Celjski dom na trgu
fiazpls za zbiranje ponuilb v začetku novembra - Optimalni čas. Ha mrtvi zidovi oživijo, spomlaHI 94
Kakšna tri leta so minila,
Lar je Celjski dom na Kreko-
Irem, tedaj še Titovem trgu za-
bijal v povsem novi podobi.
Oblačila, ki se jih ne bi sramo-
val niti cesar, pa so se kaj hitr6
fesnično izkazala za podobna
[istim iz pravljice, saj urejena
In bleščeča zunanjost ni prine-
sla niti kančka življenja v no-
hanjost. Bo zdaj vendarle kaj
HJrugače? Celjski IS je pred
jlratkim sprejel odločitev, da
piora notranjost Celjskega do-
jjia oživeti, z nalogo, da poišče
primerne programe za dejav-
posti v njem, pa je zadolžil po-
lebno komisijo, ki bo z delom
[ončala do konca meseca.
Vsebinska določitev progra-
na dejavnosti, ki naj bi dobile
irostor v zunaj prenovljenem
celjskem domu, še bolj pa kro-
lično pomanjkanje denarja
r občini, sta glavna razloga, da
e stavba, ki bi morala biti
1 ponos Celju, ostajala zvečine
)razna. Kasneje so se temu
)ridružili še neurejeni lastnin-
;ki odnosi z Ministrstvom za
»brambo, ki je prostore bivše-
(a Doma JLA zahtevalo zase
n jih občini Celje ponujalo
1 najem. Edino, ki je v okviru
trojih možnosti skrbelo za
)hranjanje življenja vsaj v de-
u Celjskega doma, je bilo
z lastnim programom prenove
in razširitve dejavnosti doma-
če Kinopodjetje - zdaj pa naj bi
s sklepom občinske vlade Celj-
ski dom vendarle čimprej v ce-
loti zaživel.
Pred kratkim imenovana
štiričlanska komisija, ki jo vo-
di Miro Gradič, v njej pa so še
arhitektka Alenka Kocuvan-
Polutnik, sekretar za družbene
dejavnosti Željko Cigler in
Anton Šepec, ki je do prejšnje-
ga meseca vodil delo Strokov-
ne službe za stanovanjsko go-
spodarstvo, naj bi do konca
meseca pripravila vsebinski
program za oživitev Celjskega
doma. Na tej osnovi bodo v za-
četku novembra v celjski obči-
ni poskrbeli za objavo vseslo-
venskega razpisa, s katerim
želijo dobiti najprimernejše
ponudnike za najem prosto-
rov. Vodja Strokovne službe
za stanovanjsko gospodarstvo
Jani Amoš pri tem poudarja,
da bo ob izpolnjevanju vsebin-
skih kriterijev razpisa izbran
tisti ponudnik, ki bo tržno naj-
bolj zanimiv.
V grobem je namreč bodoča
podoba Celjskega doma že na-
kazana. Stavba naj bi dobila
vlogo, ki jo je v mestu nekoč že
imela, uveljavila pa naj bi se
kot center kulturne dejavno-
sti. Občinske vizije so še neko-
liko bolj dolgoročno zastavlje-
ne, saj bi v prihodnosti radi
celotno dejavnost v vseh pro-
storih Celjskega doma zaokro-
žili, kar pomeni tudi iskanje
primernejših prostorov za
Lesninin pohištveni salon.
Bojazen, da gre v teh razmi-
šljanjih za prevelike občinske
apetite in bi v Celju hkrati že-
leli ustvariti kar dva kulturna
centra, Amoš zavrača z ute-
meljitvijo, da bodo v prenov-
ljenem Mestnem gradu našle
prostor predvsem tiste dejav-
nosti, ki so na nek način pod-
prte s proračunskim denarjem.
Celjski dom pa se bo moral od
samega začetka živeti na trž-
nih osnovah. Če bo torej odziv
na novembra objavljen razpis
za oddajo prostorov Celjskega
doma uspešen, pa pred pomla-
djo vseeno ne gre računati na
oživitev notranjosti stavbe na
Krekovem trgu. Po ureditvi
najemnih pogodb bo narm-eč
potrebna še temeljita prenova
notranjosti stavbe, ki zdaj na
zunaj sicer lepa in bleščeča
vendarle iz dneva v dan bolj
propada.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Od petega oktobra imajo slovenski državljani pri SDK
odprte posebne evidenčne račune, na katerih bo knjižen
znesek, do katerega je upravičen imetnik certifikata.
Na Celjskem se zaenkrat ne dogaja še nič posebnega, saj
morajo podjetja najprej imeti potrjene lastninske pro-
grame. Tudi z vnovčevanjem certifikatov, pravijo v vladi,
ni treba prav nič hiteti. Zagotovo pa ne bodo odveč infor-
macije, kako ravnati s certifikati in kam jih vložiti, da se
bo v nekaj letih povrnil vsaj del zneska, zapisanega na
certifikatu.
V sodelovanju z ministrstvom za ekonomske odnose in
razvoj začenjamo v časopisu s posebno rubriko, v kateri
boste lahko izvedeli vse o certifikatih. Predstavniki mini-
strstva bodo odgovarjali na konkretna vprašanja posa-
meznikov o sodelovanju v procesu lastninskega preobli-
kovanja podjetij. Rubrika bo namenjena vprašanjem
občanov, ne pa podjetjem ali drugim pravnim osebam, saj
bodo za njih organizirani posebni informacijski kanali.
Bralce torej vabimo k sodelovanju. Konkretno vprašanje
napišite na dopisnico in jo pošljite na naš naslov: Novi
tednik, Prešernova 19, Celje.
Občina Celje
Sekretariat za družbeno
ekonomski razvoj
CE-PIC
ORGANIZIRA SEMINAR
ZA VODENJE ZASEBNEGA
PODJETJA
Seminarji so namenjeni: samostojnim podjetnikom,
lastnikom zasebnih podjetij
Kaj boste na seminarju pridobili: nova znanja in veščine
28 uspešno vodenje zasebnega podjetja
Kdaj: pričetek posameznih sklopov v mesecu novembru
Vsebina:
1. Pravna, finančna in gospodarska zakonodaja
ustanavljanja in poslovanja zasebnega podjetja
2. Strateško vodenje podjetja, sodobna organizacija,
metodologija izdelave poslovnega načrta in planiranje
3. Trženje, pogajanja, tržno komuniciranje, zakonodaja
in predpisi v notranji in zunanji trgovini
4. Vodenje poslovnih financ, poslovnih knjig,
računovodstvo po novih računovodskih standardih,
davki in prispevki
5. Sodobno vodenje kakovosti v podjetju, razumevanje
kakovosti in usposobitev za sodobno upravljanje
kakovosti
6. Uporaba osebnega računalnika pri vodenju
poslovanja podjetja, pravilna izbira strojne in
programske opreme
Podrobnejše informacije o seminarjih ter možnost prijave
za celoten seminar ali posamezne sklope so vam na voljo
na Občini Celje, OSDER, CE-PiC, tel. 441-413 ali 018
d.o.o., tel. 21-805.
KoncesUo
Prejšnji četrtek so v Slo-
venskih Konjicah podpisali
pogodbo o koncesiji za oskr-
bo s plinom na območju ob-
čine.
Koncesionar je postal
Europlin Trbovlje s partner-
ji. S pogodbo je dobil konce-
sijo za 29 let, obvezal pa se
je, da bo poskrbel za plinifi-
kacijo celotnega območja
občine, ne le večjih centrov.
Cena plinifikacije bo tudi za
oddaljena naselja enotna in
sicer 698 nemških mark.
V tej ceni je zajeta izgradnja
omrežja do priključka na hi-
šo, pridobivanje zemljišč in
odškodnina za zemljišča.
Vrednost celotne naložbe je
13 milijonov mark, denar pa
je v obliki posojila Evropske
skupnosti in se investira pre-
ko posredništva Italije. Ce-
lotno omrežje bo zgrajeno
tako, da bo možen priključek
na zemeljski plin, če ga bodo
pripeljali v občino. Dotlej bo
izdelano v strnjenih naseljih
plinsko omrežje z rezervoarji
prostornine 50 kubičnih me-
trov. V Ločah takšen rezer-
voar že stoji, izjema pa so
tudi Zreče, kjer že imajo ze-
meljski plin in bo potrebna
samo dograditev plinskega
omrežja. Za isto ceno pa bo-
do priključke dobili tudi tisti
uporabniki, ki zaradi geo-
grafske lege oziroma odda-
ljenosti od plinskega omrež-
ja nanj ne bodo mogli biti
priključeni in jim bodo po-
stavili individualne rezervo-
arje.
Priključek bo mogoče od-
plačati v treh obrokih: ob
prijavi polovico cene, nato
pa še dvakrat četrtino. Tako
ugodna pa bo cena le za vse
tiste, ki se bodo prijavili
v določenem trimesečnem
roku - ostali bodo morali za
priključek doplačati še do-
datnih 280 mark.
O plinifikaciji bodo v vseh
krajevnih skupnostih orga-
nizirali zbore krajanov, tako
da bodo lahko vsi dobili od-
govore na vprašanja iz prve
roke.
MBP
Št. 41 - 14. oktober 1993
8
Zdravstvo hoče
namenski žakelj
Nujna dograditev In rekonstrukcija celjske bolnišnice - Poslanci Državnega zbora
naj sprejmejo Zakon o Investicijah v zdravstvu
»Ko smo gradili Klinični
center, je bila Slovencem ob-
ljubljena postopna gradnja
ostalih zdravstvenih ustanov,
zato smo vsi skupaj potrpežlji-
vo zbirali denar in čakali, da
tudi sami pridemo na vrsto,« je
v razpravi o nujnosti sprejema
Zakona o investicijah v zdrav-
stvu, ki jo je s poslanci celjsko-
savinjskega območja pripravi-
lo vodstvo celjske občine dejal
državni svetnik Franc Ban.
Ban je pri gradnji Kliničnega
centra sodeloval kot član inve-
sticijskega sveta za izgradnjo,
pred dnevi pa je skupaj s kole-
gom iz mozirske in velenjske
občine dr. Jožetom Zupanči-
čem dosegel, da so v Državnem
svetu podprli sprejem zakona.
Poslanci Državnega zbora
so namreč vladni predlog za-
kona s tesnim izidom glasova-
nja (37:32) začasno umaknili
iz parlamentarne procedure,
v zdravstvu pa menijo, da po-
meni nesprejem predlaganega
načina nazadovanje in podalj-
ševanje kaotičnega stanja
v večini slovenskih zdravstve-
nih ustanov. Še posebej ogor-
čeni so v celjski bolnišnici,
kjer so pričakovali, da bo
z ustanovitvijo Sklada za in-
vesticije v zdravstvu končno
prišlo do dokončanja že začete
naložbe v nove zgradbe, re-
konstrukcije dotrajanih in
delne rekonstrukcije poldotra-
janih zgradb ter zahtevnejšega
investicijskega vzdrževanja.
»Predlog zakona je Celjanom
pisan na kožo, zato smo še to-
liko bolj razočarani,« je vtise
zdravstvenih delavcev, najbrž
pa tudi večine pacientov
splošne bolnišnice po razpravi
v Državnem zboru povzel di-
rektor mag. Aleš Demšar.
V ponedeljek sta celjski žu-
pan Anton Roječ in izvršnik
Jože Zimšek sklicala sestanek
poslancev celjsko-savinjskega
območja, na katerem bi po-
drobneje predstavili zdrav-
stveno problematiko. Srečanja
so se udeležili poslanci Franc
Lipoglavšek, mag. Franc Av-
beršek, Jurij Malovrh in dr-
. Janez Zupanec ter državni
svetnik Franc Ban.
Katastrofalno stanje
v bolnišnici
Osnovno jedro celjske sploš-
ne bolnišnice je bilo zgrajeno
pred več kot 100 leti, koncept
bivalnega in zdravstvenega
standarda iz leta 1887 pa so
dogradili z drugim delom bol-
nišnične stavbe med in po
2. svetovni vojni.
Kritično je pomanjkanje
operacijskega prostora, saj
ima celjska bolnišnica v pri-
merjavi z ostalimi najmanj
operacijskih dvoran. Izredno
pereč problem je tudi število
postelj za intenzivno terapijo,
saj jih je namesto 12 do 14
v Celju na voljo le 5.
V Celju je druga največja di-
alizna enota v Sloveniji, kjer
zagotavljajo kakovost življe-
nja 80 do 90 dializnim bolni-
kom, zaradi utesnjenosti pa iz-
vajajo vdializo v treh oziroma
štirih delovnih izmenah. To,
da prihajajo bolniki na dializo
tudi ponoči, v Celju ni nobena
posebnost.
Žal pa ni posebnost tudi
grožnja republiškega inšpek-
torja, ki Celjanom preti, da bo
zaradi nemogočih delovnih
pogojev zaprl radioizotopski
laboratorij (na sliki). Sanitar-
ni inšpektorji ne vedno pove-
dati prav nič dobrega o bolniš-
nični kuhinji, bivalni standard
osebja in pacientov je na meji
znosnega, oddelek za medicin-
sko rehabilitacijo, ki je bil
pred več kot tridesetimi leti
zgrajen za 50 bolnikov, kljub
potrojenemu številu pacientov
ostaja v istih prostorih,...
Rumeni sifolet čalca
Ob vsem tem pa je le streljaj
proč, po veznih hodnikih do-
stopen skelet nove bolnišnice,
za katerega očitki, da je vse
preveč razkošno koncipiran,
že nekaj let ne držijo več.
Po novembrski poplavi v le-
tu 1990 je bila sprejeta odloči-
tev, da je vse vitalne bolnišnič-
ne funkcije potrebno preseUti
iz kletnih prostorov. To pome-
ni, da kvadratura obstoječih
površin ravno še ustreza repu-
bliškemu normativu v planu
zdravstva do leta 2000, ki
predvideva 59 m^ površine na
eno bolniško posteljo.
Z novo zdravstveno zakono-
dajo je celjska bolnišnica pre-
šla v last in upravljanje drža-
ve, s tem pa je v času, ko je
usahnil družbeni dogovor
o sofinanciranju izgradnje ter
samoprispevek, s katerim so
občani združevali denar za
modernizacijo bolnišnice, celj-
sko zdravstvo ostalo skorajda
v celoti brez investicijskega
denarja. »Integralni proračun
je bolnišnici le še dodatno za-
drgnil zanko okoli vratu, zato
smo prepričani, da šele spre-
jem Zakona o investicijah
v zdravstvu, ki omogoča usta-
V razpravi o nujnosti dokon-
čanja naložb v celjski bolniš-
nici je direktor Zdravstvenega
doma dr. Brane Mežnar opozo-
ril še na tri, za prihodnost
zdravstva od Sotle do Logar-
ske doline kako pomembne za-
deve. Pacienti z našega ob-
močja izgubljajo enake mož-
nosti oziroma izhodišča za ka-
kovostno zdravljenje, neuskla-
jen razvoj zdravstva v Slove-
niji pušča posledice na prebi-
valstvu, v Celju pa je že opaziti
beg kadrov, ko sposobni in
strokovno uspešni zdravniki
iščejo možnosti za delo v raz-
vitejših okoljih. Bomo čakali,
da bo v tako majhni drža\i kot
je Slovenija usoda bolnika od-
visna od tega, v katerem kraju
zboli?
novitev namenskega sklada,
prinaša možnosti za moderni-
zacijo bolnišnice do leta
2000,« je prepričan ma-
g. Demšar.
V zakonskem predlogu je
natančno določen način zbira-
nja denarja in distribucija te-
ga denarja, celjska bolnišnica
pa je vključena v redni nalož-
beni program do leta 1997.
Njen status tretje največje bol-
nišnice v državi ni sporen, saj
je nanjo vezano četrt milijona
potencialnih pacientov. Glede
zakonskega besedila, ki bi do-
ločalo sistem investicij
v zdravstvu pa le še toliko, da
je v njem jasno zapisana ča-
sovno omejena veljavnost za-
kona, stroga namembnost po-
rabe denarja ter zagotovljeni
dodatni viri financiranja, ki bi
se v naložbe vračali prav iz
zdravstva. Davkoplačevalci
s sprejemom zakona ne bi bili
dodatno obremenjeni, ma-
g. Demšar pa ob tem z zago-
tavlja, da gre le za namensko
porabo denarja.
Zakaj poslanski
pogojni »ne«?
stališča tistih poslancev, ki
so nasprotovali uvrstitvi Za-
kona o investicijah v zdrav-
stvu v dnevni red zasedanja
Državnega zbora, je najbolje
povzel mag. Franc Avberšek,
ki je v Celju zatrdil, da hočejo
poslanci jasno sliko in vpogled
v celotno slovensko zdravstvo.
Težko je namreč razumeti,
kako pod pezo nedokončanih
investicij ter nepriznavanja
dejanskih materialnih stro-
škov hira skorajda celotno slo-
vensko zdravstvo. Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slo-
venije pa na drugi strani ugo-
tavlja za 6 milijard tolarjev vi-
škov denarja od obresti. Kako
lahko zdravstvena zavaroval-
nica pobira tako visoke pri-
spevke, da omrtvičenemu go-
spodarstvu iz istega žaklja,
v katerem se zbirajo prispevki,
posoja drag denar za plačeva-
nje taistih prispevkov? Pa afe-
ra z nakupom račimalnikov!
Poslanci želijo vpogled v ce-
lotno slovensko zdravstvo, za-
to bi bila že pred obravnavo
omenjenega zakona zaželena
tudi predstavitev strategije
zdravstva do leta 2000. »Ko
bomo dobih še konkretne po-
datke, ki jih poslanci zahteva-
mo, pa ne vidim razloga, da
zakona ne bi podprli,« je pre-
pričan mag. Avberšek.
O Zakonu o investicijah
v zdravstvu bodo v Državnem
svetu še govorili, a v Celju so
prepričani, da bo šlo besedilo
veliko težje »skozi«, saj bo
obravnava sovpadala s prora-
čunsko razpravo, razčiščeva-
njem razmer v ZZZS in časom,
ko je velik del Slovencev a pri-
ori proti ustanavljanju kakrš-
nih koU skladov.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Ohsojeni na smrt
Zaradi človeške malomarnosti mora umreti 15 psov
Konec minulega tedna so bili psi še vedno v Dobriši vasi, inšpektor pa je že podpisal odločbo
o njihovi usmrtitvi.
Žalčan Srečko Veler je imel
v Dobriši vasi vzrejaUšče psov,
ki jih je zlasti v nočnem času
dajal v najem raznim firmam
za čuvanje objektov in imetja.
Petnajst psov, v glavnem nem-
ških ovčarjev, je pri svojem
lastniku živelo res pravo pasje
življenje.
Življenje brez hrane
In vode
Vzrejališče psov ni bilo rav-
no na očem javnosti, psama
stoji v bližini ribogojnice med
Grižami in Žalcem. Morda je
tudi to razlog, da so informa-
cije o pasji tragediji prišle na
dan šele pet minut čez dvanaj-
sto. A pojdimo lepo po vrsti.
O vzrejališču se je menda su-
ši j alo že pred časom, potem pa
naj bi se vse uredilo, psi pa
živeli normalno pasje življe-
nje. Štirinajstega septembra
letos je v vrzrejališče krenila
patrulja žalske postaje milice.
Komandir Karol Turk je pove-
dal: »V psami Srečka Velerja,
stanujočega v Kajuhovi ulici
v Žalcu, so poUcisti našli 14 ali
15 psov, večinoma so bUi to
nemški ovčarji. Bili so zakle-
njeni v kletkah, nobeden iz-
med psov ni imel niti vode niti
hrane, v boksih so ležale le
večje kosti, povsem neprimer-
ne za njihovo prehrano. Kletke
so bile zanemarjene, psi pod-
hranjeni, 2 psa sta bila na robu
preživetja.«
Tako so policisti razmere
opisali sredi septembra, lahko
si samo predstavljamo, v kakš-
nih razmerah so psi živeli sre-
di vročega poletja. Komandir
Turk je še povedal, da so se
policisti istega dne še enkrat
oglasili v vzrejališču, razmere
so bile nespremenjene, zato so
zadevo predali veterinarske-
mu inšpektorju.
S policijo na
zaslišanje
žalski veterinarski inšpek-
tor Edvard Šribar je najprej
povedal, da Srečko Veler ni
hotel priti na pogovor, zato so
ga na zaslišanje morali prive-
sti policisti. Nadalje je Sribar
potrdil, da je lastnik pse dajal
v najem za čuvanje objektov.
»Fanta poznam že nekaj časa,
včasih je lepo skrbel za pse, bil
je menda tudi kinolog. Vzreja-
lišče je imel na tuji zemlji,
menda je imel denarne težave
in se spri z lastnikom, tako da
je k psom prihajal samo pono-
či.« Podnevi so, potem ko so
izvedeli za problem, hodili ve-
terinarji oziroma ljudje s celj-
skega Zavoda za živinorejo in
veterinarstvo. Sestradanim
psom so nosili meso živali, ki
so poginile denimo zaradi ka-
pi, ter jim priskrbeli prepo-
trebno vodo. »Stroške takšne-
ga prehranjevanja je prevzela
občina, dnevno stane to pri-
bližno 3 tisoč tolarjev,« je po-
vedal Šribar.
Veterinarska postala,
zavetišče...?
v tem času so govorice o ne-
človeškem ravnanju s psi pri-
šle tudi na ušesa članov celj-
skega Društva za zaščito živa-
li, pa kinologov in veterinar-
jev. O nadaljnji usodi psov je
bilo slišati več različnih pred-
logov, od tistega, da naj bi pse
odpeljali v zavetišče v šentjur-
ski občini, do tega, da bodo za
pse poskrbeli na žalski veteri-
narski postaji. Direktor žalske
veterinarske postaje Jože
Hodnik pravi, da za kaj takš-
nega na postaji nimajo nobe-
nih pogojev. »Mi imamo pose-
ben prostor, če žival potrebuje
karanteno in je na opazovanju
denimo zaradi stekline, v no-
benem primeru pa na postaji
ni prostora za 15 psov.« Tudi
Hodnik je potrdil, da so v so-
delovanju z Zavodom za živi-
norejo in veterinarstvo poskr-
beli za prehrano psov in vsak
dan čakali, da bo lastnik Veler
na zahtevo inšpektorja živali
pripeljal na cepljenje. »Psi po
naših podatkih niso bili cep-
ljeni,« je razlagal Hodnik in
dodal, 4a bodo pse potem, ko
si bodo opomogli, najverjetne-
je odpeljali v zavetišče.
Smrt namesto
zavetišča
šentjurskega zavetišča Ve-
ler j evi psi očitno nikoli ne bo-
do videli. Žalski veterinarski
inšpektor je v petek, 8. okto-
bra, podpisal njihovo smrtno
obsodbo. Izdal je odločbo
o pokončanju psov, smrtni ob-
sodbi se bo izognil samo tisti
kuža, ki ga bo morda hotel
kakšen dober človek. Edvard
Šribar pravi, da je to edina
pametna rešitev, saj so nekate-
ri psi v takšnem stanju, da jih
nobena pomoč ne bo spravila
več na noge.
Srečko Veler bo svoj malo-
maren odnos seveda moral po-
jasniti, čeprav je zakonodaja
v takšnih primerih pisana na
kožo takšnim in podobnim Ve-
lerjem. Sankcije lahko Srečka
Velerja zadanejo le po zakonu
o javnmi redu in miru ter
zdravstveiRem varstvu živali,
natančneje zaradi mučenja ži-
vali ter kršitve določil o pre-
ventivnem cepljenju. Edvard
Šribar je izračunal, da lahko
kršitelja doleti denarna kazen
v višini največ 20 tisoč tolar-
jev. Za primer - samo cepljenje
psov bi veljalo 30 tisoč to-
larjev.
Res gre samo za 15, morda
danes že mrtvih psov. Kaj so
pravzaprav ti štirinožci v pri-
merjavi s tisoči mrtvi le nekaj
sto kilometrov daleč? Ima
sploh smisel moralizirati
o skrbi za pse, če nam že za
človeka, ki se komaj prebija
skozi življenje, ni prav nič
mar? Tudi tako lahko gledamo
na problem nesrečnih psov io
si zatisnemo oči. A komu bo
koristilo takšno nojevsko tiš-
čanje glave v pesek? Za pro^
blem so vsaj mesec dni vedeli
v društvu za zaščito živali>
obeh žalskih kinoloških dru-
štvih, pa seveda inšpektorji i"
veterinarji.
Firm, ki so najemale pse.
očitno ne zanima, ali imajo ču-
vaji svoj prostor, pa hrano ali
vsaj vodo za čez noč. Nera
zurnljivi so izgovori, ki so g
navedli v enem izmed kinolo
ških društev, da bodo pro
blem, o katerem so nekaj sliša
li, obravnavali na prvi sejj
Lačni in sestradani psi pač D
morejo čakati na takšne H
drugačne seje. Črno piko - naj
večjo seveda lastnik - si v tefl
primeru zaslužijo vsi po vrsti
ki so za problem vedeli, pa ni'
česar storili. Bo smrt petnaj
stih ovčarjev pripomogla vsa
k temu, da se zgodba ne bo vei
ponavljala?
IRENA BAS^
Foto: EDO EINSPIELEB
Št. 41 - 14. oktober 1993
9
Ko je postaja predaleč,
grozeča voda pa preblizu
Težko pričakovana cesta le delu Tremerla prinesla razočaranle]
Tremerje - vasica ob glavni
cesti proti Laškem, s podvo-
zom, ki ga voda zalije ob vsa-
kem večjem deževju. Takšen
opis je bil do nedavnega znan
vsem voznikom, ki so se kdaj
prebijali po omenjeni cesti
proti Zidanemu Mostu. Z do-
končanjem novega odseka ce-
ste, ki je promet speljala mimo
Tremerja, so se za voznike, pa
tudi za vaščane, razmere spre-
menile. Mimo njihovih oken se
ne valijo kolone vozil, ljudje se
ne dušijo več v izpušnih plinih,
tudi neznosnega hrupa ob ce-
sti ni več. Vendar je nova cesta
prinesla nove težave, ki so po
mnenju nekaterih vaščanov še
večje, kot so jih preživljali do
nedavna.
Novo cesto mimo Tremerja
so menda načrtovah že davne-
ga leta 1939, vsaj tako se spo-
minjajo starejši vaščani, ki so
kar predolgo čakali nanjo.
Stara cesta je vas delila na dva
dela, nenehen promet in hrup
pa sta marsikoga spodbudila,
da si je našel dom drugje,
v bolj prijaznem okolju. Vas
sedaj šteje približno 130 ljudi,
ki vztrajajo na svojih domači-
jah, večina jih ima ob hiši še
dobršen kos zemlje. Mnogo pa
je tudi takšnih, ki se vozijo na
delo v, Celje ali Laško. Ko je
bilo dokončno jasno, da nova
cesta bo, je to za marsikoga
pomenilo olajšanje in upanje,
da bo tudi Tremerje zaživelo
normalno življenje. Morda je
tudi zato razočaranje nekate-
rih domačinov sedaj toliko
večje. Zlasti tistih, ki živijo
v spodnjem delu vasi, tik pred
nekdanjim »zloglasnim« pod-
vozom.
Naveličani
pešačenja in borlie
z vodo
Dokler je promet tekel po
stari cesti, je avtobus ustavljal
sredi vasi. Krajani spodnjega
dela so sicer morali od tam še
nekaj časa peš do doma, ven-
dar so se s tem sprijaznili. No-
va cesta pa je vse skupaj po-
stavila na glavo. Avtobusno
postajališče za Tremerje je se-
daj ob novi obvoznici, tik pred
odcepom za vas. To pa pomeni,
da se je tistim, ki živijo na'
spodnjem delu vasi, pot od av-
tobusa do doma še podaljšala.
Od postaje do starega podvo-
za, kjer so prve hiše spodnjega
dela vasi, je približno tri kilo-
metre, mnogi pa morajo nato
še krepko zagristi kolena, da
po strmi cesti proti Šmohorju
prispejo do svojih domov. In to
jim ne gre v račim. Če je nova
cesta prinesla spremembo na
bolje v enem delu vasi, zakaj je
ni še njim? Ali se postaje res ne
da urediti kje bližje? Ali je
z dokončanjem ceste res pre-
pozno za kakršne koli spre-
membe? Vse to so vprašanja,
na katere bi radi dobili odgo-
vore, teh pa ni.
Problem oddaljene avtobus-
ne postaje pa ni edini, ki je
nastal z dokončanjem nove ce-
ste. Majda Pirnat je doma tik
ob nekdanjem podvozu na sta-
ri cesti, v veliki hiši, ki je bila
nekoč mlin. S hriba še vedno
teče mimo njih potok, ki pa je
nevaren ob vsakem večjem de-
ževju. Takrat ga narasla Savi-
nja potisne nazaj proti hiši,
kjer zalije podvoz, večkrat pa
tudi hišo. Sedaj, ko je nova
cesta končana, stari podvoz ne
bo več potreben in po načrtih
ga bodo zazidali. Prav temu pa
krajani nasprotujejo. Bojijo se,
da bodo s tem nastale še večje
težave z naraslo vodo in da jim
bo zaprtje podvoza odvzelo
bližnjico za peš pot proti La-
škem.
Majda Pirnat je zato že juni-
ja sestavila dopis, v katerem je
nanizala vse probleme, ki bo-
do nastali z dokončanjem nove
ceste. Poslala ga je na krajev-
no skupnost Pod gradom, ka-
mor sodi tudi Tremerje. Dopis
je podpisalo 46 krajanov, ki
živijo na spodnjem koncu vasi
in ki jih je prestavitev avto-
busne postaje najbolj prizade-
la. Pri vsej zadevi pa so lahko
dodatno zaskrbljene tri druži-
ne, ki živijo v nekdanjem mli-
nu ob podvozu. Kdo ve, kaj bo
po zazidavi podvoza prineslo
obilnejše deževje?
Krajevna skupnost je dopis
poslala celjskemu Zavodu za
planiranje in izgradnjo, ta pa
je reševanje zadeve prepustil
republiški upravi za ceste, saj
je ta pristojna za magistralno
cesto mimo Tremerja. Krajani
zato še vedno čakajo na odgo-
vore, cesta pa je tako rekoč
končana in s tem je vse manj
možnosti za kakršne koli spre-
membe.
Nekdanji podvoz v Tremerju, ki ga bodo zazidali. V ozadju stanovanjska hiša Tremerje 21, ki jo je
narasla voda nenehno ogrožala.
Brez telefona in
trgovine
Krajani so zaradi vseh nera-
zrešenih vprašanje vse bolj ne-
jevoljni.Majda Pirnat ogorče-
no ugotavlja, da bi si v vseh
teh mesecih zaslužili vsaj kak-
šen odgovor pristojnih. Božo
Zdovc in Daniela Turk iz hiše
ob podvozu s številko 21 ji pri-
trjujeta. Zdovc ugotavlja, da
so nenehnih težav z naraslo
vodo sicer že vajeni, da pa se
vseeno bojijo, kaj bo spre-
memba pomenila za potok
v neposredni bližini. Predla-
gajo, da bi ga dvignili in razši-
rili kanal do Savinje. Niso na-
mreč prepričani, da držijo za-
gotovila vodnih strokovnja-
kov, da poplav ne bo. »Če nas
bo vseeno zalilo, pa je vpraša-
nje, kdaj nam bodo prišli po-
magat, ker po novem cesta ne
bo več ogrožena in zaprta,«
ugotavljajo prizadeti.
Kako to, da o vsem tem niso
razpravljali še takrat, ko je bi-
la cesta še na papirju? »Na se-
stankih na krajevni skupnosti
so takrat največ časa namenili
razpravi o tem, kako bo z na-
domestno zemljo za odvzeta
zemljišča zaradi ceste, vse
ostalo je bilo obrobnega pome-
na,« se spominja Majda Pirnat.
Krajani so se problemov za-
vedli šele takrat, ko se je grad-
nja bližala koncu.
Bozalija in Ignac Anderluh
sta od podvoza oddaljena do-
brih pet minut hoje v hrib po
cesti proti Šmohorju. Vse živ-
ljenja sta delala, da sta ustva-
rila streho nad glavo, ugotav-
ljata. Oba sta slabega zdravja
in si zato želita, da do avtobu-
sa ne bi imela tako daleč. »Že
tako smo kot odrezani od sve-
ta, brez telefona, z razdrapano
cesto, ki jo sami vzdržujemo,
brez ene trgovine,« ugotavlja-
ta. Še slabše se godi Zupanče-
vim, ki so zadnji v nizu hiš pod
Šmohorjem. Silvo Zupane po-
ve, da morajo od tam otroci
kar tričetrt ure peš do nove
postaje. Ta niti vama ni, saj
prehod za pešce še ni urejen,
avtomobili pa drvijo na rav-
nem odseku tudi s sto kilome-
tri na uro in še več. Kar hiter
moraš biti, da prideš čez, kar
pa bo za 90-letno Ano Petelin
iz Tremerja 22 vse prej kot
enostavno. »Že nekaj desetletij
hodim po mleku h kmetu na
drugi strani podvoza. Če ga
bodo zaprli, ne bom mogla ni-
kamor več. Po cesti skozi celo
vas je zame predaleč,« potama
Ana.
Je za vse že
prepozno?
Krajani predlagajo, da bi
pustili podvoz odprt in bi na
drugi strani uredili postajo,
s čimer bi si prihranili precej
sedanje hoje. Z dvigom struge
potoka in razširitvijo kanala,
ki bi bil speljan v Savinjo, pa
bi odpravili nevarnost popla-
ve. Če bo podvoz ostal odprt,
bo po njihovem voda lažje od-
tekla, tudi če bo narasla. Ven-
dar nič ne kaže, da bi te njiho-
ve predloge upoštevali. Peter
Drozg s celjskega Zavoda za
planiranje in izgradnjo je po-
vedal, da je seznanjen s pro-
blematiko, vendar je vso zade-
vo prepustil v reševanje repu-
bliški upravi za ceste, ki je in-
vestitor tremerske ceste. Po
njegovem mnenju je predlog
krajanov neustrezen, saj drug-
je prostora za avtobusno po-
stajo ni. Ta bo v kratkem do-
končno urejena z označenim
prehodom za pešce, na katere-
ga bo dodatno opozarjal svet-
lobni znak. V smeri proti Celju
bodo uredili peš pot in zgradili
most za prehod pešcev čez Sa-
vinjo, kar zahteva projekt o iz-
gradnji čistilne naprave. Dru-
ge možnosti sam ne vidi, saj so
že za cesto morali posegati
v Savinjo, po dolini pa teče še
železnica, ki prav tako zahteva
svoj varnostni pas.
Po zatrdilih Nivoja naj bi
vodne razmere po novem ne
bile nič slabše kot doslej, vsaj
tako so menda zatrdili stro-
kovnjaki. Sicer pa naj bi
v Ljubljani zadeve še enkrat
preverili. Po Drozgovem pre-
pričanju je za večino pripomb
že pozno, saj so dela zaključe-
na, krajani pa imajo po njego-
vem še vedno možnost, da vse
probleme sprožijo prihodnji
mesec, ko naj bi tehnično pre-
gledali novo cesto. Pri tem
pregledu namreč sodelujejo
tudi predstavniki krajevne
skupnosti in to možnost bi
lahko Tremerčani še izkori-
stili.
Kanček upanja krajanom
torej še ostaja, čeprav se zdi,
da so z dokončanjem ceste pri-
pombe brez haska. Ali so za
vse skupaj krivi krajam sami,
ker niso pravočasno pregledali
načrtov in povedaU svojih pri-
pomb ali pa so krivi tisti, ki bi
morali načrte pojasniti in kra-
janom jasno povedati, kaj jih
čaka? Težko je namreč priča-
kovati, da bodo javno razgr-
njene strokovne predloge ra-
zumeli in znali razvozlati tudi
tisti, ki se s takšnimi papirji ne
srečujejo vsak dan. Ce Tre-
merčanom zaenkrat ostaja ra-
zočaranje, pa je zgodba pouč-
na vsaj za tiste, ki bi jih kaj
podobnega še lahko doletelo.
TATJANA CVIRN
Foto: EDO EINSPIELER
Slovenec in papeževa potovanja
Štefan Falež, slovenski veleposlanik v Vatikanu, je organiziral
mnogo papeževih potovanj po svetu.
Po svoje je name naredil lep
vtis tudi obisk pri našem vele-
poslaniku v Vatikanu, gospo-
du Štefanu Faležu. To je člo-
vek, ki je imel nekaj diplomat-
skih izkušenj še v Kraljevini
SHS. Po izbruhu druge sve-
tovne vojne ga je pot zanesla
v Italijo in potem v Rim.
Očitno je gospod Falež iz-
jemno nadarjen in uspešen
človek. V Rimu je tako rekoč iz
nič ustanovil uspešno gradbe-
no in turistično firmo, zaradi
takšnih in drugačnih stvari,
pravzaprav zaradi režima, ki
je po vojni vladal pri nas, pa je
po svoje tudi trpel. V domovi-
no se ni mogel vrniti. To mu je
prvič uspelo šele pred nekaj
leti, pa še to v bistvu na skri-
vaj. Ko so oblasti izvedele, da
je doma, so ga skušale poiska-
ti, vendar jim to ni uspelo. Ka-
kor koli že - Falež je bil eden
izmed tistih zavednih Sloven-
cev, ki se niso mogli sprijazniti
s prejšnjo oblastjo, bili pa so ji
tudi trn v peti. Štefan Falež
pravi, da izključno zaradi po-
litičnih prepričanj. Po takšnih
in drugačnih zapletih mu je
šele v svobodni Sloveniji uspe-
lo dobiti potni Ust, splet nak-
ljučij pa je hotel, da mu je pot-
ni list moral izročiti Milan Ku-
čan, za katerega Falež pravi,
da ga sicer priznava kot legal-
no in na svobodnih volitvah
izvoljenega predsednika drža-
ve, osebno pa ima o njem svoje
mnenje, ker je bil pač komu-
nist. Izredno pa ceni Lojzeta
Peterleta.
Slovenci pa Štefana Faleža
še premalo poznamo. To je na-
mreč tudi človek, ki je organi-
ziral skoraj štirideset papeže-
vih potovanj po vsem svetu.
Pravzaprav je bilo prav vse
njegova skrb: preden je pogla-
var rimskokatoliške cerkve
obiskal kako državo, se je po-
govarjal z vlado, dogovarjal se
je za varnost, organiziral sama
potovanja, usklajeval protokol
in še bi lahko naštevali. Kdo
ve, kolikokrat je bil tudi sam
na potovanjih s papežem! Od-
kar je postal veleposlanik, za-
radi protokola teh stvari ne
more več počenjati, se pa še
vedno velikokrat srečuje s pa-
pežem. Tudi zato, ker je eden
izmed njegovih generalov.
Enostavneje povedano - to so
ljudje, ki jih mnogokrat vidi-
mo ob obisku državnikov
v Vatikanu. Stojijo v špalirju
in se pred kardinali in končno
samim svetim očetom rokujejo
s poglavarji držav. To seveda
ni njihova edina zadolžitev,
gre namreč za eno največjih
časti, ki lahko doletijo nekoga
v vatikanski politiki. Takšen
naslov ima kakšnih dvajset
ljudi in med njimi je tudi Slo-
venec, ki se je rokoval že z ve-
čino predsednikov držav in
drugimi visokimi gosti, najbolj
pa mu je v spominu ostalo sre-
čanje z Mihailom Gorbačo-
vom. Štefan Falež pravi, da je
to človek, ki ima ogromno smi-
sla za humor, kar je dokazal
tudi na avdienci pri papežu.
Medtem ko sem bil na na-
šem veleposlaništvu v Vatika-
nu - v eni izmed najelitnejših
vil v ulici, kjer je večina amba-
sad - so Faleža kar naprej mo-
tili telefoni. Že po tem sem
opazil, da mu dela ne zmanjka,
pa čeprav sem se z njim pogo-
varjal popoldne. Poklical ga je
tudi umetnik Mik N. Simčič iz
Ljubljane, kipar in slikar, ki je
po Faleževi zaslugi razstavljal
v enem izmed najeUtnejših
rimskih hotelov Venezia. Po-
vabil nas je na ogled zanimive
razstave in ob tem je stekel
pogovor še o nečem. Slovenci
smo namreč eden izmed tistih
narodov, ki v vatikanskem
muzeju sodobnih likovnih
umetnosti še nimamo razstav-
ljenega svojega dela. Hrvati,
denimo, so tam že zastopani,
med drugim tudi z deU Josipa
Generaliča. Glede Simčiča ve-
lja poudariti, da je to še soraz-
merno mlad človek, rodil se je
v Ljubljani leta 1959. Študij je
končal na akademiji za kipar-
stvo in slikarstvo, kot svobod-
ni umetnik pa se je potem
vključil v mednarodno dogaja-
nje po vsej Evropi. Med dru-
gim je v Veroni izklesal spo-
min na Julijo, kreiral avant-
gardno gledališko predstavo
v Minsku in se s svojimi likov-
nimi deli nazadnje potrdil
v Avstriji, Nemčiji, ZDA in
Malti ter Italiji. Kot vse kaže,
bo kakšno njegovo delo kmalu
krasilo omenjeni vatikanski
muzej. Takšna čast pa se mor-
da obeta še enemu Slovencu.
Ko smo veleposlaniku Štefanu
Faležu podarili monografijo
Adija Arzenška iz Petrovč, je
za njegova dela pokazal veliko
zanimanje - in med tem časom
je Arzenšek že dobil povabilo
za obisk v Vatikanu. Nes-
kromno lahko torej zapišem,
da ima tudi NT&RC veliko za-
slug za to, da bomo tudi Slo-
venci končno zastopani
v ugledni galeriji.
JANEZ VEDENIK
Foto: IVAN ARZENŠEK
Prihodnjič: Radio za ves svet
Št. 41 - 14.oktot)er 1993
10
Neznanka o sebi in njenih
Po slovenski ptaizvetibl PlranUellove tiramo v celjskem SLG
Za uvod v sezono 93/94 je
Slovensko ljudsko gledališče
prvič na Slovenskem uprizori-
lo dramo znamenitega itali-
janskega dramatika in Nobe-
lovega nagrajenca iz leta 1934
Luigija Pirandella
(1867-1936) Kot me ti hočeš
(Come tu mi vuoi, 1930). Do-
slej pri nas še neznano dramo
(če odmislimo film iz leta 1932
z Greto Garbo v nosilni vlogi)
enega najpomembnejših
dramskih in gledaliških inova-
torjev našega stoletja je preve-
del Srečko Fišer, na oder pa jo
je dramaturško in režijsko po-
stavil letošnji nagrajenec Pre-
šernovega sklada Janez Pipan.
Takoj lahko zapišemo, da je
uprizori teljem uspelo uresni-
čiti repetoamo in izvedbeno
zgleden gledališki dogodek.
Pirandello se kot eden
najvztrajnejših literarnih do-
kazovalcev spoznavnega ter
moralnega relativizma tokrat
ukvarja z življenjsko usodo
Neznanke, vojne žrtve, ki je
najprej skušala pozabiti psi-
hične posledice posilstva
v čutnosti in družabnosti ber-
linskih nočnih lokalov ter de-
kadenčnih umetniških krogov,
nato pa se pred njimi skriti
v urejenem zunanjem videzu
meščanskega zakonskega živ-
ljenja v videmskem domu.
V berlinskem obdobju je bi-
la njena osebnost zreducirana
zgolj na telo, saj so ji bih s po-
silstvom med 1. svetovno voj-
no nasilno odvzeti svoboda iz-
bire, (v razmerah patriarhal-
nih vrednot meščanske druž-
be) čistost duše in vera v ljube-
zen, v videmskem obdobju pa
je skušala zaživeti predvsem
v svoji družbeni vlogi kot za-
konska žena, sorodnica, nada-
Ijevalka družinskega in civili-
zacijskega izročila. Če je za
prvo obdobje značilna svobo-
da telesa, s katero Neznanka
nadomešča praznino v svoji
ranjeni notranjosti ter se z njo
tudi maščuje predstavnikom
nasprotnega polaščevalskega
spola, je za drugo obdobje
značilna svoboda duha, de-
monstracija • detektivsko
strastnega razimia, s katerim
pred negotovimi sorodniki in
partnerji vse bolj samozavest-
na protagonistka dokazuje in
dokadže zmuzljivost in varlji-
vost sleherne resnice ter ne-
močno razpoložljivost in ran-
ljivost slehernega bitja. Njena
zaključna vrnitev v pregrešni
Berlin je zato beg pred lažnim
videzom in brezupno resnič-
nostjo    meščanske    družbe.
Režiser in dramaturg Janez
Pipan je z dramaturško sode-
lavko Aleksandro Bekar
ustvaril pregledno, tekočo in
enovito uprizoritev, ki je me-
stoma prav vznemirljivo tea-
tralizirala značilno pirandel-
lovsko intelektualistično držo
in poudarjala njegov razumni-
ški relativizem. Pri tem je imel
odlične  pomočnike  v  obeh
oblikovalcih scene (Boris Ben-
čič in Dušan Milavec), ki sta
prvemu delu pričarala fanta-
zijsko berlinsko vzdušje ek-
spresionizma in dekadence
poznih dvajsetih let, drugemu
delu pa dala bolj statičen re-
alističen okvir bogatega in
konservativnega severnoitali-
janskega meščanskega doma,
kostumografki Doris Kristič (z
asistentko Djurdjo Janeš in
oblikovalko mask Snježano
Tomljenovič), ki je z lepimi in
povednimi kostumi imenitno
upodobila čas dogajanja in ka-
rakterizirala posamezne pro-
tagoniste, ter avtorjih odrske
glasbe (Miha Bohinc), koreo-
grafije (Tanja Zgonc), luči
(Igor Berginc) ter odrske izre-
ke (Majda Križaj in Marijan
Pušavec).
Med igralci moramo tokrat
najprej omeniti Darjo Reich-
man, ki je v nosilni vlogi Nez-
nanke brez dvoma ustvarila
svojo najzrelejšo odrsko stva-
ritev doslej. Že na prizorišče
prvega dela je prinesla s seboj
vse notranje posledice mučne
in odločilne izkušnje, iz katere
sta rasli (ne vseskozi enako
prepričljivo) tako provokativ-
na zunanja drža kot notranja
negotovost. Njena popolna go-
lota ob koncu prvega dela je
ključna za dojemanje temelj-
nega problema junakinje in
celotnega dejanja, hkrati pa
nenavadno lep, čist, igralsko
in človeško drzen ter iskren
akt umetniške profesionalno-
sti. Še uspešnejša se zdi v rezo-
nerskem drugem delu, v kate-
rem z ostrino duha poganja
dogajanje do melodramatične-
ga konca ter razgalja zlaga-
nost meščanske družbe in nje-
nih protagonistov.
V prvem delu njeno podobo
dopolnjujejo Janez Bermež kot
nekoliko samovšečno razču-
stvovan pisatelj Salter, Nataša
Konc kot njegova eterična in
shizofrena hči Greta, Tomaž
Gubenšek kot hudičevsko le-
deni Boffi ter Igor Sancin, Re-
nato Jenček, Jure Ivanušič in
Gregor Čušin kot samovšečni
in lahkoživi mladeniči v fra-
kih. V drugem delu pa Ivanka
Mežanova v vlogi dobrodušne
tete Lene (nemara edine upa-
nje vzbujajoče osebe v igri),
Peter Boštjančič kot vedno
bolj negotov in oportunističen
mož Bruno, Vesna Jevnikar
kot Neznankina domnevna
dvojnica Slaboumna ter Drago
Kastelic, Primož Ekart, Anica
Kumer, Jana Šmid, Stane Po-
tisk in Hana Komar.
SLAVKO PEZDIR
Škoberne v Mozaiku
V galeriji Mozaik je pripra-
vil svojo samostojno razstavo
slikar Srečko Škoberne. Pred-
stavil je večje število novejših
del, z različnimi motivi, kar je
tudi sicer značilno zanj.
Avtor v celjskem likovnem
življenju ni neznano ime, saj je
že več kot dvajset let prisoten
z različnimi razstavami, v pre-
teklih letih pa mu je svoja dela
uspelo predstaviti tudi v tujih
galerijah.
Slike, ki so postavljene
v Mozaiku, opozarjajo na Sko-
bemetovo široko zanimanje za
množico pojavov, dogodkov in
stvari, ki ga obdajajo v stvar-
nem svetu ali pa so morda le
proizvod njegove domišljije.
Zato se na njegovih kompozi-
cijah pojavljajo portreti in nji-
hove matamorfoze, kjer dobi-
vajo fantastične, včasih celo
srhljive oblike. Pogosto upo-
dablja tudi živalske motive,
vendar pri tem ne išče zgolj
naravne telesne lepote, temveč
mu gre bolj za ovrednotenje
njihove posebnosti in simboli-
ke, zaradi česar ima tudi naša
kultvu-a do njih poseben odnos
in v Škobemetovih slikah se
pojavljajo ribe, levi, kozorogi
in druge. Prav tako mu ni tuja
in neznana religiozna umet-
nost, ki je našla svoj odmev
v njegovih stvaritvah, hkrati
pa je mogoče v naslikanih po-
dobah najti njegov intimni od-
ziv na razmišljanja o minljivo-
sti in majhnosti posamezniko-
ve usode ujete v splete razUč-
nih okoliščin.
Da je Škoberne raziskujoč
in k eksperimentom nagnjen
avtor, je razvidno tudi iz for-
malnega vidika, saj pravza-
prav od slike do slike išče nove
možnosti izražanja oblik, za-
radi česar jih je nemogoče uvr-
stiti v enoten slog in vsaka za-
se predstavlja poseben pogled
slikarja. Vendar pa ima takšno
ustvarjalno stališče tudi svoje
pomanjkljivosti, saj gledalec
lahko dobi občutek, da se sre-
čuje s premalo dorečenimi in
v posameznih segmentih ne
dovolj profiliranimi izpeljava-
mi. Sicer pa je kljub objektiv-
nim razlikam med posamični-
mi deli Škoberne pripravil
razstavo, kjer prihaja v ospre-
dje predvsem kreativnost nje-
govega sUkarstva.
BORIS GORUPIČ
Sožitje s prostorom
Prejšnji teden so v celjskem
Likovnem salonu odprli novo
razstavo. Tokrat predstavlja
svoje projekte skupina sedmih
arhitektov, katerih ožja usme-
ritev je krajinska arhitektura,
sama razstava pa poteka pod
naslovom Oblikovanje za so-
žitje s prostorom. S svojimi
deli se predstavljajo Irena
Rozman Fattori, Darja Marin-
ček, Arabela Križ Medakovič,
Janez Dolinar, ki so iz Ljub-
ljane, Romana Kačič, ki deluje
v Sloveniji in Italiji, ter dva
domača avtorja iz Celja Alen-
ka Kocuvan Polutnik ter Ra-
dovan Romih.
Krajinska arhitektura pri
nas še ni povsem znan niti
uveljavljen pojem. V širšem
smislu gre za področje med ar-
hitekturo in urbanizmom, za
oblikovanje eksterierjev ob bi-
valnih zgradbah. Včasih se je
ta stroka imenovala tudi vrtna
arhitektura, sčasoma, glede na
sodobne potrebe, pa se je
z urejevanja vrtov in parkov
razširila na oblikovanje stano-
vanjskih naseUj, mestnega ze-
lenja, rekreacijskih območij,
raziskovanja naravnih nači-
nov gospodarske rabe prosto-
rov, s čimer se ukvarja tudi
klasična arhitektura a vendar-
le bolj obrobno. Zato so tudi
pri nas, na Biotehniški fakul-
teti pred več kot sto desetimi
leti odprU katedro za krajin-
sko arhitekturo, kjer so vsi so-
delujoči na razstavi tudi študi-
rali. Razstava v Celju, ki je bi-
la poleti postavljena že
v Ljubljani, predstavlja nekaj
konkretnih projektov, med ka-
terimi so nekateri bili uspešno
realizirani, medtem ko so
ostaU v fazi študij oz. predlo-
gov. V kontekstu slovenske ar-
hitekture imajo ustvarjalne
pobude takšne vrste pomemb-
no mesto, kajti v preteklih de-
setletjih se je projektiralo
mnogo novih gradenj in raznih
objektov brez pravega upošte-
vanja in razumevanja narav-
nega prostora, v katerega so
bili objekti postavljeni. Zato je
v skladu z novejšimi pogledi,
kjer je poleg funkcionalnosti
in estetike zajeta tudi ekolo-
ška problematika, razstava
v Likovnem salonu prispevek,
ki opozarja na možnost oboga-
titve in humanizacije okolja
v katerega človek s svojo ak-
tivnostjo posega.
BORIS GORUPIČ
Muzeji danes in jutri
Slovenski muzealci zasedajo na Dobrni
Na Dobrni se je včeraj pri-
čelo zborovanje slovenskih
muzealce\, ki bodo na trid-
nevnem srečanju govorili
o aktualnih problemih delo-
vanja muzejev, se spoznali in
navezali tesnejše stike.
Letošnje zborovanje, ki se
ga udeležuje približno 200
članov muzejskega društva,
je pripravil celjski Muzej no-
vejše zgodovine, ki letos sla-
vi 30-letnico samostojnega
dela. Na včerajšnji otvoritvi
sta zbrane pozdravila pred-
sednik društva Stane Mrvič
in celjski župan Anton Ro-
ječ. Danes pa muzealci na-
daljujejo delo po skupinah.
Razpravljajo o štirih temah.
za katere so predhodno pri-
pravili delovno gradivo
v obliki zbornika z 38 refera-
ti. Še največ zanimanja med
udeleženci je za temo o pri-
hodnosti slovenskih muze-
jev, njihovem razvoju in
s tem povezani zakonodaji.
Druga skupina obravnava
problematiko kulturne de-
diščine zunaj muzeja in njen
izvoz v tujino. Ena od nalog
muzejev je namreč tudi izda-
janje izvoznih dovoljenj za
predmete kulturne dedišči-
ne, pri čemer zakonodaja ni
ustrezna. V razpravi naj bi se
zato udeleženci dogovorili
o skupnih izhodiščih za rav-
nanje v prihodnje.  Tretja
skupina se ukvarja z novo
vlogo muzejske pedagogike,
četrta pa z vprašanjem varo-
vanja tekstilne dediščine
v muzejih.
Zborovanje na Dobrni bo-
do popoldne zaključili
s skupnim zasedanjem in
občnim zborom društva ter
v petek še s strokovno ek-
skurzijo na Kozjansko. Po
zborovanju bodo izdali drugi
del zbornika, v katerem bo-
do zaključki in prevodi
v nemščini in angleščini.
Omenjeni zbornik naj bi od-
slej stalno urejali v Celju,
medtem ko naj bi bilo pri-
hodnje zborovanje muzeal-
cev v Idriji. TC
Naša maia televizija
Pravzaprav televizija sploh
ne more biti velika, če hoče
prodreti v naše domove, se
v naših dnevnih sobah naseliti
in konec koncev tudi nekako
udomačit}, postati sestavni del
sleherne družine, nek - bi rekel
Adriann Dannatt - »neživi
družinski član«. Televizija
mora biti v nasprotju s kinom,
ki ga ne moremo »gledati«
z razdalje recimo dveh metrov,
toliko mala, da jo lahko kot
malo tudi gledamo. Brž, ko po-
stane velika, televizija ni več
naša. Oziroma drugače; televi-
zija mora biti mala, če hoče
biti naša, mora biti manjša od
nas, da jo bomo tako rekoč
vzljubili in ljubili. Ko nas tele-
vizija enkrat preraste, ko nas
ta »neživi družinski član« pre-
seže, ga zavržemo in ga ne mo-
remo imeti več za svojega.
Gre seveda za zvezde, za
zvezdništvo, ki ga - kot se je
zapisalo že Valterju Renjami-
nu - pooseblja edinole televizi-
ja. Ta je tista, ki proizvaja
zvezde in diktatorje, ki dela
politiko, ki dela nas in naš živ-
ljenjski vsakdan. Rockovske in
filmske zvezde niso naše zvez-
de oziroma so zvezde le dotlej,
dokler ne vklopimo televizije.
Kevin Costner je zvezda le
dotlej, dokler se na naših tele-
vizijskih ekranih ne prikaže
denimo Miša Molk. Ta je tista,
ki je naša zvezda, ki prihaja
v naše domove, ki se oblači
v obleke istega proizvajalca
kot mi, ki govori isti jezik, ki je
hodila v iste šole, ki je imela
iste ljubimce kot nekatere
druge Slovenke, ki je skratka
»domača« tudi v naših domo-
vih. Zvezde so torej le tisti, ki
bi jih rade volje sprejeli v svoje
stanovanje, še več, ki se po na-
ših stanovanjih nenehno in ves
čas sprehajajo. Ljudje s televi-
zije, skratka.
Toda, zakaj ravno ljudje
s televizije, zakaj ljubimo rav-
no tiste, ki nas s televizijskih
ekranov gledajo, kadar jemo,
kadar se preoblačimo, kadar
spolno občujemo, kadar se
skratka predajamo nekim do-
ločenim intimnostim? Zato,
ker smo neke vrste zatrti eks-
hibicionisti? Daleč od tega!
Odgovor je razmeroma pre-
prost; »štos« televizije ni
v tem, da sedemo v naslanjač
in si ogledamo neko oddajo,
nato televizor izklopimo in na
primer pomijemo posodo,
marveč ravno v tem, da je ne
gledamo,  da jo pravzaprav
Piše: Tadej Čater
participiramo. Da vemo, da jo
imamo in, da je ona nekje tam,
od koder nas ves čas spremlja.
Sodobna televizija ne bo niko-
li proizvajala oddaj, ki bodo
zahtevale »celega« človeka,
kakor recimo gledališče ali ki-
no, sodobna televizija bo dela-
la program, ki bo sestavljen iz
oddaj, ki jih ne bo treba niti
gledati niti spremljati, ker bo-
do one tiste, ki nas bodo
spremljale. Enako velja za
zvezde. Zvezd s televizije, to-
rej pravih in sploh Zvezd, mi
ne gledamo, mi ne spremlja-
mo, temveč spremljajo in gle-
dajo one nas. In v tem uživamo
in to potrebujemo. Jonasa Ž.
lahko spremljamo, ne da bi se-
deli pred televizijskim ekra-
nom, ker je on zato »postav-
ljen«, da nas spremlja. Pa če-
prav samo z zvokom, z besedo
in z glasbo.
Ko boste skratka prihodnjič
gledali katero od televizijskih
oddaj, ki jih ponuja program
TVS, si prikličite v spomin tole
Zapisovanje. In presodite, ali
je slovenska televizija res so-
dobna televizija in premislite,
ali boste plačali televizijsko
naročnino, ker ta se ne plačuje
velikim, temveč malim televi-
zijam, kakršna slovenska prav
gotovo ni.
Likovna delavnica v Brasiovčali
Za slikarje, likovne pedagoge in nadarjene učence likovnike iz osnovnih šol je Limit Štore
pripravil v Braslovčah 3. likovno delavnico, ki se je je udeležilo 20 slikarjev ter 35 pedagogov in
učencev iz raznih osnovnih šol Slovenije. Vsi so dan preživeli v Braslovčah in okolici. Po petih
urah ustvarjanja so se zbrali na OŠ Braslovče ter pregledali, kaj so naredili. Po besedah Mihajla
Lešanina, vodje likovne delavnice, so vsi, ki so bili na likovni delavnici, lahko preizkusili nove
likovne materiale, za katere skrbi Limit Štore. Izbrali so najboljša dela, ki jih bodo iz vseh treh
delavnic razstavili na Dobrni. Otvoritev razstave bo 16. oktobra ob 19. uri. Vsa dela, ki pa so jih
ustvarili v Braslovčah bodo razstavili na Osnovni šoli v Braslovčah 21. oktobra. Nekaj del pa bo
razstavljenih tudi po ekspoziturah Ljubljanske banke. Pokrovitelji 3. likovne delavnice v Bra-
slovčah so bili KS in OŠ Braslovče ter Ljubljanska banka. Ob koncu je nastal tudi tale skupni
posnetek.
T.TAVČAB
Št. 41 - 14. oktober 1993
n;
Knjižnic si brez računalniških sistemov ne moremo več niti zamisliti
Smo v obdobju, ko intenzivno narašča
potreba po znanju na vseh področjih člo-
veškega dela, vedenja in ustvarjanja in
26 davno je mimo čas, ko je mogla posa-
mezna knjižnica z gradivom iz svojih
fondov v celoti zadovoljiti potrebe svojih
tiporabnikov.
Razvoj knjižničnih informacijskih si-
stemov se je zato tako v svetu kot tudi pri
nas usmeril v razpršeno nabavo in obde-
lavo ter hkrati v imiverzalno dostopnost
gradiv in informacij, vendar je zamisel
v praksi lahko v vsej svoji okretnosti
zaživela šele ob dovolj močni račimalni-
ški in komunikacijski podpori.
V slovenskem knjižničnem prostoru ta
razvojni trend uveljavlja računalniški
projekt COBISS (kooperativni biblio-
grafski sistem in servisi), čigar avtor in
nosilec je Inštitut informacijskih znano-
sti iz Maribora, v njem pa sodelujejo vse
večje in pomembnejše slovenske knjižni-
ce, od univerzitetnih, večine visokošol-
skih, večjih specialnih do regijsko po-
membnih splošno izobraževalnih.
Trenutno je v sistem COBISS vključe-
nih 60 knjižnic in informacijskih cen-
trov, povezanih z usklajeno programsko,
strojno in komunikacijsko opremo.
Knjižnice na svojih računalniških siste-
mih gradijo lokalne baze podatkov, na
račimalniškem sistemu informacijskega
servisa IZUM/COBISS pa istočasno na-
staja vzajemna oziroma kooperativna bi-
bliografsko kataložna podatkovna zbir-
ka (COBIB). Njena bogata vsebina, ki
obsega informacije o knjigah, serijskih
publikacijah, neknjižnem gradivu in
člankih, je seveda dostopna z vsakega
vozlišča v sistemu COBISS, bodisi preko
knjižničnih informatorjev bodisi nepo-
sredno preko programskega sklopa CO-
BISS/OPAC, to je online javno dostopne-
ga kataloga.
Osrednja knjižnica Celje se je v CO-
BISS vključila septembra 1991. Od ta-
krat pa do danes smo uspeli avtomatizi-
rati inventarizacijo in obdelavo gradiv iz
tekočega prirasta, vključiti del speciali-
ziranih domoznanskih zbirk in zasnovati
bazo domoznanskih člankov.
' Vzporedno s tem smo se ves čas inten-
javno posvečali vnosu podatkov o starej-
šem gradivu, da bi lahko napravili na-
slednji razvojni korak: prehod na raču-
nalniško vodeno izposojo, najprej v Od-
delku za študij. Zelo si prizadevamo, da
bi se to zgodilo prej kot v enem letu, saj si
obetamo, da se bodo s tem zmanjšale
čakalne vrste za naše bralce, knjižničarji
pa se bodo lahko še bolj kot doslej posve-
tili svetovalnemu delu.
Mnogi bralci so že opazili, vse več pa
jih tudi uporablja terminale, ki smo jih
namenili uporabnikom za samostojno
iskanje s pomočjo programa COBISS/
OPAC.
Najpogosteje se te možnosti poslužuje-
jo študentje, ki so se z OPAC-om že sre-
čali v krajih svojega študija, pa tudi šte-
vilni dijaki radi preizkušajo njegove
zmožnosti.
Uporabnik, ki je navajen komunicirati
z računalnikom, se bo razmeroma zlahka
lotil iskanja, saj mu program ves čas nu-
di potrebno pomoč. Za tiste, ki jim to
področje še ni povsem domače ali pa bi se
radi naučili zahtevnejših načinov iskanja
v bazah podatkov pa v Osrednji knjižnici
Celje pripravljamo kratke (dveume)
praktične tečaje. Z izobraževanjem bo-
mo začeli v drugi polovici oktobra, prija-
ve pa bo sprejemal Oddelek za študij.
Naša prednostna naloga je vsekakor
priprava  na  avtomatizacijo  izpKJSoje
(vnos podatkov o starejšem gradivu,
opremljanje s črtnimi kodami), nato pa
komunikacijska povezava vseh v mestu
lociranih oddelkov naše knjižnice.
V čim krajšem času bi radi odprli ra-
čunalniško klicno linijo za tiste instituci-
je in posameznike, ki razpolagajo
z ustrezno računalniško in komunikacij-
sko opremo in bi želeli dostop do infor-
macij preko omrežja. Računamo pred-
vsem na interes šolskih in specialnih
knjižnic z našega območja.
Mnogi naši bralci že z negodovanjem
in nestrpnostjo opazujejo manuelno delo
za našimi izposojnimi pulti, šolski in
specialni knjižničarji bi že sedaj radi
svojim uporabnikom omogočili, da izza
računalnika v svoji knjižnici preiskujejo
našo lokalno in vzajemno bazo, naročajo
in rezervirajo gradivo.
MARTINA ROZMAN-SALOBIR
Jazbečeva hiša se uveljavila
Na Pilštanju pri Lesičnem je trenutno
na ogled razstava o Igri narave, ki bo na
ogled do začetka novembra. Na področju
Kozjanskega parka si prizadevajo za
vsestransko oživitev starega, iziunirajo-
čega trga, pri tem pa imajo precej
uspeha.
Tako pripravljajo različne folklorne
prireditve, živahna pa je prav tako likov-
na dejavnost. Igra narave je tako že četr-
ta likovna razstava v prazni Jazbečevi
hiši, nekdanji gostilni. Tokrat gre za raz-
stavo posebne vrste, kipov iz drevesnih
korenin in stebel, ki jih je Celjan Franc
Oman nabral tudi v okolici Pilštanja.
Hkrati je na ogled stalna zbirka izbranih
del dosedanjih petih pilštanjskih likov-
nih kolonij, med njimi tudi dela akadem-
skih slikarjev Petra Krivca, Milana Lo-
renčaka, Slavka Koresa in Vinka Tuška.
V galerijo starega Pilštanja prihajajo
predvsem turistične skupine, posamezni
gosti iz Atomskih Toplic, šolarji ter seve-
da okoličani.
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
Srečanje dveh medijev
Kar nekaj časa je trajalo, da
so na gradu Podsreda uspeli
pripraviti razstavo fotografij
petnajstih slikarjev s Kozjan-
skega oziroma tudi z mejnih
krajev tega območja, ki jih je
posnela fotograf in j a Vladka
Kobal in njihovih likovnih del.
Zamisel o tej zanimivi po-
stavitvi, kjer se srečujeta dva
medija in so tako razstavo tudi
poimenovali - medij&medij, je
posredovala Zavodu Spomin-
ski park Trebče v Podsredi že
pred letom dni, vendar so jo
Zaradi obilice dela in finanč-
nih težav lahko šele sedaj iz-
vedli.
Vladka Kobal je bila rojena
sicer v Ljubljani, toda otroštvo
in mladost je preživljala v Bre-
stanici, na domu staršev. Po-
klicna pot fotografinje jo je
pripeljala v znani ljubljanski
studio Foto Potrč, učila je na
poklicni fotografski šoli, pred
Upokojitvijo pa je delala pri
^oto Tivoli. S samostojno fo-
tografijo in razstavami se in-
tenzivneje ukvarja v zadnjem
času, predvsem p& upokojitvi.
Za omenjeni cikel je v de-
lovnih okoljih spremljala li-
kovne umetnike, ki so se rodili
•la Kozjanskem ali pa tam žive
in delajo. Po njeni zaslugi se
srečujemo s keramičarko in
oblikovalko stekla Ljubico
^tkajec-Kočico, ter slikarji
'članom Lorenčakom, Stane-
tom Jagodičem, Emerikom
Bernardom, Rajkom Čubrom,
Magdo Marinšek, Karlom Ple-
menitašem, Zvonkom Čohom,
Milanom Eričem, Emilom Ma-
rinškom. Avgustom Lavrenči-
čem, Marjanom Prisičkom, Jo-
sipom Ipavcem, Karlom Ze-
lenkom in Petrom Krivcem.
Razstavo je treba razumeti
kot zanimiv poskus srečanja
dveh medijev, kjer fotografi-
nja v svoji interpretaciji po-
stavi na ogled podobe avtorjev
likovnih del, ki so tudi v istem
hipu pred javnostjo. V tej pri-
merjavi lahko najdemo neka-
tera izhodišča za značajske in
psihološke primerjave med av-
torji in njihovim delom. To je
sicer zahtevna ambicija, kajti
razstava je pokazala, in to je
bilo tudi pričakovati, da so av-
torji med seboj neizenačeni,
saj jih je na grad Podsreda pri-
peljal skupni imenovalec foto-
grafskega objektiva, ne pa in-
dividualni izbor, ki temelji na
kakovosti vsakega posamez-
nika.
Vsekakor pa gre za zanimi-
vo razstavo, ki nam pokaže
eno od možnih podob likovnih
ustvarjalcev, predvsem pa
nam omogoči srečanje s tisto
vrsto fotografije, ki jo imamo
le malokrat možnost doživeti.
To namreč ni reportažna foto-
grafija, pa tudi takoimenova-
na umetniška ne. Je preprosta
igra in razpoloženje v trenut-
ku nastanka. Preid nami so
obrazi odprtega in sproščene-
ga izraza, nekateri so spet
malce napeti in skrivnostni,
drugi so spet le del okolja,
v katerem so nastali. Vsem pa
je skupna avtoričina dosled-
nost v iskanju izraza. Za tiste,
ki jih poznam osebno, lahko
trdim, da s fotografij zro v obi-
skovalca razstave pristni zna-
čaji.
Kot že rečeno, razstavo je
pripravil Zavod Spominski
park Trebče v Podsredi, ki je
založil tudi zgibanko, ki so jo
finančno omogočili Kemoser-
vis fotomaterial Kefo, Foto Ti-
voli: in prof. dr. Vekoslav Kre-
menšek. Postavitev razstave
pa izdaja organizatorje, da jih
je pestila časovna in prostor-
ska stiska;
DRAGO MEDVED
Svet liinozavrov
Eni uspešnejših medijskih
atrakcij smo priča tudi v teh
dneh, ko nas z več strani zasi-
pajo z nekdaj precej živahni-
mi, danes pa izumrlimi dino-
zavri.
Pravzap>rav gre vse po nače-
lu: imeti dober izdelek, ga do-
bro reklamirati in seveda do-
bro prodati. In če je beseda
o Jurskem parku, potem je že
mogoče pritrditi, da gre za
uspešno akcijo, ki je najbolj
znana po filmu ter znameni-
tem avtorju Stevenu Spielber-
gu. I*ri Državni založbi Slove-
nije pa so izdaU prevod roma-
na Michaela Chrichtona
z istim naslovom. Gre za ame-
riškega pisatelja, ki je doslej
napisal že več uspešnic iz t.i.
žanra tehno thrillerjev. V sami
zgodbi gre za opis dogodkov,
ki so sledili, ko znanstvenikom
uspe ponovno obuditi v življe-
nje velika bitja iz prazgodovi-
ne - dinozavre. In v našem času
se nahajaj© v Jurskem parku,
kjer si jih je mogoče ogledovati
po Bttili volji. A ker smo pri
thrillerj«, pri<ie do nepričako-
vanih zapletov, ki se stopnju-
jejo v svojevrsten konec. Kljub
navidezni naivne inf antilni te-
matiki so romanopisec kot tu-
di avtorji filma uspeli dovolj
atraktivno prikazati zgodbo,
kar pritegne tudi starejše bral-
ce oz. gledalce. Sestavni del
ponudbe Jurskega parka pa je
še revija Dinozavri,
BORIS GORUPIC
Univerzalna dostopnost gradiv prireditve
LEDALiŠČE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes, v četrtek
ob 19.30 za abonma četrtek in izven uprizorili dramo Luigija
Pirandella Kot me ti hočeš. V soboto ob 17. uri bo predstava za
aboruna sobota popoldan in izven. V torek ob lljuri bo za
Gimnazijo zaključena predstava Češnjev vrt, s katero bo v Celju
gostovalo slovensko stalno gledališče iz Trsta. V sredo ob 10.45
pa bo predstava Kri in košute za abonma Gimnazija center
Celje. Naslednjo soboto, 23. oktobra bo ob 19.30 v Celju gosto-
valo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gk)rice s predstavo
Ranka Marinkoviča Gloria.
OMCERTI
V Pokrajinskem muzeju v Celju bo drevi ob 20. uri koncert
Mešanega komornega pevskega zbora iz Celja, ki ga vodi Pavel
Bukovac, v okviru posvetovanja slavistov v Celju.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes ob 20. uri kon-
cert mladinskega simfoničnega orkestra iz Zvezne republike
Nemčije, v torek ob 20. uri pa koncert Mešanega pevskega zbora
Crescendo iz Nizozemske.
V dvorani O. slovenskega tabora v Žalcu bo v soboto ob 18. uri
slavnostni jubilejni koncert ansambla Slovenija.
V Narodnem domu v Celju bo v sredo ob 19.30 prvi koncert
v letošnjem kiiltumem abonmaju Revijskega tamburaškega;
orkestra Akord iz Celja, ki ga vodi Matjaž Breznik.
V KLjUBu bo v soboto ob 21.uri koncert jazz selection iz-
Ljubljane.
V Atomskih Toplicah v Podčetrtku bo jutri, v petek ob 20.uri;
koncert quarteta CoUegium iz Maribora.
A.ZSTA.VE
V Likovnem salonu bo do sobote, 30. oktobra odprta razstava
del krajinskih arhitektov Arabele Križ-Mrdakovič, Darje
Marinček, Alenke Kocuvan-Polutnik, Irene Rozmsm-Fatori in
Radovana Romiha.
V Cafe galeriji v Celju si lahko ogledate razstavo risb in grafik
Jožeta Božička.
V razstavnem salonu Alposa v Šentjurju so na ogled likovna
dela učencev osnovnih šol šentjurske občine.
V Zdravstvenem domu v Celju bo do 31. oktobra na ogled
razstava del Janka Kastelica iz Sežane.
V Termah Čatež razstavlja v mesecu oktobru olja in akvarele
MUjanka Fritce iz Švice.
V gateMP Mozirje je za organizirane skupine na ogled razstava
likovnih del likovne kolonije učencev osnovnih šol občine Mo-
zirje.
V Osrednji knjižnici je do konca oktobra na ogled izbor del
s 5.bienala otroške grafike z naslovom Človek, ena je zemlja
pod tabo.
V laškem zdravilišču so še vedno na ogled fotografije z utrinki iz
Laškega in okolice.
V Laškem dvorcu si lahko ogledate razstavo likovnih del aka-
demskega slikarja Milana Todiča iz Celja.
V galeriji Uroš v Ulici 8. črnogorske brigade 10 v Celju si Ižihko
do konca oktobra ogledate razstavo izbranih likovnih del,
ustvarjenih na 1. mednarodnem slikarskem Ex-tempore v Celju.
V avli Razvojnega centra v Celju bo do konca tega meseca
odprta razstava Akt 93, kjer razstavlja osem članov Društva
šaleških likovnikov, skupina 83.
V Zdravstvenem domu v Sevnici bodo jutri, v petek odprli
razstavo slikarskih del Irene Plevnik, članice Likovne sekcije
Polzela.
V galeriji sodobne umetnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega
gradu je na ogled razstava iz izbora slovenskega slikarstva in
kiparstva. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do
12. ure, popoldan pa od 16. do 18. ure.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je do 29. novem-
bra na ogled razstava Mrtvaški ples, originalnih lesorezov iz
15. stoletja.
V Razstavnem salonu pivnice v Rogaški Slatini do 22. oktobra
razstavlja fotografije Tine Benedik.
V knjižnici v Šentjurju bo do konca oktobra na ogled razstava
likovnih del Jožija Ipavca iz Šentjurja.
V hotelu Evropa Celje si lahko do konca oktobra ogledate
razstavo slikarskih del Jane Dobrajc.
V Muzej« nevejše zgodovine je na ogled občasna razstava
z naslovom Nazaj v planinski raj ob 100-letnici Savinjske
podružnice Slovenskega planinskega društva.
I     M    O
Celje: Union do 21.10. ob 16., 18.30 in 21.uri ameriški film]
Jurski park; Mati Union do 18.10. ob 19. uri Mi se imamo radi
- ameriški film, od 19.10. ob 19. uri Boter 3 - ameriški film;
Metropol 14.10. ob 16., 18. in 20. uri Ubežnik - ameriški film, od
15.10. dalje ob 16., 18. in 20. uri PesjaninGlorija - ameriški film.
Kino Šentjur 14.10. ob 14. uri Jurski park - ameriški fihn, ob
22. uri pa Pesjan in Glorija - ameriški fAm
Kia« J^vtkma 17.10. ob 17. uri ameriška metedrama Prva lju-
bezen.
STALO
št. 41 - 14. Oktober 1993
V Knjižnici v Rogaški Slatini bo jutri, v petek ob 19. uri gostja
večera pesnica Neža Maurer. Z njo se bo pogovarjal Iztok
Kodrič, na kitaro pa bo igral Vojko Vešligaj.
12
»Pri Pepci pa torte kopajo«
Jožefa Pušnik, sloveča gospodinja s kalobskih hribov_
Gospa Jožefa Pusmk pred niso z zanimivimi spomini
ter pestro sedanjostjo.
Kdo bi verjel, da šteje gospa
Jožefa Pušnik že 78 let? Žen-
ska živahnih kretenj in govora
ter bistrega duha, ki je na te-
kočem z večino dnevnega do-
gajanja! Iz samote Kostrivnice
pri Kalobju gre vsako jutro po
eno uro peš v kalobsko cerkev,
ob četrtkih pa tam počaka na
novi Novi tednik. Ženska, ki
trenutno ne praznuje nobene
osebne obletnice, nanjo pa se
spomnijo vselej, ko praznujejo
drugi. Spominjajo se je po nje-
nih izjemnih tortah.
Do njenega doma pelje za-
silna cesta, stara komaj osem
let. Pušnikovi so prej vsa leta
tovorih s Kalobja v košu, čez
hrib. »Težavno življenje sem
imela,« je povedala Jožefa
Pušnik, imenitna gospodinja,
ki še vedno slovi blizu in daleč.
Na mizi se je brž pojavila takš-
na orehova potica, da ji ni pa-
ra niti v najboljšem hotelu. Pa
smo prišli nenapovedani in go-
spa se je pravkar vrnila iz goz-
da, z gobami. Pozoren sem bil
na njeno hišico, vso v cvetju,
ter čistočo, ki vlada v njej. Za
začetek smo se povmih dolga
leta nazaj...
Iz domačega Podlešja, pri
Osredku, je pri štirinajstih od-
šla služit v Gradovo gostilno
v Šmarju pri Jelšah, kjer so
imeli tudi mesarijo, trgovino
ter veliko kmetijo z vinogradi.
Veliko in težko je garala tam,
celih deset let. Elektrike in vo-
dovoda še ni bilo, zato je vsak
dan na glavi znosila po štiride-
set škafov vode. Pri Gradovih
je garala eno desetletje, včasih
še ob enajstih zvečer. Tako je
bilo pač takrat, sicer pa ima na
Šmarje prijetne osebne spomi-
ne. Res, veliko se je naučila
tam.
Na kalobsko Kostrivnico se
je primožila tik pred drugo
vojno. Med vojno so veliko po-
magali partizanom, včasih je
imela v hlevu za borce tudi po
šest prašičev, pa še mož je
marsikaj maredil. Pri svojih
povojnih pravicah pa se čuti
prikrajšano. Pred dvanajstimi
leti je ovdovela, nova, velika,
nedokončana družinska hiša
pa ostaja prazna. Kmetija ima
danes tri hektare zemlje, z mo-
žem sta jo namreč dokupovala.
Njenih pet otrok živi v Storah,
Celju in Šentjurju in vsi so do
mame zelo pozorni, skrbni.
Radi so skupaj in v soboto bo-
do obhajali abrahama najsta-
rejšega, je povedala. V poseb-
no veselje so ji seveda njenih
šestnajst vnukov ter trije
pravnučki. Pušnikove zemlje
pa sama ne more več obdelati,
čeprav je še lani imela njivo
s koruzo in fižolom. VeUko ve-
selja ji zato prinaša njen vrt.
Brez težav ne gre in letos ji je
spet ponagajala suša, ki je vze-
la veliko sadja.
V življenju so bdi velikokrat
hudi časi, vedno pa si je poma-
gala tako, da je za druge torte
pekla. Pravzaprav jih še peče.
Tako si je prislužila tudi denar
za plačilo časopisne naročni-
ne. Včasih so pri Pušnikovih
obdelovali tako velik vino-
grad, da so potrebovali po pe-
tmdvajset kopačev. Pa jih ni
bilo treba plačati v denarju.
Ljudje so pravili: »Pri Pepci
pa torte kopajo!« Velika veči-
na jih je živela skromno, zato
so si torte lahko privoščili le za
poroke, godove, krste, obhaji-
la, birme... Takrat so od daleč
naokrog prihajali iskat kuha-
rico, slovečo Pušnikovo Pepco.
Okus sladkosnedov se je z leti
spremenil, zato peče sedaj
predvsem sadne torte, včasih
pa je več navadnih, biskvitnih,
orehovih, z margarino in čoko-
lado. Danes se večina najbolj
razveseli njene jagodne torte.
Tudi in predvsem domači, saj
sta zeta pravkar obhajala
abrahama, imeU so birmo...
V lepo urejenih družinskih
albumih si ogledamo vrsto fo-
tografij, na katerih so slav-
Ijenci skupaj z njenimi imenit-
nimi tortami. Tudi v kvihinji ni
mogoče brez lunetniške žilice,
to je videti, saj so torte okraše-
ne z najrazhčnejšimi okraski,
da so privlačne že na pogled.
VeUko je naredila tudi jagnjet,
in to z jashcami, kot da dete-
ljico jejo. Za to je bUo več časa
pozimi, ko na kmetih ni toliko
dela. Posebej sem pozoren na
ormnenelo fotografijo nepo-
zabne ohceti v Osredku, s tre-
mi poročnimi pari iz ene same
družine. Ob zlatoporočencih,
srebmoporočencih ter novo-
poročencih je seveda ovekove-
čenih nekaj tort Pušnikove Pe-
pce. Za to nepozabno gostijo
jih je pripravila kar petnajst,
pri tem pa je za osemdeset sva-
tov kuhala kar sama. Danda-
našnji za slovesne priložnosti
veUko ljudi naroča torte v me-
stu, pri slaščičarjih, v njeni
kuhinji pa še vedno nastane
veliko dobrot. V drugačnih ča-
sih, z drugačnimi navadami, ki
še vedno dajejo prednost takš-
nim zlatim rokam.
Seveda smo se v pogovoru
dotakniU tudi njenega kraja in
Kalobja. »Zadnja leta je kraj
zelo napredoval,« se je razgo-
vorila. Prej so imeli le šolo in
cerkev, dandanes pa še pošto,
gasilski dom, trgovino, kraiev-
no skupnost. Rdeči križ, as-
faltno cesto, našteje. Ljudje so
zelo napredni in kmetije so-
dobno opremljene. Prav tako
pohvali svoje odlične sosede,
eno stvar pa vendarle silno po-
greša. Telefon. Saj bi pred leti
lahko dobila priključek, toda
takrat je varčevala za možev
spomenik. Telefonski priklju-
ček ostaja njena velika želja,
saj bi ga v teh hribih še kako
potrebovala.
Njena druga velika želja pa
je, da bi se lahko še enkrat
udeležila izleta s stotimi
kmečkimi ženskami na morje.
Pred dvema desetletjema je
imela srečo ter je bila celo
udeleženka prvega izleta v or-
ganizaciji našega časopisa. Bi-
la je že v severni Nemčiji,
v Italiji in Hercegovini, pa po
Sloveniji, tistega davnega izle-
ta s stotnijo kmečkih žensk pa
ne more in ne more pozabiti.
Sponuii se skoraj vsake ure ti-
stega, takrat komaj enodnev-
nega izleta, v Celje so se vrnile
že ob pol osmih zvečer. Lipice
si takrat niso ogledale, toda
bilo je nepozabno, ostaja ra-
dostna. Razigrano žensko
družbo je seveda razveselila
s svojimi slovečimi sladicami
ter domačimi klobasami. Poz-
neje je videla morje le še en-
krat, na poti iz Hercegovine.
Z zdravjem seveda ni po-
vsem zadovoljna. Pred leti je
bila pri dr. Moserju zaradi te-
žav s kolki, nato je prejela ve-
selo pošto. Omogočih so ji me-
sec brezplačnega zdravljenja
v Čateškdi TopUcah, tam pa je
prebila ves čas v vodi in poste-
lji, le k jedi je odšla. »Po tistem
nisem čutUa bolečin celih de-
set let, zdaj pa sem spet po-
trebna toplic« Pokojnina po
možu je seveda prenizka, njeni
odrasli otroci pa so delavci
v obubožanih podjetjih. Za ne-
katere je spet napočilo sedem
suhih let! Tretje obdobje živ-
ljenja gospe v kalobskih hribih
pa je vseeno lepo, na svoj
način.
Ko smo zapustili samotno
kalobsko hišo, sem se ozrl po
čudoviti kozjanski naravi, ki
je tu posebno shkovita. In ver-
jetno je prav ta skopa zemlja
tisto, kar drži Jožefo Pušnik
tako pokonci.
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
Razširjena drogerija Hartman
Celjska drogerija Hartman v stavbi kina Union se ponaša
z večjimi prodajnimi prostori in razširjeno ponudbo. Jedro
ponudbe še vedno predstavljata drogerija in parfumerija, le da
sta zdaj prestavljeni v večji prostor.
V zadnjem času so začeh v drogeriji Hartman posvečati vse
večjo pozornost uram. Poleg več kot petsto modelov ročnih ur,
med njimi so tudi priljubljene in prestižne citizen in sector, so
na voljo tudi stoječe in stenske ure, ponudbo pa so popestrUi še
s pasovi in baterijskimi vložki. Cene ur šo izenačene s tistimi
v tujini.
Posebna novost v ponudbi drogerije Hartman so ženske tor-
bice prestižne znamke safian, ponudbo pa zaokrožujejo domi-
selna in okusna drobna darila vseh vrst. V drogeriji so ponosni,
ker jim je uspelo nove prodajne prostore urediti brez zapiranja
trgovine.
IN
Teiefoni
v Vitanju
Krajevna skupnost Vi-
tanje ima zaenkrat le
7 telefonskih priključkov
na 100 prebivalcev. Že
prihodnje leto pa bi se naj
število telefonov bistveno
povečalo, saj bi naj bila
do pomladi v Vitanju do-
končana nova telefonska
centrala. Omrežje bodo
pričeli delati že prej. Ta-
ko so vsaj povedali prejš-
nji petek na sestanku sve-
ta krajevne skupnosti, na
katerem je sodeloval tudi
direktor PTT podjetja
Celje Jože Palčnik. Za
okvirno ceno priključkov
se bodo dogovorili v na-
slednjih štirinajstih
dnevih.
Za naročnike pa bi mo-
ral veljati sklep zadnjega
zasedanja občinske
skupščine o enotni ceni
telefonskega priključka
na območju občine. Ta bi
naj bila v letu 1994 3500
nemških mark, vendar
bodo iz proračima za
vsak priključek prispeva-
li 350 nemških mark v to-
larski protivrednosti.
MBP
Zmagal
Uubenčan
Ribiška družina Mozirje je
v soboto priredila ribiško tek-
movanje v lovu rib s plovcem
v ribniku v Savinjskem gaju.
Tekmovanja se je udeležilo 36
tekmovalcev s Celjskega. Po
triurnem ribolovu je največ
uspeha imel Zdravko Volavšek
iz RD Ljubno, ki je vdovil
2.525 gramov rib in zmagal
Sledijo: Marko Gruber, Janez
Podkrižnik, Vlado Mešič, Al-
bin Držan, Zdenko Mikac, Jo-
že Detelbach, Tone Hladin,
Mirko Ocvirk in Branko Vre-
ča. Skupaj so tekmovalci ulo-
vili 25.775 gramov rib.
FB
Planlnsica orientacija
Planinsko društvo Zabukovica organizira to soboto tekmova
nje v planinski orientaciji. Ekipe mladih planincev, mladince
in članov bodo na pot krenile ob devetih izpred doma upokojen
cev v Grižah, udeleženci se lahko prijavijo še pol ure pre<
začetkom tekmovanja. Planinska orientacija je posvečena 100
letnici organiziranega planinstva in 30-letnici mladinskegi
odseka planinskega društva Zabukovica. Tamkajšnji planine
se obenem pripravljajo tudi na tradicionalni pohod na Hom, k
bo 23. oktobra. ^
Gobja razstava v Dijaškem domu
Letošnja gobja sezona je izredno dobra, zaradi česar so se v celjskem Dijaškem domu odločdi,
da bodo pripravili razstavo gob. Tako so dijaki, ki so doma iz vseh koncev Slovenije, prejšnji
vikend nabirali gobe, jih prinesh v Celje, nato pa v ponedeljek in torek pripravljali razstavo, ki je
bila na ogled do konca tedna. Na razstavi so bUe predstavljene vse mogoče vrste gob; od užitnih
in pogojno užitnih, do strupenih.
Foto: E. EINSPIELER
Postanlmo prijatelji zemlje
Minuli teden je bila na OŠ
Vera Šlander na Polzeli zani-
miva turistična prireditev, ki
so jo polzelski šolniki organi-
zirali skupaj s celjsko turistič-
no zvezo. Starši in gostje so si
v domu Svobode na Polzeli
ogledali zaključek celoletnega
ekološkega projekta Postani-
mo prijatelji zemlje, vodila pa
ga je Olga Hočevar.
V bogatem kulturnem pro-
gramu so učenci polzelske šole
predstavili rezultate ekoloških
prizadevanj. Posebnost te šole
je, da pri svojem izobraževal-
nem delu vsako leto izberejo
enotno temo, ki jo skozi vse
leto razvijajo vsi učitelji in
učenci glede na sposobnosti in
interese, pri pouku in pri iz-
venšolskih dejavnostih. Tako
so bila v minulem letu v ospre-
dju ekološka prizadevanja,
katerih rezultate so pokazaU
že na sejmu Vse za otroka
v Celju ter zamejskim učite-
ljem v Rogaški Slatini.
Najboljši dosežki ekološke
vzgoje pa so bili predstavljeni
ta dan na odru, v živo. Zgovor-
na je bila tudi bogata in izvir-
na razstava v avli šole. Delo
učiteljskega kolektiva je
v imenu Ministrstva za šolstvo
in šport pohvalila tudi peda-
foška   svetovalka   prof. Vera
iužejeva. Povedala je, da je
polzelska šola prepoznavna.
ne samo v širšem slovenskeii
prostoru, ampak tudi v zamej;
stvu. Do sedaj so izšle že tri
edicije projektnega učnega de-
la na tej šoh, opis projekta Al-
pe, Donava, Jadran pa je bil
objavljen tudi v evropski reviji
Edit. T.TAVČAB
Št. 41 - 14. Oktober 1993
13
Jamčijo sneg!
/HeH novembrskimi počitnicami bodo na Rogll zasnežlll
Košuto In Uniorčka — Cene vozovnic ostajajo nespremenjene
čas je, da pripravite opremo, kajti Rogla jamči za sneg.
Če je verjeti napovedim, se
bo smučarska sezona 1993/94
začela nenavadno hitro: že pr-
vi novembrski teden, ko naj bi
na Rogli umetno zasnežili Ko-
šuto in Uniorček, novost pa so
podkrepili še z drzno potezo
- snežno jamstvo, s katerim kot
prvi v Sloveniji potrujejo, da
bodo med novembrskimi po-
čitnicami res imeli sneg.
V celoti bodo na slovenskih
smučiščih cene vozovnic v pri-
merjavi z minulo zimo ostale
praktično nespremenjene,
končno številko pa še vedno
krojita ponudba in zmoglji-
vost posameznih centrov. Bi-
stvenih sprememb ne bo, saj so
domala vsi žičničarji zadnjo
zimo končali z zimo in tako
- razen redkih izjem - na po-
bočjih in napravah opravili le
nujna vzdrževalna dela.
Na Rogli predprodaja se-
zonskih vozovnic poteka
v treh delih. Do 18. oktobra so
cene 17.500 tolarjev za plačilo
v enkratnem znesku, ob vrni-
tvi lanske sezonske vozovnice
boste prihranili tisočaka, pri
plačilu v obrokih pa je cena
19.800 SIT. V naslednji eno-
mesečeni dekadi bodo cene
v povprečju višje za dva tiso-
čaka, po 29. novembru pa bo
sezonska vozovnica 22.000 SIT
ter ob predložitvi lanske vo-
zovnice spet tisočaka manj.
Cenik so znova razdelili na
dve polsezoni. V glavni (zadnji
teden v letu ter od 19. februar-
ja do 4. marca) bo dnevna vo-
zovnica 1800 SIT za odrasle in
1250 SIT za otroke. Tedenska
bo po 8750 (za otroke 6100),
petdnevna po 6100 (4300), do-
poldanska po 1100 (800) in po-
poldanska po 1300 (900) tolar-
jev. V ostalih delih sezone bo-
do cene za približno desetino
mžje, še nekoliko več pa lahko
prihranite z nakupom v pred-
prodaji do 15. decembra.
V tem terminu bo prenosna se-
zonska vozovnica 61.500 SIT,
v nasprotnem 77 tisočakov,
vse cene pa bodo sproti prila-
gajali tečaju marke.
V Rogaški Slatini za smučiš-
če Janina še niso izoblikovali
cen sezonskih vozovnic, vse
druge pa ostajajo na lanski
ravni. Od ponedeljka do petka
bosta dnevni vozovnici 11
DEM za odrasle in 6,5 za otro-
ke, popoldanska bo 8 (za otro-
ke 5), dopoldanska 6 (4) in
nočna 10 (6,5) DEM. Tedenska
Na Mariborskem Pohorju bo
dnevna vozovnica 27 mark (za
otroke 20, za mladino 23,5),
sezonska vpzpvnica pa je
v predprodiiji po 26.000 SIT
ter ob vračilu stare karte
23.400 SIT. Podobno so obli-
kovali tudi cene na najbolj
znanih smučiščih na Gorenj-
skem, najdražja pa je Kranj-
ska gora z dne\Tio vozovnico
po 30 mark.
vozovnica bo po 57 (28) DEM,
za približno marko pa bodo
cene višje ob koncih tedna, ko
bo nočna smuka po 12 ter za
otroke 8 mark.
Na Golteh bo dnevna vozov-
nica po 20 ali 25 mark (odvis-
no od načina zasneževanja),
znova pa bodo pri ceni upošte-
vali imetnike njihovih obvez-
nic. V pripravi so različni izra-
čuni popustov, dokončne cene
pa bodo izoblikovali v nasled-
njih dneh. Na drugih smučiš-
čih v celjski regiji bo sezona
v največji meri odvisna od pa-
davin, cene pa bodo oblikovali
neposredno pred začetkom
smučarske sezone.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Kmetija odprtili vrat
Spodnja Savinjska dolina
ima v primerjavi z zgornjim
delom doline zelo slabo razvit
kmečki turizem, ocenjujejo
v žalski občini. Zato so pripra-
vili odlok, s katerim naj bi oži-
vili turistično dejavnost in
spodbudili razvoj tako imeno-
vanih kmetij odprtih vrat.
Medtem ko domačije z raz-
vitim kmečkim turizmom po-
nujajo gostom kup storitev,
med drugim preživljanje po-
čitnic in prenočišča, pa naj bi
na kmetijah odprtih vrat po-
nujali obiskovalcem predvsem
domače izdelke. Takšna kme-
tija bi imela določen delovni
čas ali pa bi jo lahko obiskale
najavljene skupine v posebej
urejenem prostoru, kmetija pa
bi smela obiskovalcem ponu-
diti lastno neoporečno hrano
in pijačo. V odloku so posebej
zapisali, da bi na kmetiji odpr-
tih vrat lahko prodajali le do-
ma pridelane pijače, izjema so
le mineralna voda, pivo in ka-
va. Poleg tega bi morali na
takšni kmetiji prijaviti rejo in
zakol vseh živali, s čimer bi bil
zagotovljen nadzor nad kvali-
teto ponujenih živil. V občini
menijo, da bi bile kmetije od-
prtih vrat nekakšen zametek
bodočih turističnih kmetij
v Spodnji Savinjski dolini, za-
misel pa podpirajo tudi v turi-
stični zvezi ter kmetijski po-
speševalni službi. Svoje mne-
nje o tem odloku bodo na pri-
hodnjem zasedanju povedali
še poslanci žalskega parla-
menta.
m
V spomin
Angela Rečniic
v torek 28. oktobra smo se
na šentjurskem pokopališču \
še zadnjič poslovili od An-,
gele Rečnik, ki se jo mnoge
generacije nekdanjih šent-_
jurskih učencev s hvalež-
nostjo spominjamo.
Spomnimo se njene ve-
drosti in neposrednosti ter
poguma, ki nam ga je vlivala
ob vstopu v šolske klopi.
Vsem nam je mnogo pome-
nila, ko smo se prvič srečali
z učenostjo. Bila nam je ka-
kor druga mama. Vsak med
nami se jo spominja po po-
sameznem dogodku ali kot
osebe, ki jo je imel rad, ta-
krat ko jo je kot nežna otro-
ška duša najbolj potreboval.
Nekateri med nami se spom-
nijo, kako je bilo, ko nas je
vodila na prvi šolski izlet,
drugi, kako so bile težke pr-
ve črke ali številke in tretji
se spomnijo, koliko jim je
pomenilo, ko jih je tovariši-
ca Rečnikova pogladila po
laseh ali pohvalila.
In tudi kasneje, ko smo
nadaljevali šolanje, se zapo-
slili in si sami ustvarili dru-
žine, smo jo radi srečevali.
Vedno nas je povprašala ka-
ko je kaj v življenju. Rada se
je pošalila: »Kajneda, da sva
bila midva nekoč sošolca in
sva skupaj hodila v prvi ra-
zred«. In vsakemu je bilo
prijetno pri srcu, ko je videl,
da se nas naša tovarišica iz
prvega razreda še spominja.
Ko smo jo srečevali zad-
nja leta, navadno, ko je bila
na sprehodu s svojim mo-
žem, smo sicer opazili, da se
stara, da jo moči počasi za-
puščajo, vendar pa, ko smo
z njo spregovorili nekaj be-
sed, smo videli, da je to še
vedno naša dobra učiteljica.
Vedno prijazna in nasmeja-
na se je začudila: »Kako si
pa ti zrasel?« In verjetno nas
je še vedno videla kot prvo-
šolčke, otroško nepokvarje-
ne, zvedave in nagajive. Iz
njenih oči se je videlo, da
nas ima še vedno rada. Kako
lep je bil občutek, ko si se ob
tem prijetnem srečanju zo-
pet za trenutek povrnil
v otroštvo, ko si pozabil, da
je od takrat minilo že tride-
set in več let. In zopet si se_
spomnil, kako lepo in eno-
stavno je bilo tistikrat, ko
smo se učili pisati in brati
s pomočjo naše učiteljice.
Kako hitro minevajo ti je-
senski dnevi. Živimo vsak
s svojimi problemi, primanj-
kuje nam časa in vendar
nam takrat, ko smo sami
s sabo, misli nehote uidejo
nekam v otroštvo in tu se
srečamo zopet z vami naša
tovarišica, in lepi so naši
spomini na vas, ki vas ni več
med nami. In danes nam je
žal, da si nismo vzeli več ča-
sa, da bi bili večkrat z vami.
Ko ste se razdajali za nas,
vam mi tega, žal, nismo vra-
čali s potrebno hvaležnostjo,
toda kljub temu ste nas ra-
zumeli in nam oproščali.
Takšni ste ostali do konca
svojega življenja. Danes smo
vam hvaležni za vse, kar ste
nam dali.
V imenu učencev
l.a razreda iz leta 1981
OTO PUNGARTNIK
Tony Wawryk z Andrejem Šifrerjem v studiu VTV.
Zanimanje za velenjsico televizijo
Minuli teden je Velenje obi-
skal poslo\7iež angleške kor-
poracije MTV Tony WawTyk,
direktor razvoja za Evropo.'
Ob obisku se je zanimal pred-
vsem za možnosti sodelovanja
z velenjsko televizijo, ki bo še
pred koncem leta pričela od-
dajati na svojem oddajniku na
Plešivcu.
Ker je Slovenija zanimivo
področje tudi za satelitske
programe, kjer sicer še ni pra-
vega poslovnega reda, je Waw-
ryk namenil obisk preučeva-
nju možnosti za sodelovanje in
oddajanje programa v sodelo-
vanju z VTV. Ob tej priložnosti
si je Američan ogledal Velenje,
studio VTV ter s sodelovanjem
Andreja Šifrerja z veseljem so-
deloval v posebni oddaji
o MTV.
Za sodelovanje z novo na-
stajajočimi slovenskimi regi-
onalnimi centri se zanimajo
tudi druge evropske televizij-
ske družbe, ki vedo, da je Slo-
venija podjetniško in turistič-
no privlačna ter perspektivna
dežela. Zdaj in v prihodnje.
JOŽE MIKLAVC
Foto: ALJOŠA VIDETIČ
Obnovili
veterinarsko
postajo
V žalski veterinarski po-
staji so se pred časom lotili
temeljite obnove dotraja-
nih prostorov, v prihodnje
pa želijo nabaviti še čim
več potrebnega in sodobne-
ga instrumentarija.
Prostori, v katerih je žal-
ska veterinarska postaja,
so bili urejeni pred dobrimi
štiridesetimi leti in še zda-
leč niso več ustrezali nor-
mativom ter normalnim
pogojem za delo veterinar-
jev. Zato so v Žalcu zdaj
prostore preuredili in ob-
novili,-v nekdanji garaži pa
uredili čakalnico, tako da
občanom ob prihodu na
postajo ne bo treba stati na
dežju, mrazu ali pa polet-
nem soncu. Pomembna pri-
dobitev bo v kratkem tudi
mobilni telefon, tako da
bodo veterinarji zlasti
v popoldanskem času do-
segljivi v vsakem trenutku.
Za naložbe so Žalčani od-
šteli 4 in pol milijone tolar-
jev, trenutno pa poskušajo
zagotoviti še dodatna sred-
stva za nakup potrebnih,
pa obenem tudi silno dra-
gih instrumentov.
IB
Po peMesetih letih
Hišica Jelenovih v Lokrovcu skriva za svojimi stenami
ljubezen In srečo
Pri Jelenovih so pred dnevi
praznovali kar dvakrat. Naj-
prej zlato poroko, nato pa še
Mihaelov sedemdeseti rojstni
dan. Leta oba dobro skrivata;
tudi mami Mariji, ki še vedno
kuha in dela na vrtu, se ne
vidi, da je celo življenje gospo-
dinjila in skrbela za dva
otroka.
Prijazna hišica v Lokrovcu,
na poti proti Šmartinskem je-
zeru, z račko, ki se sprehaja po
vrtu in nemškim ovčarjem
Amorjem, ki prične na Marijin
ukaz po vrtu delati prevale,
priča o tem, da se za njenimi
stenami skrivata ljubezen in
sreča.
Mihael je človek, poln spo-
minov, ki jih zna pretopiti
v besede, ki bi jih človek po-
slušal kar naprej. Njegovo živ-
ljenje je bilo zelo rcizburljivo,
če že-ne kar nenavadno. Leta
1942 so ga mobilizirali v nem-
ško vojsko, kjer je bil pilot. In
medtem, ko je Marija, njegova
velika ljubezen, s katero sta se
leta 1943 poročila, doma go-
spodinjila in se tresla zanj, je
on letal po Afriki in Rusiji in
ob tem, v vojni, doživljal mu-
ke, o katerih je prav gotovo
težko pripovedovati. »Nikoli
ne bom pozabil,« se spominja
Mihael z grenkobo v glasu,
»kako je bilo, ko smo na Mad-
žarskem hodili po truplih, ki
so jih povozili tanki«. Ali pa,
ko je na fronto dobil telegram,
da se mu je rodila hči. »Ker je
bila hči in ne sin, nisem dobil
dopusta. Komandir mi je re-
kel, da sem tako ali tako samo
navaden >piksnmaher< in tega
ne bom nikoli pozabil«.
Marija pa se spominja, kako
ga je čakala in trepetala zanj.
»Tisto so bila najhujša leta,«
pravi. »Potem, po vojni, ko sva
si sezidala hišico in ko se je on
zaposlil na železnici, je bilo
mnogo bolje«.
Potem se, kot v en glas,
spomnita zlate poroke, ki sta
jo praznovala. Najprej se raz-
govori Marija. O tem, kako je
bilo v Šentrupertu pri župniku
Doriju lepo; skoraj lepše, kot
na prvi poroki. »Pa tudi bolj
zaljubljena sva zdaj,« pravi
Mihael, ki ponosno pove tudi,
da se je »dan pred drugim po-
ročnim dnem pogumno vzdr-
žal in vso noč gledal televi-
zijo«.
Sicer pa je bila njuna zlata
poroka nekaj posebnega tudi
zaradi posebnih, medeninastih
palic, ki si jih je omislila njuna
poročna priča. »Župan Roječ
je na magistratu rekel, da česa
takšnega še ni videl in da bi
morale te palice preiti v tradi-
cijo,« ponosno pove Mihael,
Marija pa me popelje v dnevno
sobo, kjer na častnem mestu
stojita medeninasti palici.
»Sem sva ju postavila; po naji-
ni smrti bo eno dobila hči,
drugo pa sin,« ponosno po-
vesta.
Ampak, smrt je zanju še da-
leč. Pred njima je še vrt, hišica,
vnuki, pravnuki... Stvari in
dogodki, zaradi katerih ven-
darle ugotoviš, da je imelo
v življenju tudi trpljenje smi-
sel, razmišljam, ko se poslav-
ljam od Marije in Mihaela, ki
mi obljubita, da se bomo spet
srečali čez deset let, ko bo za
njima šest desetletij skupnega
življenja in - sreče.
N-M. SEDLAR
Št. 41 - 14. oktober 1993
14
Pomoč zdravnika
prevelik luksuz?
Zaprt hotel v Preboldu pov-
zroča veliko težav tamkajšnje-
mu zdravstvenemu domu, ker
sta objekta vezana na skupno
kotlovnico. Vodstvu žalskega
Zdravstvenega doma pa pov-
zroča še več skrbi odločitev re-
publiškega zavoda za zdrav-
stveno varstvo, ki je nujno me-
dicinsko pomoč opredelil kot
nadstandardno storitev.
Razmere v občinskem
zdravstvu je minuli teden na
seji izvršnega sveta podrobne-
je predstavil direktor žalskega
zdravstvenega doma mag.sc-
. Franjo Velikanje, dr. med.
Ocenil je, da so se razmere po
nedavnih zapletih uredile, žal-
ski zdravstveni dom pa se sre-
čuje z velikimi težavami, ki jih
sami ne bodo zmogli rešiti.
Gre predvsem za dva proble-
ma: ogrevanje zdravstvenega
doma v Preboldu ter pokriva-
nje stroškov regijske službe
nujne medicinske pomoči.
Preboldski zdravstveni dom in
hotel sta namreč vezana na
skupno kotlovnico, ker je hotel
zaprt, so stroški ogrevanja
izredno visoki, konkretno celo
višji, kot stroški ogrevanja
žalskega zdravstvenega doma
skupaj s sodiščem. Vodstvo za-
to predlaga nakup novega kot-
la in ureditev posebnega prik-
ljučka v Preboldu, za kar bi
potrebovali približno mihjon
tolarjev.
Drug problem povzroča od-
ločitev republiškega zavoda za
zdravstveno varstvo, ki je nuj-
no medicinsko pomoč oprede-
lil kot nadstandard, če takšno
službo v regiji želijo, pa jo mo-
rajo po mnenju republike tudi
sami plačevati. Gre za pokri-
vanje stroškov avtomobila,
v katerem so čez dan poleg po-
trebne opreme zdravnik, teh-
nik in šofer, ki lahko nudijo
takojšnjo pomoč poškodova-
nim v prometnih nesrečah ali
ljudem, ki potrebujejo nujno
medicinsko pomoč. Kako po-
membna je vsaka minuta in
pomoč na cestah po dolini,
kjer skorajda ne mine dan brez
prometnih nesreč, zagotovo ni
treba posebej poudarjati. Tega
se zavedajo tudi v občinski
vladi, kjer trenutno analizira-
jo porabo proračunskega de-
narja. O tem, koliko denarja
bodo lahko namenih za lu-edi-
tev ogrevanja v Preboldu in
pokrivanje stroškov nujne me-
dicinske pomoči, pa bodo od-
ločah na eni prihodnjih sej.
m
Razen v Žalcu so v občini zdravstveni domovi še na Polzeli,;
Vranskem, v Preboldu in Libojah. Na Polzeli menijo, da imajo-i
premalo zdravnikov, želijo si mlajših kadrov, specialistične i
ambulante za otroke in sistematske preglede, nezadovoljni so,
predvsem z ukinitvijo zobne ambulante na osnovni šoli Polzela.'.
V Preboldu si namesto dveh želijo treh zdravnikov, tudi dva \
zobozdravnika sta za tamkajšnji okoliš po oceni krajanov pre- •
malo. Na Vranskem pravijo, da z zagotavljanjem zdravstvenih.
storitev ni težav, nujno pa bi potrebovali še kakšnega zoboz- i
dravnika. V libojski krajevni skupnosti pripomb nimajo, čeprav J
je med ljudmi slišati, da naj bi zdravnik delal vsak dan in ne le j
trikrat na teden. Na vse te pripombe je dr. Velikanje odgovoril,'
da poskušajo probleme urediti in prisluhniti željam krajanov,^
kjer in v kolikor je to pač mogoče glede na zakonske in pred-
vsem denarne omejitve.
Papir in steklo v posebne zabojnike
Leto dni bo v žalski občini trajal po-
skusni projekt ločenega zbiranja odpad-
kov. Če bodo rezultati ugodni, bodo od-
padke začeli ločeno zbirati po vsej obči-
ni, v nasprotnem primeru pa se bosta
steklo in papir najbrž spet znašla na de-
poniji skupaj z vsemi drugimi odpadki.
Program ločenega zbiranja komunal-
nih odpadkov, ki so ga v žalski občini
začeli uresničevati s prvim oktobrom,
gre pa predvsem za zbiranje stekla in
papirja, so podrobneje obravnavali na
zadnji seji žalske vlade. Dela so se skup-
no lotUi v žalskem sekretariatu za ureja-
nje prostora in varstvo okolja, celjski
Komunali in žalski Surovini. Poskusni
projekt zajema približno 800 gospodinj-
stev v Žalcu in sicer na območju med
Kardeljevo uhco, ter Bevkovo in ulico
Heroja Staneta. S tega območja Javne
naprave ločeno zbirajo in odvažajo ste-
klo ter papir, občina pa je poskrbela za
nakup 25 zabojnikov za papir ter 25 za-
bojnikov za steklo. Projekt bo poskusno
trajal leto dni, potem pa se bodo morda
odločili za širitev projekta na ostalo ob-
močje občine.
Na seji občinske vlade so projekt seve-
da podprli, že na začetku pa so skeptični
glede doseženih rezultatov. Marsikje
v Sloveniji so se sicer lotili ločenega zbi-
ranja odpadkov, kasneje pa so odpadki,
ki jih v svetu znajo koristno uporabiti,
končali na najbližji deponiji. Lep primer,
kako znamo ceniti odpadke, je po oceni
članov izvršnega sveta, zbiranje starega
papirja. Kilogram je bil včasih vreden 6,
po novem pa le piškave 3 tolarje.
m
Slovesno tudi v Šoštanju
Poleg velenjskega občinskega praznika je svoj praznik
slovesno obeležila tudi Krajevna skupnost Šoštanj.
V Šoštanju so ob pregledu dela ugotovili, da so veliko
postorili, veliko dela pa jih še čaka.
Tako sedaj izvajajo rekonstrukcijska dela na cesti Lole
Ribarja. Poleg tega gradijo prizidek k Domu kulture,
pripravljajo se na širitev telovadnice pri OŠ Bibe Ročk...
Poleg raznih del, ki spadajo v pristojnost KS, urejanje
cest, osvetlitev cerkve, se v kraju pospešeno pripravljajo
na novo lokalno samoupravo. Poleg tega jih v prihodnje
čaka ureditev starega mestnega jedra, ureditev obrtne
cone za Tovarno usnja in prestavitev bencinske črpalke.
V okviru krajevnega praznika so Šoštanjčani osrednjo
proslavo pripravili prejšnji petek, ko so podelili krajevna
priznanja, plaketo mesta Šoštanj. Letos so jih prejeli
Danica Pirečnik, Anka Jazbec in Toni Rehar.
US
Največ odiičij za
grad Tabor Laško
Izreden uspeh na gostinsko turističnem
zboru ¥ Mariboru
Na nedavnem 40. jubilejnem
gostinsko-turističnem zboru
v Mariboru, si je največ odiičij
prislužila Pivovarna Laško
oziroma gostinski kolektiv
gradu Tabor. Dobili so kar se-
dem medalj z diplomo in štiri
priznanja.
Medalje z diplomo so dobili:
Jure Kapelar dve in sicer za
kulinarične in slaščičarske iz-
delke, Martin Skale za raz-
stavljeno omizje in pripravo
sadne sladice, Milan Zupančič
za tekmovanje v pripravi jedi
pred gostom, Franci Podkorit-
nik za tekmovanje o poznava-
nju slovenskih vin, Edvard Pa-
vline za tek s pladnjem. Grad
Tabor za gostinski spominek,
tulec z grajskim pivom in priz-
nanje za sodelovanje, eueiko
tudi Severin Tanšek in Stanke
Sivka. Grad Tabor je dobil tu-
di priznanje od Turistične zve
ze Slovenije za tulec z graj-
skim pivom in naziv gostinsk
spominek leta.
Medalje z diplomami ir
priznanja so toliko več vredni
če upoštevamo, da je kolekti\
gradu Tabor po številu zapo-
slenih med najmanjšimi v Slo-
veniji in so morali med pripra-
vami za to veliko tekmovanj«
opravljati vsakodnevno redne
delo in da je nagrajeni pogri-
njek tudi vsak dan v rabi, ena-
ko pa velja tudi za kulinarične
in slaščičarske dobrote, ki so
bile pripravljene z jedilnega
lista in ne posebej za razstavo
in tekmovanje.
DRAGO MEDVEL
Dva golobrada mladeniča bi
želela postati pisatelja, da pa
bi jima to uspelo, morata spr-
va okusiti nekaj nevarnosti.
Eden si najde prijatelje med
kriminalci, drugi pristane pri
policajih, vsi pa se ženejo za
vrečo dolarjev imenovano
»Velik zalogaj« (Mladina film,
Lj). Akcijsko komedijo je reži-
rai John Bradsaw.
Lucidna, absurdna, bizarna
in še kakšna komedija je
»Butnskala« (Mladina film,
Lj). Avtorski projekt Emila Fi-
lipčiča in Marka Derganca je
dokaj uspešno prenesel pre-
tvorbo iz radijske igre v film,
čeprav tu in tam kakšna scena
zadoni v prazno. Igrajo še Ri-
fle, Blaž Ogorevc, Majolka
Šuklje in Ivan Volarič-Feo, ki
si veselo razbijajo glave.
Stephen Geoffreys ima pre-
cej velikih težav, je brez de-
narja, njegova družina je sla-
boumna in nenadoma se pred
njim pojavi odrešilna bilka,
kajti dobi neposredno zvezo
s peklom. Hudič mu po svojih
močeh prijazno pomaga
a kmalu pridejo tudi njegove
zahteve na plan. »976-Zlo«
(Andromeda, Lj)
Žalujoča, a dobro oborožena
vdova, se odloči maščevati
smrt svojega moža. To ji sicer
uspe, a nakoplje si tolpo zasle-
dovalcev, pred katerimi se
z majhno hčerko zateče v Er-
nijev taksi, ki ju nato poskuša
rešiti v velemestni džimgU
New Yorka, in kamorkoli pri-
dejo so »Nezaželeni potniki«
(Andromeda, Lj)
Mlad pravnik je ob popold-
nevih tudi gangster in v takšni
družbi se je naučil nekaterih
priročnih okrutnosti, s kateri-
mi se loti še svoje žene, ki brž
spozna, da je žrtev »Izigran«
obljube« (Cenex, Vojnik)
o srečnem življenju. Kmalu
pride do irniora in policaji
imajo spet polne roke dela.   ,
Mladi mož, oblečen v unis
formo z usnjenimi rokavicami
in sončnimi očali, bi bU lahko
povsem koristen član skupno-
sti, če le ne bi imel prevelike
želje, da davi in seka svoje
bližnje. Tisti, ki so slišali zanj,
ga imenujejo »Psycho Cop«
(Video marketing, Lj), drugi,
ki so ga srečali, so skoraj goto-
vo postali njegova žrtev.
Po prometni nesreči enajst-
letna Rachel skrivnostno izgi-
ne brez sledu. Njen oče James
Fox sklene, da jo bo sam poi-
skal, zato odide v London, kjei
bi naj Rachel bila. Išče jo med
nmogimi »Begunci« (Sting vi-
sion, Lj) in resnica, ki jo odkri-
je, je precej trpka. SoUdna an-
gleška drama v režiji Charlesa
Sturridga.
BORIS GORUPIC
Most volje in dela
Veliko volje so imeh krajani Šmartnega ob Paki, še zlasti pa vaščani Spodnje in Zgomjf
Slatme, ko so se odlocih, da bodo pljunili v roke, segli v žep in z udarniškim delom obnovili most
cez reko Pako. S pomočjo KS Šmartno ob Paki in Stanovanjskega podjetja Velenje so zgradili
betonski most v pičlih šestih dneh. Danes je delo že končano, beton se suši, uradno pa ea hod«
krajam zalUi na Martinovo. LOJZE OJSTORŠEl^
Št. 41 - 14. Oktober 1993
15
Pikin dan iz nogavičice
y soboto se Je končal četrti, že traaiclonalnl PIkIn Han v Velenlu
v soboto zjutraj Velenje ni bilo Vele-
oje, temveč Pikino mesto. Naključnemu
obiskovalcu, ki bi zašel v Velenje ne da bi
vedel, da se je ob tednu otroka v tem
tnestu letos že četrtič dogajal Pikin festi-
val, bi se zdelo, da je prišel na maškara-
do. Mesto, predvsem pa Rdeča dvorana,
kjer se je vse skupaj dogajalo, je bilo
0amreč polno velikih in majhnih Pik No-
gavičk, gospodov Fickov (med njimi je
bil eden tudi čisto pravi!), konj, Toma-
žev, Anic...
Marjan Marinšek, prijatelj pisateljice
Astrid Lindgren, ki je ustvarila »pravo«
piko Nogavičko, je z razvojem Pikinega
festivala zadovoljen. In vedno več ioej
ima; zaradi česar postaja tudi Pikin fe-
stival prava otroška prireditev, kakršnih
je pri nas zaenkrat še vse premalo.
Pike Nogavičke, ki so pripeljale starše
na Pikin dan, so v soboto res uživale.
Videle so čisto pravega konja, si ogledale
vilo Čira-Čara, poslušale Meto in Rober-
ta, Čuke, si ogledale Pikino parado...
Skratka, letošnji Pikin dan je bil dan,
ki ga otroci, ki so se ga udeležili, ne bodo
pozabili kar tako.
N-M. SEDLAR
Foto: E. EINSPIELER
»Smo Pike Nogavičke in gospod Ficko pravi, da imamo dolgočasne krožnike. Zato se
gremo Veleslikarstvo in jih bomo pobarvale.«
»Jaz sem ena taka velika Pika Nogavička in ponujam spominke
na Pikin dan. Kdo jib hoče?*
Sejem teliniice za hmeljarstvo
Kmetijska zadruga Tmava-Gomilsko bo 16. in 17. okto-
bra pripravila 2. mednarodni sejem tehnike za hmeljar-
stvo. Otvoritev sejma bo v soboto 16. oktobra ob 9. uri,
nato bo predstavitev mehanizacije, demonstracija strojev.
Hmeljarska družba Slovenije pa bo razstavila vzorce
hmelja, letnik 1993. Drugi dan sejma, v nedeljo 17. okto-
bra, bo program predvidoma enak kot prvi dan. Po bese-
dah direktorja KZ Tmava-Gkimilsko, Toneta Vašla, bo
razstavljalo več kot 40 razstavljalcev iz Slovenije in
tujine, organiziran pa bo tudi sejem rabljene mehaniza-
T;ije. Generalni pokrovitelj sejma je Hmezad Export-
Import Žalec, sopokrovitelji pa Mercator-mednarodna
trgovina, Ljubljana in KZ Tmava-Gomilsko.
T. TAVČAR
Vecronia - Projekt inovativnosti
Poldrugo leto se je v glavi
obetavnega glasbenika in in-
dustrijskega oblikovalca
Franca Podgorška kalila ideja
o združitvi njegove primarne
in sekundarne dejavnosti.
Rezultat večmesečnega dela
skupine mladih ljudi je pro-
jekt Vecronia, ki se je po dveh
premiernih izvedbah v Celju,
prejšnji teden predstavil tudi
ljubljanskemu občinstvu
v domžalski diskoteki Life.
Vodja projekta Franc Pod-
goršek je pri osnovni zamisli
posegel v samo življenje skozi
zgodbo, ki jo zaokrožuje več
elementov. Eksperimentalni
glasbi že uveljavljene skupine
Veronika je sledila koreografi-
nja Urša Goršič pri postavitvi
sodobno zasnovane modne re-
vije z avantgardno-všečnimi
kreacijami zasebnega podjetja
Nina iz Celja. Vrhunski svet-
lobni efekti Dražena Priganice
in Boštjana Konica so se s sce-
nografijo Franca Podgorška
ter estetsko skorajda neopo-
rečnimi manekenkami pod
vodstvom Inge Priganica zli-
vali v neobičajno, a ubrano ce-
loto.
Nedorečena svojstvenost, ki
se je začutila že na atraktiv-
nem začetku predstave, je po-
trdila končni vtis, da je pro-
jekt namenjen predvsem spe-
cifičnemu gledalcu, ki ne raz-
mišlja čredno...
Grotovo je tovrstna predsta-
va prava osvežitev za modnega
oblikovalca, vajenega klasič-
nih, neskončno dolgih modnih
revij s »poplavami« nadgra-
denj posameznih trendov, ob
katerih tu in tam zagrozi ne-
varnost, da ti odpovedo vsi
mehanizmi memoriranja.
Projektu Vecronia namreč
zadostuje ekipa šestih mane-
kenk in dveh manekenov, ki
v nekaj shodih na nevsiljiv na-
čin prikažejo ravno dovolj, da
se v gledalcu »sprosti tisti del,
ki drži rep njegove domišljije.«
»In občutek? Če je dober,
nam je to v pohvalo«, piše
v zaključku kataloga projekta
Vecronia.
Pri inovativno ustvarjalnem
delu, s katerim je v harmonič-*
no sožitje združena igre svet-
lobe in teme, glasbe, mode ter
industrijskega oblikovanja, se
dober občutek pojavi sponta-
no, a zanesljivo. Vsaj pri meni
se je.
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Najlepše so se pokazale
v nedeljo je bila v prostorih celjskega sejma na Golovcu
19. mednarodna razstava pasemskih mačk, ki jo je pripravilo
Pelinološko društvo iz Celja. Razstave se je udeležilo več kot
dvesto domačih in tujih razstavljalcev z okoli tristo mačkami.
Mačke je ocenjevalo sedem mednarodnih sodnikov iz Avstrije,
Češke in Italije. Izredno dober obisk je pokazal, da ima Celje
Veliko ljubiteljev živali in si želi podobnih prireditev. Med
Razstavo so pripravili tudi podpisovanje peticije za sprejem
Zaščitne zakonodaje proti mučenju živali.
Foto: E. EINSPIELER
Vse več je dobrih gostiln
Mednje vsekakor sodi tudi
novo gostišče Mlakar, ki ga je
v petek odprla družina Mla-
kar, le nekaj deset metrov od
Topra proti Teharjam. Konku-
renca je v zadnjih letih med
raznovrstnimi gostinskimi lo-
V novem gostišču Mlakar na
Teharski 26 poleg dobrih vin
še posebno priporočajo biftek
Mlakar, ploščo Mlakar, steak
Celjski grofje in raznovTstne
biftke, ki so specialiteta go-
stišča. Nudijo tudi postrvi, lig-
nje, rižoto z morskimi sadeži
in različne sladice. Dovolj ra-
zlogov za obisk. Tudi večjih,
zaključenih ali poslovnih
skupin.
kali postala trda in neizpros-
na, zato so Marija, Alojz in Bo-
ris morali v gostišče vložiti ve-
liko denarja in volje, pri
opravljenih delih v lokalu pa
jim je veliko pomagal še Franc
Mlakar. Časi pa so seveda
takšni, da ni dovolj, če je go-
stišče le lepo. Ljudje smo vse
bolj občutljivi tudi na ponud-
bo, postrežbo in cene. V gostiš-
ču Mlakar obljubljajo, da bodo
na vseh področjih poskušali
zadovoljiti goste v celoti. Vedo
namreč, da se le zadovoljni
gostje radi vračajo. In če bo
ponudba gostišča Mlakar tako
dobra, kot je čudovita hrasto-
va notranjost, se jim resnično
ni potrebno bati prihodnosti.
Še posebno, če jih bodo tudi
v prihodnosti obiskovali tako
pomembni ljudje, kot so bili
na otvoritvi.
PLANINSKI KOn"ICEK
Na Šaleško in Ribniško planinsko pot
Planinsko društvo Zlatarne Celje vas oktobra ponovno vabi
'^a dva izleta. Prvi bo v soboto, 16. oktobra na Šaleško planinsko
pot Mehžlebnik. Odhod bo ob 6. uri zjutraj s posebnim avtobu-
som s parkirišča na Glaziji. Naslednjo soboto in nedeljo pa vas
J'abijo na Ribniško planinsko pot. Odhod bo v soboto, 23.okto-
■^ra ob 5. uri zjutraj s posebnim avtobusom s parkirišča na
'Glaziji. Prijave in dodatne informacije dobite na telefonski
številki 35-359.
M. MAROT
Foto iife
Posnetek s trgatve nam je
poslala Erika Parašuh z Brega
pri Polzeli, objavljamo pa ga
izključno zaradi aktualnosti
ujetega trenutka. Sicer pa fo-
tografija izraža tudi zadovolj-
stvo ob obilni letini in je lep
primerek fotografije za dru-
žinski album.
Št. 41 - 14. oktober 1993
16
Športni Oktoherfest
Rokometnim »pivovarjem« so se preti osmimi ilnevi priključili še hokejski — Na
zmago čakali iJva dni manj kot trinajst let
»Sedem, šest, pet, štiri, tri,
dva, ena, zmagaaa,« je minulo
sredo v celjski ledeni dvorani
dva tisoč grl odštevalo zadnje
sekunde hokejskega derbija
Celje-Olimpija (7:5). Zaje je
proti tribunam poslal plošček,
hip zatem pa so poletele še pa-
lice.
»Tisoč mark škode,« je po-
tamal podpredsednik kluba
Roman Hriberšek, a so ga dru-
gi člani uprave hitro potolaži-
li. Zmaga proti Sheehyu and
Co. je bila vredna neprimerno
več.
Neverjetna igra
številk
Bilo je 8. oktobra 1980, ko so
Celjani prvič v prvenstvu pre-
magalo Olimpijo. Jimaka sen-
zacionalnega uspeha s 4:1 sta
bila dvakratna strelca Felc in
Poljanšek, tedaj pa so igrali še
* Komadina, Avdič, Jan, Gra-
bler, Filipovič, Kerkoš, Sen-
delbach, Ograjenšek, Vrtov-
šek, Lesjak, Bratec, Zupane,
Perčič in brata Bemjak.
Le dva dni manj kot trinajst
leta sta Ignac Filipovič in
Franc Grabler čakala na novo
zmago proti »žabarjem«, ki je
v mestu ob Savinji povzročila
hokejsko evforijo in brez dvo-
ma zasenčila celo tisto iz sezo-
ne 1980/81. »Splačalo se je ča-
kati, čeprav v podvig nisem
verjel. Hvala gledalcem za ne-
pozabno doživetje,« je po sre-
čanju pripovedoval »Nac«, ki
bo prihodnji mesec dopolnil 38
let. Za oba veterana je bilo ča-
kanje resnično poplačano: na
podajo Grablerja je bil strelec
drugega gola Filipovič.
In zgodovina se je s celjski- |
mi hokejisti krepko poigrala.
Štiri dni pred zgodovinsko
zmago leta 1980 z Olimpijo so
prvič neporaženi zapustili Je-
senice (6:6), pet dni pred drugo
(prvenstveno) zmago proti mo-
štvu iz Tivohja pa so iz sloven-
ske hokejske prestolnice odne-
sli obe točki.
»Na iconcu sezone
ml bo žal!«
Celjski hokej je v poletnih
mesecih preživljal hudo krizo.
Dolgovi so narasli v šestmest-
ne številke (v markah), rok za
plačilo odškodnin za Simšiča,
Pajiča in Zajca je bil večkrat
preložen, na koncu pa si je
uprava denar - sposodila.
A vendar se je celjska športna
Pepelka pobrala, četudi gredo
uspehi marsikomu v nos. Dan
pred derbijem z Olimpijo je
z Bleda prišlo anonimno pi-
smo: »Kaj se greste v Celju ho-
kej, ko pa še za burek nima-
te ...« A komu je po sredi mar
za burek? Rokometaši so že'
več kot dve leti pod patrona-
tom Pivovarne Laško, iz iste
branže je bil na derbiju tudi
pokrovitelj hokejistov. Celje
doživlja svoj športni Oktoher-
fest.
»Asim, pet minut pred pol-
nočjo me boš odpeljal v vojaš-
nico,« so bile po prihodu iz
slačilnice, ko se je danes že
nagibal v jutri, prve besede
Tomaža Vnuka, ki bo vojak še
slabih štirideset dni. »Po tek-
mi z Jesenicami bi moral od-
V zadnji tretjini je s celjske
klopi proti Jobu poletela psov-
ka, strelec štirih golov za goste
pa je zamahnil s palico in mo-
ral za dve minuti na klop za
izključene. »Naj mi povedo
v obraz, da lahko vrnem z ena-
ko mero. Bil sem na ledu, oni
pa za ograjo. To ni športno,« je
komentiral incident.
potovati v Assiago, a se je na-
videz trden dogovor v zadnjem
hipu izjalovil. Do konca sezo-
ne ostajam v Celju, pogovarja-
mo se celo za daljše obdobje in
z zahtevami smo si zelo blizu,«
je govoril najboljši slovenski
hokejist zadnjih dveh svetov-
nih prvenstev.
Pred prestopnim rokom sta
bila za kandidata za prihod
v Celje tudi Nik Zupančič in
Dejan Kontrec, ki je celo že
podpisal registracijski karton,
a se je nato premislil. »Če mi je
kaj žal? Zdaj še ne, morda mi
bo na koncu sezone,« je s ki-
slim obrazom odgovoril »Kon-
tra«, ki je takoj dobil - kontro.
Celjani so se veselili sedemkrat.
Vnuk (brez čelade) in Rojšek (27) v boju za plošček z Brodnikom
(v ospredju v svetlem dresu) in Jobom.
»V Ljubljani si drugače govo-
ril,« ga je zbodel Zaje.
Premija za zmago je bila 100
mark (le za tekme z Olimpijo,
Jesenicami in Bledom), že na
ledu pa je počilo deset stekle-
nic šampanjca. Vsi trije zele-
no-beli »Ameri» so po tekmi
brez pozdrava oddrsali z ledu,
dr. Rajtmajer pa je v žepu sti-
skal 45 cm črne pletene svile in
mimogrede navrgel. »Z njo
lahko že na ledu zakrpam
manjšo rano; zadostuje za de-
vet, deset šivov.« Previdnost je
bila odveč. Sheehy and Co. se
v dvoboje niso spuščali, dvati-
sočglava množica pa je zado-
voljno slavila najbolj prestiž-
no zmago. Še pred dvema leto-
ma je bilo srečanje z Jesenica-
mi prekinjeno zaradi plaza pe-
tard, v sredo pa je bilo vse na
najvišji ravni. »Bravo Celjani,
odlični ste v vseh pogledih,« je
po tekmi, priznal predsednik
HZS Janko Popovič.
Naslov pokalnega prvaka je
že zelo blizu.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
PANORAMA
Nogomet I
Slovenska liga
8. kolo: Publikum-Gtorica
3:0 (0:0); Zupan je v 17. mmuti
ubranil 11-metrovko, Sešlar
pa je bil podajalec pri vseh
treh golih: Blatnika (47) in
Prelogarja (54, 84). Izola-Ru-
dar 3:1 (2:0); gol je spet dose-
gel strelec letošnjih vseh šestih
velenjskih zadetkov Spasoje-
vič (90, 11-m). Vrstni red:
Olimpija 14, Mura, Publikimi,
Koper, Naklo 13, Gorica 11,
Maribor 10, Izola 8, Optimi-
zem, Potrošnik 7, Ljubljana,
Primorje, Mavrica 4, Istragas
3, Rudar 2, Krka 1.
H. Slovenska liga
8. kolo: Dravinja-Nafta 1:0
(0:0); zmagoviti gol je dosegel
Jelenko (54). Era Šmartno-
Korotan 1:1 (1:0); pred tisoč
gledalci je domače povedel
Druškovič (18), nato pa sta bi-
la izključena Rudnik in Mašič.
Tumišče-Steklar 0:0. Vrstni
red: Avtobum 13, Piran, Koro-
tan 12, Tumišče 11, Nafta,
Steklar 10, Domžale 9, Era
Šmartno, Vevče 8, Dravinja,
Zagorje 7, Rudar (T) 6, Bel-
trans, Triglav 5, Železničar 4,
Medvode 1.
IH. Slovenska liga
7. kolo: Žalec-Slovenj Gra-
dec 1:0 (1:0); strelec: Hodžar
(35). Kovinar-Papimičar 1:0
(0:0); derbi vodilnih so gostje
izgubili iz 11-m in končali
brez izključenega Gečka. Vrst-
ni red: Kovinar (M) 11, Alumi-
nij 10, Žalec, Rače 9,Papimi-
čar, Drava, Svoboda 8, Slovenj
Gradec, Impol, Pohorje, Dra-
vograd 6, Kimgota 5, Ižakovci,
Pobrežje 3.
MNZ Celje
6. kolo: Unior-Ljubno 1:0,
Usnjar-Hrastnik 5:2, Kovinar
(Š)-KIV Vransko 2:0, Tim La-
ško-Šentjur 0:5, Elkroj prost.
Vrstni red: Šentjur 9, Unior 8,
Kovinar, Usnjar 7, Ljubno 6,
Hrastnik, Elkroj, Tim Laško 3,
KI V Vransko 2.
Košarka
Pokal Honclieni
Ženske - povTatna tekma
2. kola: Sparta-Rogaška
80:110 (39:54); Slatinčankam
je po porazu v domači dvorani
(75:84) uspela uvrstitev med
32 ekip: Pešič 29, Vidakovic
24, C. Jezovšek 18, Čupahin
17, Kokolj 13, A. Jezovšek 7,
Gevm.
2. Slovenska liga
Moški - 5. kolo: Rogaška-
Polzela 67:89 (49:44); vodihio
moštvo je imelo po odmoru ka-
tastrofalen met 6:29: Tabak
19, Tišma 14, Novakovič 13,
Sušin, Jurkovič 9, Voh 2, Peto-
var 1 za domače; Petranovič
26, Stegič, Cizej 15, Stavrov
12, Govc 9, Urbanija, Rovšnik
6. Comet-Helios 77:85 (46:40);
brez Golca in Nerata so bili za
domače usodni trije zgrešeni
meti eden za enega: Benič 18,
Šporar 16, Mijovič, Železnikar
13, Šrot 10, Kožar 5, Sivka 2.
Vrstni red: Helios, Rogaška 9,
Triglav, Slovan, Polzela 8, Co-
met 7, Tinex 6, Jezica 5.
Ženske - 2. kolo: Rogaška-D-
riija 88:70 (41:31); Čupahin
27, Vidakovic 24, C. Jezovšek
14, Kokolj 11, Pešič 8, Potoč-
nik, Germ 2. Comet-Jezica ml.
72:85 (33:44); Skerbinjek 22,
Novak 19, Virant 13, Tenuiik
12, U. Groleger, Koželj, Špo-
rar 2. Odeja-Celje 92:60
(31:35); Polutnik 19, Hajdi-
njak 16, Obrovnik 7, Škedelj 5,
Vodopivec 5, Arbeiter, Jurak
2. Vrstni red: Rogaška, Jezica
ml, Slovan 4, ODeja, Kranj 3,
Ilriija, Celje, Comet 2.
II. Slovenska liga
Moški - 5. kolo:Pivovama
Laško-Radgona 80:74 (34:28);
v derbiju neporaženih Prelič
27, Blatnik 17. MIK Prebold-
Celje 79:62 (40:28); Črnila 19,
Benčan 17, Vasiljevič 11 za do-
mače, Herman 21, Hochkraut
10 za goste. Elektra-Ruše
129:63 (54:29); rekordna zma-
ga Šoštanjčanov: Tajnik 37,
Rizman 26, Mlmšek 18. Zao-
stala tekma 3. kola: MIK Pre-
bold-Starše 72:60 (36:36); pr-
va zmaga lanskih prvakov;
Benčan 22, Širše 14, Vasiljevič
in Štabi 12. Vrstni red: Pivo-
varna Laško, Slivnica 10, Rad-
gona 9, Elektra, Starše 8, MIK
Prebold 7, Bistrica, Ruše, Slo-
venj Gradec 6, Celje 5.
III. Slovenska liga
Moški, vzhod II - 2. kolo: BP
Ljubljana-Rogla 87:88 (46:46;
pri gostih Šmid 51 točk, osem
trojk), Feniks-Hrastnik 89:67
(49:27), Šentjur-Rudar 67:59-
(35:33), Comet B-Podčetrtek
77:85 (42:46). Vrstni red: Šent-
jur 4, Rudar, Feniks, BP,
Hrastnik, Podčetrtek, Rogla 3,
Comet B 2.
Rokomet
Slovenska liga
Moški - 2. kolo: Pivovarna
Laško-V. Nedelja 34:14 (21:6);
Pušnik, Načinovič in Čater so
počivali, prvič pa so zaigrali
vsi trije vojaki: Ivandija 7, Jer-
šič, Pungartnik 6, Šafarič,
Ocvirk 3, Serbec, Franc, Bego-
vič, Tomšič 2, Leve 1. Gorenje-
Fructal 22:20 (13:9); skupaj
kar 40 minut izključitev: Me-
olic 5, Rozman, Cvetko 4,
Ocvirk, Plaskan 3, Tome 2,
German 1. Zaostala tekma
1. kola: Pivovarna Laško-Šešir
36:19 (14:11); prvaki so v pr-
vem polčasu zadevali iz proti-
napadov, po odmoru pa je bil
njihov met 22:27: Pungartnik
10, Ivandija 9, Šerbec 5, Šafa-
rič, Jeršič 3, Načinovič, Leve 2,
Franc, Čater 1. Vrstni red: Pi-
vovarna Laško, Gorenje, Slo-
van 4, Litija, Rudar, Fructal,
Drava, Jadran, N. Oprema 2,
Ribnica, Šešir, V. Nedelja 0.
Ženske - zaostala tekma
1. kola: Kočevje -Velenje 30:18
(14:9); iz lanske ekipe so Ve-
lenjčanke zapustile Oder, Fa-
le, Hudej in Hudarin. Strelke:
Stevanovič 9, Rodič 4, Kranj c
3, Vojinovič, Topič 1.
H.lovenska liga
Moški, vzhod - l.kolo: Kr-
ško-Celje 27:21 (13:13), Rade-
če-Pomurka 20:17 (9:5); 2.ko-
lo: Celje-Zagorje 32:21
(14:10), Radeče-Krško 14:12
(4:5). Vrstni red: Ormož, Do-
bova, Radeče 4, Celje, Pomur-
ka. Krško, Dol, Zagorje, Krog
2, Radgona, Sevnica, Polet 0.^
Kegljanje
Slovenska liga
Moški - 3. kolo: MDL-Žalec
7:1 (5178:4966); Brglez-Kom-
pan 894:813, Lešnik-Podkraj-
šek 892:850, Vodeb-Krajšek
906:830, Salobir-Milec
822:842, Sivka-Dobrajc
804:793, Cenc-Jakopovič
860:838. Vrstni red: Konstruk-
tor 6, Gradiš 5, Tekstina, Do-
nit, MDL Celje 4, Triglav,
Brest, Žalec 2, Fužinar, Rudar
0.
Ženske - 3. kolo: Emo-Koro-
tan 6:2 (2516:2454) zmagale:
Šeško 438, Tkalčič 424, Zu-
pane 402. Kardinar 419; izgu-
bih: Grobelnik 404, Petak 429.
Vrstni red: Emo 6, Ljubljana,
Adria, Triglav, Konstruktor 4,
Korotan, SI. Gradec, Gorica,
Rudar 2, FUžinar 0.
II. Slovenska liga
Ženske - 3. kolo: Krško-Emo
II 1:7 (2200:2328); zmagale:
Krneta 381, Zimšek 388, Ra-
zlag 391, Špoljar 384, Lesjak
386; izgubila: Ledinek 398.
Vrstni red: Emo II, MTT, Ko-
čevje 6, Ljubljana II, Kamnik
4, Tekstina, Proteus 2, Izola,
Krško, Konstruktor 0.
Odbojka
H. Slovenska liga
Moški - l.kolo: Šempeter-
Mislinja 3:0 (3, 5, 7), Braslov-
če-Salonit ml. 3:0 (10, 9, 12).
Vrstni red: Šempeter, Črnuče,
Kovinar, Izola, Braslovče,
Brezovica 2, Beltinci, Salonit
ml, Mežica, Vileda ml. Pionir
ml, Mislinja 0.
Ženske - l.kolo: Vital-To-
polšica 3:0 (5, 13, 10). Vrstni
red: Cimos ml, Triglav, Preva-
Ije, Vital, Rogoza ml, Ptuj 2,
Topolšica, Tabor ml, Mežica,
Pomurje, Mehanizmi 0.
III. Slovenska liga
Moški, vzhod - 1. kolo: Šem-
peter ml-Kranjc 3:0 (6, 5, 2),
Celje-Topolšica ml. 3:0. Vrstni
red: Šempeter ml, Fužinar ml,
Domžale, Celje, Turbina 2, Vi-
leda III, Radenci, Ptuj, Kranjc,
Topolšica ml, Pomurje ml, Vu-
zenica 0.
Ženske, zahod - l.kolo: Ro-
goza Ill-Šempeter 0:3 (-8, -5,
-13), Celje ml, Vitanc prosta.
Vrstni red: Ruše, Šempeter,
Ljutomer 2, Črna, Rogoza HI,
Pomurje ml, Vitanc, Celje ml.
0.
Namizni tenis
II. slovenska liga
Moški - 3. kolo: Semedela-
Ingrad 1:6; 4.kolo: Gorica-In-
grad 1:6. Vrstni red: Preserje,
Slovan, Fužinar, Ingrad 6, Se-
medela 4, Krško 2, Petovia,
Gorica, Merkur 0.
Streljanje
Pokal livarja
štore: 1. Tumišče 1720, 2.
Olimpija 1718, 3. Ruše 1707,
10. Celje, 12. Dušan Poženel,
14. Unior, 16. Žalec, 19. Kovi-
nar, 20. Braslovče; posamezni-
ki: 1. Ravnikar (Tur) 585, 12.
Dobovičnik (Ce) 567.
Hokej
Slovenska liga
6. kolo: Celje - Olimpija 7:5
(3:0, 0:2, 4:3): Povečerovski 2,
Frolikov, Filipovič, Pajič,
Hrušov, Žolek 1; 7. kolo: Celje
- Bled 5:1 (2:0, 1:0, 2:1); Hru-
šov 2, Frolikov, Povečerovski,
Rojšek 1. Vrstni red: Celje 12,
Olimpija 8, Jesenice (oba
s tekmo manj). Bled 7, Triglav
4, Maribor 2, Slavij a 0.
Mali nogomet
Prvenstvo Celja
21. kolo: Penal Zvezda^
- Ščurek 3:1, Pelikan - Umet^
niki 2:1, Aškerčeva - Skavti
4:2, Klateži - Triglav 5:3.
Eskimo - Mlekarčki 7:5, Miro-
teks - Marquise 5:3. Vrstni red
pred zadnjim kolom: PZ 3l>
Klateži 28, Ščurek 25, Pelikanil
24, Triglav 23, Miroteks.
Umetniki 22, Mlekarčki 20
Skavti 17, Aškerčeva 16, Maj
rquise, Eskimo 12.
Št. 41 - 14. Oktober 1993
17
Šampion s Savinje
MlBdl kalakaš Tomaž Javornlk Iz Cella na aomačih vodah letos nI doživel poraza
- Premagal celo srebrnega z mladinskega SP
Divje vode so ena paradnih
panog slovenskega športa,
v mladinski konkurenci pa je
letos na domačih tekmovanjih
številka ena 16-letni Tomaž
Javomik iz Celja, ki še ni doži-
vel poraza in je v nedeljo na
mednarodnem maratonu
v Gradcu premagal celo sve-
tovnega mladinskega podpr-
vaka Kralja.
»Kralj je kolajno osvojil
v slalomu, tako da ima moja
zadnja zmaga majhen zadržek.
Sezone zmag nisem pričako-
val, očitno pa se pozna pove-
čan obseg treninga. Vsak dan
sem bil na vodi, najpogosteje
sem dve uri po Savinji veslal
do Tremarij in nazaj ter tako
pridobil na vzdržljivosti,« je
ocenil iztekajočo se sezono
mladi kajakaš Nivoja.
Vodostaji so bili poleti niz-
ki, mar to ni oviralo tre-
ningov?
Malo že. Savinja mora biti
globoka vsaj pol metra, v kri-
tičnih obdobjih pa smo treni-
rali tudi na Šmartinskem jeze-
ru. Bolj se mi pozna pomanj-
kanje vadbe na divjih vodah.
Zgornji tok Savinje je bil sko-
raj suh, zato smo odhajali
v Hrastnik na Savo ali pa celo
na Sočo.
Letos je bilo več maratonov
kot spustov, kako pa bo v pri-
hodnje?
Pravi spust sem vozil samo
na državnem prvenstvu na Sa-
vi Dolinki. Proga je krajša,
a zaradi deroče vode in skal
bolj zahtevna. Pri maratonu je
v ospredju vzdržljivost in lani
sem brez težav zdržal 42 kilo-
metrov dolgo tekmo od Brežic
do Zagreba. V maratonih sem
bil res boljši, zdaj pa bo na
vrsto prišel spust, medtem ko
me slalom ne mika.
Naslednje leto je mladinsko
svetovno prvenstvo. Od šam-
piona domačih vod marsikdo
pričakuje tudi mednarodno
uveljavitev?
Prvenstvo bo v ZDA, uvrsti-
tev v reprezentanco pa zane-
sljivo ne bo enostavna. Naši na
vsakem prvenstvu osvojijo ko-
pico kolajn in vsaka izbirna
tekma je že skoraj mini sve-
tovno  prvenstvo.  Zanesljivo
bom ostal pri kajaku, kupil si
bom novo veslo in kanu v no-
benem primeru ne pride v p>o-
štev.
V Celju se po nekajletnem
premoru spet nekaj dogaja
v veslaškem športu. Ali že lah-
ko govorimo o naslednikih se-
ster Cankar?
Razmere so se res bistveno
spremenile, obljubljati kolajne
z velikih tekmovanj pa je ven-
darle še nekoliko prehitro. Ko
bi le v Savinji tudi v poletnih
mesecih bilo več vode. O pre-
hodu v kakšen ljubljanski
klub ne razmišljam; tudi ko se
bom odpravil na študij, bom
v Ljubljani le treniral, tekmo-
val pa še naprej za Nivo.
Padcem se je najbrž nemo-
goče izogniti. Kakšne so to-
vrstne »mokre« izkušnje?
Eskimutaža, obrat s čolnom
za 180 stopinj, je osnova kaja-
kaškega športa. To je bUa prva
stvar, ki so me je naučili v klu-
bu. Na treningih in tudi tek-
mah se mi je takšna nerodnost
že primerila, razen izgube na
času pa ni bilo nič hujšega.
ŽELJKO ZULE
PIVNICA in PIVOVARNA
ADAM RAVB AR iz Domžal,
sponzor Hokej skega kluba Celje na tekmi z
Olimpijo Hertz,
čestita celjskim hokejistom za odlično igro,
vsem bralcem Novega tednika pa se priporoča
za obisk
V prvenstvo Icot za šaio
Celje Pivovarna Laško je na
startu državnega prvenstva
v Golovcu po pričakovanju
gladko odpravila novinca v li-
gi, škofjeloškega Šeširja in Ve-
Uko Nedeljo in ima razliko
v golih 70:33. Proti Velikone-
deljčanom so Celjani v prvem'
polčasu iz igre in kazenskih
strelov metali stoodstotno.
Podobne dosežke lahko pri-
čakujemo tudi proti drugim
fkipam, kajti poraz v prven-
stvu ali pokalu bi moštvo
»stal« 5.000 mark. Nič čudne-
ga, kajti niti selekcija preosta-
lih naših ekip najbrž ne bi bila
kos slovenskemu klubskemu
Dream Teamu, v katerem je
trenutno kar deset reprezen-
tantov, osem Slovenije in dva
Hrvaške; Načinovič že od prej,
Ivandija pa je sinoči debitiral
proti Belorusom v kvalifika-
cijski tekmi za EP.
I Trener Josip Šojat zaenkrat
vsaj prvi polčas igra s prvo po-
stavo. »Ne glede na nasprotni-
ike, ki bi jih ugnali tudi naši
rezervisti, mora biti jasno, kdo
bo igral proti luzemski Borbi.
|In to je osem, devet igralcev.
Prav ti pa morajo letos še pazi-
jti, da v slovenskem prostoru
ne pride do »kiksa« in nenačr-
tovanega udarca po žepu.«
Avgusta so v ptujsko vojaš-
nico vstopili rekruti Tomšič,
Ocvirk in Begovič, prvo tekmo
v novi sezoni pa so odigrali
v soboto. Po prvotnem načrtu
naj bi sledila njihova prestavi-
tev v celjsko vojašnico, a se je
nerazimaljivo zapletlo, tako da
bo najbrž njihov naslednji za-
časni dom v Mariboru.
Znana sta termina tekem
Celjanov   v   2. kolu   pokala
NA KRATKO
V 3. kolu pokala Roncheti bo
nasprotnik košarkaric Roga-
ške francoski Vallenciennes,
ki je pred dvema letoma s toč-
ko razlike izločil Jezico. Prva
tekma bo 27. oktobra v Roga-
ški Slatini, povratna pa čez te-
den dni v Franciji. Zmagova-
lec se bo uvrstil v eno četrtfi-
nalnih skupin.
Z zmago na mednarodnem
maratonu v Benetkah in ča-
som 2:37,27 je Javomikova za
državnim rekordom zaostala
evropskih prvakov z Borbo iz
Luzema. Dvorana Golovec bo
znova prizorišče spektakla
30. oktobra ob 17.15 lui z ne-
posrednim TV prenosom. Po-
vratno "srečanje v Švici bo
7. novembra (16.30), Kompas
pa že daje informacije glede
prevoza navijačev.
In kakšen je bil učinek
v zadnjem kolu Celjanov
v drugih klubih: Igor Dober-
šek je dal kar polovico (devet)
golov za Novo Opremo v Škof-
ji Loki, Novak (8) in Privšek
(4) skupaj skoraj polovico za
Dravo v Hrpeljah, Medved (3)
in reprezentant Stojakovič, ki
je poškodovan, sta nosilca igre
pri Rudarju, Cvetko (4) in To-
me (2) igrata za Velenje, kjer
brani Lapajne, ki ga je posodi-
la Pivovarna Laško...
DEAN ŠUSTER
le za 18 sekund.
Na 12.1ršičevem memorialu
v judu je zastopstvo Iva Reye
osvojilo tri 3. mesta: Rudolf
v kategoriji do 65 kg, Beltram
do 71 kg in Sadžak do 78 kg.
Na memorialu Pavlija-Pa-
velič v karateju so v Celju
v absolutnih konkurencah
zmagali v katah Skuhala (Ru-
še) in Jakovljevičeva (MS),
v borbah pa Šarabon (Kr), Li-
puš (Oplotnica) in Railič
(Piran).
Najboljši strelec Celja Vili
Ravnikar je prestopil k ekipi
Štefan Kovač iz Timiišča.
Vzrok: boljši pogoji.
Petek, 15.10,
Hokej na ledu
Ljubljana: Slavija-Celje (8.
kolo SHL, 18).
l(ošarka
Zreče: Rogla-Feniks (3. kolo
m. moške SKL, 19).
Sobota, 16.10.
Kegljanje
Žalec: Žalec-Gradis (16),
Celje: MDL-Konstruktor (4.
kolo moške SKL, 17); Ajdovš-
čina: Tekstina-Emo II (4. kolo
n. ženske SKL, 11).
Kolesarstvo
Atomske Toplice: državno
prvenstvo v vožnji na krono-
meter (od 10. ure).
Košarka
Slovenske Konjice: Comet-
Polzela (19), Ljubljana: Ježi-
ca-Rogaška (7. kolo moške
SKL, 20); Celje: Celje-Comet,
Ljubljana: Jezica rnlade-Ro-
faška (3. kolo ženske SKL):
oštanj: Elektra-Celje (18),
Laško: Pivovarna Laško-Bi-
strica (18.30), Prebold: MIK
Prebold-Starše (7. kolo II. mo-
ške SKL, 19); Trbovlje: Ru-
dar-Comet B (3. kolo III. mo-
ške SKL, 16).
Nogomet
Radeče: Papimičar-Rače,
Dravograd: Dravograd-Žalec
(8. kolo m. SNL); Šmarje:
Sentjur-Unior, HrastnUc:
Hrastnik-Kovinar, Ljubno:
Ljubno-Elkroj (7. kolo MNZ
Celje, vse 15).
Odbojka
Kamnik: Kamnik-Topolšica
(1. kolo moške SOL); Kočevje:
Tilia-Gomji Grad (1. kolo žen-
ske SOL); Mislinja: Mislinja-
Braslovče, Izola: ^ola-Šempe-
ter (2. kolo II. moške SOL);
Topolšica: Topolšica-Triglav
(2. kolo n. ženske SOL); To-
polšica ml-Pomurje ml, Ra-
denci: Radenci-Šempeter, Ce-
lje: Celje-Vileda ffl (2. kolo IH.
moške SOL): Celje ml-Rogoza
HI, Braslovče: Vitanc-Ruše (2.
kolo m. ženske SOL).
Rokomet
Velenje: Gorenje-Ribnica (5.
kolo moške SRL); Ajdovščina:
Mlinotest-Velenje (obe 19),
Žalec: Žalec-Novo mesto (2.
kolo ženske SRL, 18); Radeče:
Radeče-Dobova (4. kolo H.
moške SRL, 19.30).
Nedelja, 17.10,
Kegljanje
Celje: Emo-Konstruktor (4.
kolo ženske SKL, 10).
Košarka
Podčetrtek: Podčetrtek-BP
(16), Hrastnik: Hrastnik-Šent-
jur (3. kolo m. moške SKL,
17).
Nogomet
Velenje: Rudar-Primorje,
Kranj: Naklo-Publikum (9.
kolo SNL); Rogaška Slatina:
Steklar-Era Šmartno, Veržej:
Beltrans-Dravinja (9. kolo II.
SNL); Vransko KIV Vransko-
Tim Laško (7. kolo MNZ Celje,
vse 15).
Rokomet
Celje: Celje Pivovarna La-
ško-Drava (5. kolo moške
SRL, 11.15); Celje-Radgona (4.
kolo H moške SRL, 9.30), Ža-
lec: finale DP za mladinke
z udeležbo Žalca, Olimpije,
Mlinotesta in Krima (od 13.
ure).
Kolesarsico siovo
s sobotnim posamičnim
kronometrom državnega pr-
venstva na 10,7 km dolgi progi
Atomske toplice-Dekmanca se
bo končala kolesarska sezona.
KK Celje je imel organizacij-
sko generalko minulo soboto
na 3. VN Slovenskih Konjic, ki
jo je dobU Papež (Krka) pred
Svibnom (Rog), četrti pa je bil
Ugrenovič (Celje).
Dvojne nagrade
v 7. kolu sta zmago hokejistov Celja proti
Olimpiji (peti par, tip 1) napovedala le dva
igralca, zato se je tretja nagrada prenesla v na-
slednje kolo, v katerem so bile tri pravilne
napovedi: MDL-Žalec 1, MIK Prebold-Celje 1,
Publikum-Gorica 1, Dravinja-Nafta 1 in Era
Smartno-Korotan 0.
Nagrajenci - 7. kolo: Andrej Budna iz Plani-
tie (5000 tolarjev) in Janja Roje iz Šmartnega
v Rožni dolini (3000 tolarjev); 8. kolo: Klavdij
Reberšak iz Celja (6000 tolarjev), Anton Skok
iz Štor (4000 tolarjev) in Vilko Beukovič iz
Celja (2000 tolarjev).
Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko-
šarkarskih tekmah tip O pomeni podaljšek)
bomo upoštevali kupone s poštnim žigom so-
bote, 16. oktobra, ali če bodo v soboto najkas-
neje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu
v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešerno-
va 19, 63000 Celje, s pripisom Golding loto.
1. Košarka (m): Gomet-Polzela 1     O 2
2. Košarka (ž): Celje-Gomet 1     o 2
3. Nogomet: Naklo-Publikum 10 2
4. Nogomet: Steklar-Era Šmartno 1     O 2
5. Nogomet: Šentjur-Unior 10 2
Ime in priimek:.
Naslov:_
BRAVO CELJANI!
Kot pokrovitelj tekme čestitamo nogometašem
PUBLIKUM-a CEUE za zmago in odlično igro proti HIT GORICI.
Dnižinslco podjetje KRAVANJA
Priporočamo se v naši gostilni JURČEK v Babnem pri Celju
in napovedujemo
ŠTAJERSKI NOGOMETNI DERBI
PUBLIKUM CEUE : MARIBOR BRANIK
Nedelja 24. 10. 1993 ob 14.00 uri na Skalni kleti v Celju
Št. 41 - 14. oktober 1993
18
• Prejšnji četrtek so mora-
li celjski policisti interve-
nirati v tovarni Emo, kjer
sta na veliko bentila in ro-
govilila Jože K. in Mirko D.
Ob soočenju z možmi po-
stave se je Mirko ohladil,
Jožetu pa huda kri ni dala
miru, zato so ga povabili
v marico in ga odpeljali na
policijsko postajo, kjer se
je dečko do jutra ohladil.
Ker pa je kršil javni red in
mir, bo moral še k sodniku
za prekrške.
• V četrtek popoldne so
dobili policisti sporočilo,
da se v bUžini križišča
Kersnikove in Tkalske uli-
ce tepejo. In res je bil tam
pretep, pretepača pa le
dva: Franc G. in Aleksan-
der N., ki ju čaka sodnik za
prekrške.
• V nedeljo dopoldne je
prišel na policijsko postajo
Mirko Z. in tam povedal
svojo dogodivščino izpred
dveh dni. Takrat se je Mir-
ko vozil z avtom po Celju,
v enem od križišč pa mu je
nekdo izsilil prednost, kar
je Mirka tako razjezilo, da
je izsiljevalcu zažugal. Ta
kretnja pa je onega druge-
ga še bolj razjezila, tako
hudo, da je vozilo ustavil,
skočil ven in Mirka nabu-
tal. Cestnega napadalca
bodo zagotovo odkrili.
• V Mustang baru je v ne-
deljo popoldne razgrajal
Kasim H., Celjan. Ob sre-
čanju s policisti pa je bil
pijani Kasim še kar naprej
hud, zato so ga spravili
v prostor za pijane nadlo-
ge. Tudi Kasima čaka še
pot k sodniku za prekrške.
M. A.
Rafali iz avtomata v Radečah
Neznanec streljal na BMW, Uve osebi v kritičnem stanju
Dogodek, ki se je pripetil minulo
nedeljo v zgodnjih jutranjih urah, je
v Radečah močno razburil občane, saj
takšnih prizorov, ki jih je mogoče vi-
deti v akcijskih filmih kriminalnega
žanra, doslej niso bili vajeni.
Dogajanje se je odvijalo med 2. in
4. uro zjutraj v okolici lokala Mladin-
ski klub. Na tamkajšnjem parkirišču
je stal termio siv avtomobil znamke
BMW, v katerega sta vstopila lastnik
Robert R. (22) iz Zidanega Mosta in
njegov sopotnik Branko J. (24) iz Ko-
lenovega Grabna. Naenkrat pa se je
na vozilo vsul plaz rafalov iz avtomat-
skega orožja. Dva naboja sta zadela
Roberta R., eden v predel glave, drugi
v nogo, sopotnik Branko J. pa se je
uspel med točo izstrelkov izvleči iz
vozila in se skriti pod vozilo. Neznani
storilec pa ni streljal samo po vozilu.
Raf ah so švigali nad cesto in se ustav-
Ijah v asfaltu, nekaj nabojev pa je
obstalo v stenah omenjenega lokala.
Žal je eden od nabojev prebil leseno
steno Mladinskega kluba in v predel
prsnega koša zadel Aleša S. iz Koleno-
vega Grabna, ki se je, nič hudega slu-
teč, v tistem času nahajal ob točilnem
pultu. Strelne rane Roberta R. in Ale-
ša S. so bile tako hude, da so ju v bol-
nišnico pripeljali v kritičnem stanju.
Policijska preiskava je nemudoma
stekla. Ker naj bi se pred tem dogod-
kom Robert R. in Branko J. v omenje-
nem lokalu sporekla z dvema gosto-
ma, se je policijska preiskava usmeri-
la v to smer, vendar je po dosedanjih
ugotovitvah pri zaslišanjih kaj malo
verjetno, da bi bil storilec kdo izmed
teh dveh oseb.
V preiskavo se je vključil tudi stro
kovnjak za balistiko pri Ministrstvi
za notranje zadeve, saj so bili na kraji
streljanja najdeni tulci, storilec pa na
bi streljal s prostora nad gostinskin
lokalom. Preiskava je za zdaj pokaza
la, da je z avtomatskim orožjem stre
Ijala samo ena oseba, v ostaUh prei
skovalnih postopkih pa so pohcisti i)
kriminalisti odlcrili in zasegli vrst
predmetov, med njimi orožje in streh
vo ter marihuano.
MARJELA AGREJ
V razmislek
Minuli teden se je na cestah
celjskega območja pripetilo
šestnajst  prometnih nezgod.
V teh nezgodah so trije ljudje
umrli, štirje so utrpeli hude te-
lesne poškodbe, deset oseb pa
je bilo lažje telesno poškodo-
vanih. Nezgod z zgolj materi-
alno škodo pa je bilo prejšnji
teden enainosemdeset. Tri
smrtne prometne nesreče in
ena s hudimi telesnimi po-
škodbami udeleženca so se
pripetile v dneh policijske
stavke.
Koliko so te nezgode po-
sredno povezane s policijsko
stavko je mogoče le ugibati,
dejstvo pa je, da je odsotnost
policije na naših cestah in
povsod drugod, zgovorna pri-
spodoba neosveščenosti in niz-
ke kulturne ravni državljanov.
V času policijske stavke se na
primer dogaja, da je kar 90
odstotkov voznikov oziroma
sopotnikov v vozihh neprive-
zanih z varnostnim pasom, ob-
čutno pa je povečano tudi šte-
vilo ostalih prekrškov v pro-
metu. Za konec pa še to: Letos
je na cestah našega območja
izgubilo življenje že osemin-
štirideset oseb, lani v tem času
pa so paše ceste terjale enain-
petdeset človeških življenj. Pri
tem pa je treba upoštevati lan-
sko nezgodo na Sloveniki
v kateri je umrlo deset ljudi.
Nezgoda
v Gomilskem
Na magistralni cesti v Go-
milskem se je, v četrtek, 7. ok-
tobra dopoldne, pripetila nez-
goda v kateri sta bili dve osebi
hudo telesno poškodovani,
gmotna škoda pa znaša okoli
780 tisoč tolarjev.
Marija Kovče (43) iz Žalca je
vozila osebni avto v koloni iz
smeri Grajske vasi proti Čep-
Ijam. Pri hiši Gtomilsko 14 je
zavila levo k hiši in s tem zapr-
la pot vozniku osebnega avto-
mobila Miloradu Draganiču
(33) iz Kočevja, ki je takrat
pripeljal iz nasprotne smeri.
Kljub zaviranju Draganiča sta
vozili trčili, pri tem pa je vozi-
lo Kovčetove odbilo v levo, na-
to pa je trčilo v drevo ob cesti.
V nezgodi sta se hudo telesno
poškodovali voznica in njena
sopotnica, 52-letna Matilda
Natek iz Žalca.
Smrtna nezgoda
Na regionalni cesti, izven
naselja Ložnica, se je v petek,
8. oktobra zvečer, pripetila
smrtna nezgoda.
Ivan Plahuta <59) s Polzele
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Velenja proti Polzeli. Ko
je pripeljal v blagi levi ovinek,
ga je zaradi prevelike hitrosti
zaneslo na desno bankino, od
tam pa čez vozišče in po trav-
natem pobočju navzdol. Pri
tem se je vozilo večkrat pre-
obrnilo, med prevračanjem pa
je voznik padel iz avtomobila
in se pri tem tako hudo poško-
doval, da je na kraju nezgode
umrl.
Umrl pešec
Na regionalni cesti, izven
naselja Mlače, se je v petek,
8. oktobra zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je umrl
pešec.
Branko Mlakar (53) iz Mlač
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Zbelovega proti Ločam.
Pred naseljem Mlače je dohitel
pešca, 55-letnega Alojza Hri-
bemika iz Mlač, ki je hodil
v smeri Mlakarjeve vožnje.
Voznik je trčil v pešca, ki ga je
potem vrdo čez vozilo in nazaj
na cesto, kjer je poškodbam
podlegel.
Trčenje v Celju
Na magistrali Zahod v Ce-
lju, pred križiščem s Čopovo
ulico, se je v petek, 8. oktobra
ponoči, pripetila nezgoda,
v kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe, gmot-
na škoda pa znaša okoli 200
tisoč tolarjev.
Janko Šom (21) iz Lahovne
pri Celju je vozil osebni avto-
mobil po zahodni magistrali iz
smeri Čopove ulice proti Lev-
cu. Ko je bU že izven križišča,
je vozilo zaneslo na desno in
trčilo v rob pločnika. Od tam
ga je odbilo na levo stran ce-
ste, kjer je spet trčilo v pločnik
in se nato obrnilo na bok. Vo-
zilo je potem bočno drselo
okoli petdeset metrov, voznik
Šom pa je pri tem utrpel hude
telesne poškodbe.
Umrla sopotnica
Smrtna nezgoda se je pripe-
tila tudi v soboto, 9. oktobra
zvečer na magistralni cesti
v naselju Šentjur.
Jože Gk)bec (42) iz Šentjurja
je vozd osebni avtomobil iz
smeri Šentjurja proti Grobel-
nem. V neposredni bližini
kmetijske šole je začel prehite-
vati osebni avtomobil, ki ga je
vozil 45-letni Jože Plahuta iz
Čmolice. Ko ga je prehitel, je
tik pred njim zavil v desno in
z desno bočno stranjo vozila
trčil v levi bok Plahutovega
vozila. Po trčenju je zapeljal
desno (izven vozišča), kjer je
s sprednjo stranjo avtomobila
trčil še v drevo. Na kraju nez-
gode je rnnrla .sopotnica, 42-
letna Danica Gobec, voznik pa
je utrpel hude telesne po-
škodbe.
Nezgoda v Vitanju
Minulo nedeljo okoli ene ure
zjutraj se je, na regionalni ce-
sti v naselju Vitanje, pripetila
nezgoda, v kateri je ena oseba
utrpela hude telesne po-
škodbe.
Robert Majcen (23) iz Socke
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Spodnjega Doliča proti
Stranicam. Za njim je ves čas
vozil osebni avto 20-letni Jože
Guček iz Socke. V Vitanju se je
Majcen ustavil in parkiral iz-
ven vozišča na asfaltni banld-
ni, voznik Guček pa je prav
tako vozilo ustavil nekaj me-
trov pred Majcnovim vozilom.
Potem je zapeljal vzvratno, in
to v času, ko je Majcen že iz-
stopil iz avtomobila. Pri tem
ga je zadel in trčil še v bok
njegovega vozila. Majcen je
v nezgodi utrpel hude telesne
poškodbe. M. A.
Pollcllska stavka - doklej še? I
Pogajanja med slovensko vlado in poUcisti oziroma
njihovim sindikatom doslej še niso prinesla nobenih
rezultatov. Ker policisti od svojih znanih zahtev ne odsto-
pajo, vlada pa jim doslej še ni ponudila nič takšnega, kar
bi jih prepričalo, da se bo vrednotenje njihovega dela in
pogojev dela izboljšalo, se stavka nadaljuje do četrtka, ko
bodo stavko za en dan prekinili in preverili rezultate
pogajanj z vlado, kjer igrata odločilni vlogi minister za
notranje zadeve Ivo Bizjak in finančni minister Mitja
Gaspari. V kolikor četrtkova pogajanja ne bodo obrodila
želenih sadov, se bo stavka v petek in soboto nadaljevala,
opozarjajo slovenski poUcisti.
M.A.
Pogojna kazen za R. Petana
Na celjski enoti Temeljnega
sodišča Celje se je prejšnji po-
nedeljek končalo sojenje Rudi-
ju Petanu, predsedniku konji-
škega izvTŠnega sveta, zaradi
žalitev Jožeta Barage, župana
iste občine.
Po mnenju župana Barage
oziroma javnega tožilca, so bi-
le Petanove žalitve takšne, da
bi lahko imele za oškodovanca,
hude posledice. Senat je Rudi-
ja Petana spoznal za krivega
in ga obsodil na pogojno de-
namo kazen v višini 50 tise
tolarjev.
Do ponedeljkove obravna\
in sodbe pa sploh ne bi bi]
prišlo, če bi se tožeča in tožen
stranka uspeli med sabo p{
ravnati. Gospod Rudi Peta
namreč ni bil pripravljen n
takšno vsebino javne obja\
preklica, kot jo je priprav
oškodovani gospod Jože Ban
ga. Ob izrečeni sodbi Rudij
Petanu pa je treba še povedat
da le-ta še ni pravnomočna.
AKCUSKA PRODAJA POHIŠTVA
z izrednimi popusti
- POHIŠTVO: POPUST:
ALPi_€S 35%
S VE A 40%
— regali, spalnice, otroške
sobe GARANT 25%
— garniture in
vzmetnice 20 do 30%
- OSTALO tudi do 50%
Obiščite nas čimprej v SALONIH POHIŠTVA
na Mariborski ulici (tel.: 29-480) in na Kosovi
ulici (tel.: 24-053).
mini KRIMIČI
Izruval peso
v ponedeljek, 4. oktobra je
Vladimir V. iz Spodnjih Rako-
velj ugotovil, da mu je z njive
izginila krmilna pesa. Neznani
storilec je imel očitno kar pre-
cej dela s krajo pridelka, saj je
izmvana pesa težka okoli 1 to-
no, vredna pa približno 20 ti-
sočakov.
Vrtec brez zaves
v ponedeljek je neznani sto-
rilec vlomil v vrtec VVO Tonč-
ke Čečeve v Celju in tam ukra-
del zavese in dva radijska
sprejemnika. Vrtec in tam-
kajšnje malčke je s tem oško-
doval za okoli 10 tisoč to-
larjev.
Strelec na pohodu
Do zdaj še neznani Rambo je
v torek, 5. oktobra popoldne,
na Tkalski ulici v Celju streljal
z zračno puško in pri tem za-
del dva občana ter ju-lažje po-
škodoval. Dobri dve uri za tem
je počilo tudi v Zoisovi uUci,
kjer je izstrelek razbil okensko
steklo na eni izmed hiš.
Ukradel računalniško
opremo
v času od minulega četrtka
popoldne do petka zjutraj je
naznani storilec vstopil v po-
slopje KIV Vransko in iz tam-
kajšnjih prostorov v drugem
nadstropju odnesel del raču-
nalniške elektronske opreme
za računalnik PC 486, vredne
okoli 100 tisoč tolarjev.
Čudna nostalgija
Andreju A. iz Celja se je,
v sredo, 6. oktobra ponoči,
močno stožilo po starih časih.
ko je še kot učenec gulil šolske
klopi v osnovni šoU v Vodni-
kovi ulici v Celju. Sila spomi-
na ga je gnala tako daleč, da se
je, kljub pozni uri, odločil na
silo vstopiti v učilnice. Med
obujanjem spominov pa so ga
zmotiU policisti, ga povabiU
s seboj na policijsko postajo,
se z njim pogovorili in ga na-
potili domov.
Vlomil v župnišče
Prejšnji petek zvečer je nez-
nani storilec vlomil skozi
vhodna vrata v župnišče v Ko-
strivnici na Šmarskem. V tam-
kajšnji pisarni je našel moško
torbo, iz katere je pobral goto-
vino v vrednosti približno 30
tisoč tolarjev.
Vino steklo po kleti
Nekdo je minulo nedeljo
vlomil v vinsko klet, last Milke
Strniša, v Gabrovcu v občini
Šmarje pri Jelšah. Najprej se
je potmdil, da je v notranjosti
objekta vse razmetal in napra-
vil pravo razdejanje, potem pa
je odprl pipo in spustil vino iz
soda, ki se je razlilo po tleh.
Vlom v konjiško
občino
v ponedeljek, 11. oktobra
med 2. in 4. uro zjutraj, je nez-
nani storilec vlomil v občinsko
stavbo v Slovenskih Konjicah.
Napotil se je v prostore, kjer
hranijo potne liste in podobne,
v tem času nasploh zelo iska-
ne, uradne dokumente. Pa se je
zgodilo, da neznanec ni odne-
sel ničesar, kaj ga je odvrnilo
od načrta, pa je uganka. Zna-
no pa je, da so vlom odkrili
konjiški policisti pri rednem
nočnem obhodu. M. A.
Maščevanje s požigom
Minulo nedeljo so policisti in kriminalisti celjske UNZ
v kraju Log pri Rogatcu obravnavali dejanje požiga in kaznivo
dejanje preprečitve uradnega dejanja pooblaščeni uradni osebi.
Obeh kaznivih dejanj je osumljen osemnajstletni Bojan- P. iz
Loga.
Tega dne naj bi se osumljeni Bojan P. spri s svojo materjo,
v navalu jeze pa je šel na podstrešje materine hiše in tam zažgal
seno. V požaru je pogorela polovica ostrešja, po prihodu polici-
stov pa se je osumljeni storilec najprej skril, da bi se izognil
pričevanju oziroma prijetju. Potem je iz zasede zamahnil z dva
metra dolgim kolom s kovinsko konico, udarec pa je bil name-
njen policistu. Na srečo je policist ta udarec prestregel, po
prijetju in uklenitvi pa so Bojana P.odpeljaU na p>oUcijski
oddelek v Rogaško Slatino. M. A.
Št. 41 - 14. Oktober 1993
19
Demokracija po
slovensico
v prejšnji številki NT je bil
zapisan komentar izpod pere-
sa novinarke I. Stamejčič
z gornjim naslovom. Avtorica
je navedla nekaj značilnih pri-
merov v ožji in daljni okolici,
ko ljudje enostavno vzamejo
način za razreševanje njihovih
perečih problemov v svoje ro-
ke, rezultat tega pa so potem
razne zapore cest, protestni
shodi, podpisovanja peticij in
celo ugrabljanja novinarjev.
Poudari sicer (ne)upravičenost
teh početij, vendar pa se na
koncu sprašuje, ali le-to ne vo-
di le še in zgolj v »kracijo«,
medtem ko prip)ono »demo«
mimo lahko izpustimo, pri-
hodnost pa lahko prinese
kakšno drugo alternativno ra-
zličico »kracije«. Na tem me-
stu je bojazen pretirana ali pa
gre v omenjenem primeru za
drugačno pojmovanje pojma
»demokracija« (iz grš. demos
- ljudstvo, kratern - vladati).
Vendar pa je nekaj gotovo in
sicer to, da naši ljudje v termi-
nu »demokracija« dojemajo
vedno bolj in bolj le brutalen
boj slovenskih političnih
strank za oblast, sedeže v par-
lamentu ter s tem možnost iz-
žemanja državnega proračima
za raznorazne strankarske ne-
umnosti (npr. lastno podstav-
Ijanje »bomb« pod avto), ki se
okrepijo v času predvolilne
kampanje. Ampak tako je in
nič drugače, vendar se to pri
nas odvija še vedno po princi-
pih Balkana.
In če se vrnem h komentar-
ju; avtorica komentira, da pač
v Sloveniji manjkajo zakoni
(sistemski, podsistemski) in da
je preteklo dve leti od tega,
odkar so začeli s sprejema-
njem le-teh. Ravno to spreje-
manje pri Slovencih povzroča
zgražanje in srd, ker se spet
pokaže strankarsko nasproto-
vanje, ki je sicer potrebno kot
v vseh parlamentarnih demo-
kracijah, vendar pa gre pri nas
zopet za strankarski nagon
»homo emperusa« po drobti-
nah in drobtinicah z narodove
mize. Eklatantni primeri so:
sprejemanje Zakona o privati-
zaciji in Zakona o ustanovitvi
Družbe za izgradnjo avtocest
ali pa sprejemanje Zakona
o odpravi dvojnih državljan-
stev ter le popravki Zakona
o državljanstvu (več o tem
drugič). Zaradi takšnih prime-
rov Slovenci izgubijo zaupanje
v reševanje problemov po t.i.
sistemskih in institucionalnih
poteh (kot se rado sliši priljub-
ljeno in oguljeno!). Še vedno je
pri roki institut državljanske
nepokorščine pa je zadeva re-
šena, ali pa »zmiga« okostene-
lo občinsko oblast, ki je še
vedno prežeta z nemalokrat
zadrto birokracijo in ki ji je še
vedno toplo postlano iz časov
komunističnega režima.
GREGOR URANIČ,
Celje
Počitnišici
doživijaji
v celjsifi
porodnišnici lil.
Spoštovana upokojenka!
Prebrala sem vaše pismo in se
odločila, da napišem nekaj be-
sed v obrazložitev vam in tudi
marsikomu drugemu!
Kot prvič, nisem obrekovala
dr.Pirca, še manj odgovorne
Sestre ginekološkega oddelka
Ginek. L, za katero lahko re-
čem, da je zelo vestna, skrbna
in natančna ter zelo prijazna,
kot tudi prav vse sestre in
strežnice na ginekološkem od-
delku I.
Zavedam se tudi, da se vsa-
kemu lahko zgodi, da kaj spre-
gleda - čeprav se v zdravstvu to
'le bi smelo zgoditi, saj so lah-
ko določene pozabljivosti tudi
Usodne.
Še vedno pa trdim, da če ob-
staja kakršenkoli sum, da po-
steljica ni izločena, imajo
zdravniki vendar na razpolago
ultrazvok. Še posebno, če jih
pacientke na to opozorijo. Če
bi upoštevali mojo opazko, da
sem opazila drugi dan po po-
rodu kose posteljice in me po-
slali na ultrazvok, bi me še isti
dan lahko sčistili - ne pa, da
sem se mesec dni potikala po
bolnišnici. Brez skrbi, spošto-
vana upokojenka, da se zave-
dam, da nisem prva in zadnja,
ki se je zaradi ostanka poste-
ljice »vlačila« po bolnišnici ta-
ko dolgo. Sicer pa, mar ne pra-
vijo, da vrana, vrani ne izklju-
je oči, zato čisto razumem vašo
ogorčenost nad mojim pisa-
njem!
Tudi to drži, da sem bila za-
radi krvavitve izčrpana in pi-
sma nisem pisala takrat, tem-
več šele, ko je bilo vse za
mano.
Če bi dobro prebrali moje
pismo, bi prebrali, da zdrav-
stvene delavce nisem obreko-
vala, temveč pohvalila, saj so
bili res vsi zelo prijazni - od
sester v sprejemni ambulanti,
otroških sester do sester na
oddelku.
Tudi to se zavedam, da so
marsikatere ženske zelo velike
packe, toda vseeno trdim, da
so bile v času dopustov stra-
nišča premalokrat očiščena!
Spoštovana upokojenka.
Najbrž so bile glavne sestre
v času mojega bivanja v po-
rodnišnici na dopustu - in se
tako nihče, razen mene ni
zmenil za pajke! Bodite brez
skrbi, da nisem edina, ki je so-
bo deUla s pajki, veliko porod-
nic jih je opazilo v svojih
sobah.
S svojim pismom nisem že-
lela nikogar žaliti ali obreko-
vati, temveč samo opozoriti na
nepravilnosti, ki se dogajajo!
ALENKA TURNŠEK,
Petrovče
Tudi to je Evropa
Tako je zapisala ob rob svo-
jega članka z dne 30.9.93
v Novem tedniku, naša ljubi-
teljica živali in velika borka za
njihove pravice, g. Lea Eva
Miiller iz Ljubljeme. Ko sem
prebrala njen članek in razu-
mela njeno prizadetost zaradi
ne-kultume prireditve kravje
tekme v Gaberkah, me je stis-
nilo pri srcu.
Nobeno žival človek ne sme
uporabljati za zabavo in razne
predstave v katerih naj bi le-te
nastopale, ki niso v skladu
z živalskim ponosom. To je
lOlčlen dokumenta OZN o ži-
valih, zapisan v svetovni de-
klaraciji o pravicah živali.
Moje osebno nmenje je, da že
zaradi svoje anatomske iz-
gradnje in fimkcije telesa, naj
krava, ki je za človeštvo med
najbolj koristnimi živalmi na
svetu, služi svojemu namenu.
Pred leti mi je predsednica
društva proti mučenju živali,
g. Marta Kolarič iz Kopra na-
pisala: »Veliko nas je, a še ved-
no premalo, da bi rešili vse ži-
vali, ki dan za dnem trpijo la-
koto, žejo, nasilje in boleči-
no... Čeprav si to težko priz-
namo, živijo med nami dušev-
ni pohabljenci, ki se znašajo
nad šibkejšimi, največkrat nad
živalmi. Mučitelji živali so po-
tencialni mučitelji ljudi: mojih
prijateljev, otrok, kogarkoli,
ki bi jim bil izročen na milost
in nemilost.« Tako g. Marta.
Zamislimo se nad strahota-
mi vojne, ki ni tako daleč od
nas. Ljudje, ki počenjajo naj-
strašnejša grozodejstva nad
nedolžnim prebivalstvom, kot
vojni ujetniki priznavajo, da
so se učili klanja na svinjah in
drugih živalih.
Deveti člen dokumenta sve-
tovne deklaracije o pravicah
živali pravi: Če žival redijo za
prehrano, jo morajo namestiti,
hraniti, prevažati in ubiti ta-
ko, da pri tem žival ne trpi niti
strahu niti bolečine.
Kako ubija naše podeželsko
prebivalstvo, zlasti svinje, ko-
ze, ovce? Od pozne jeseni do
zgodnje pomladi se razlegajo
kriki smrtne groze in bolečine
nesrečnih živali, katere ljudje
ubijajo brez predhodne oma-
me - strel v glavo. Odvečne
mladiče psov in mačk, bolne in
ostarele ubijajo na način praz-
godovinskega človeka, prav
jim pride Jcamen, gorjača, du-
šitev, utopitev. Pri tem opravi-
lu so ljudje ravnodušni, celo
veselo razpoloženi. Ko ti ljudje
lepo opravljeni, zdravi in reje-
ni hodijo oziroma se vozijo
v dragih avtomobilih v cerkev,
mi obrne želodec. Tako so za-
krknjeni in prežeti v okrutno-
sti do živali, da jim ni pomoči,
tudi ne v naši materi cerkvi.
Naj mi, prosim oprostijo tisti,
ki ne spadajo v to zvrst člove-
štva. Tem na srečo ni žal nekaj
drobiža, ki ga odštejejo, če je
potreba, da odpeljejo žival na
usmrtitev na veterinarsko po-
stajo, kjer poskrbijo za himaa-
no usmrtitev le-teh.
Ljudje, zazrimo se vase. Naj
se trpljenje živali ne odbije od
nas kakor kamen od stene. Tu-
di to je pot v Evropo.
TREZIKA BUSER,
Ponikva
Pojasniio
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Kravje dirice
v Gabericali 11.
Kljub temu, da je o kravjih
dirkah bilo že toliko napisane-
ga, naj povem svoje nmenje tu-
di jaz, kmet, ki sem s kravo
tekmoval. Moje besede ne bo-
do v stavkih stekle tako glad-
ko kot jih berem v časopisju od
profesionalnih piscev, pa sem
se kljub temu odločil, da napi-
šem teh par vrstic.
Vsem, ki kakorkoli soču-
stvujejo s tem, kako so bile na-
še krave mučene, naj to muče-
nje tudi obrazložim.
Tekmovalki kravi sem par
dni prej privoščil malo boljše
hrane, na dan tekmovanja sem
jo očedil, ji našminkal parklje,
okrog vratu obesil venec s ko-
ruzo in jabolkami, s cvetjem
okranclal tudi rep, in tako
čedna sva odšla na tekmova-
nje. Progo, dolgo cca 50 m, je
bilo potrebno preteči v čim
krajšem času tako, da je krava
nosila na hrbtu fanta jahača,
zadaj pa jo je preganjal go-
njač, fant s palico toliko, da jo
je od časa do časa sponmil, da
sva na tekmovanju. Ta dan sva
s kravo imela športni dan, saj
sva pred številnimi gledalci
pokazala svoje tekaške spo-
sobnosti.
In glej ga zlomka, drugi dan
je krava dala kar 2 litra več
mleka.
Prepričan sem, da je vse kar
se je dogajalo okrog tekmova-
nja, bilo daleč od mučenja ži-
vali, posebej še, če gledam raz-
ne bikoborbe, ali čas, ko je
morala krava orati ali vleči
voz ob vsakem vremenu.
Sprašujem se, kje ste tisti, ki
tako sočustvujete, da bi več re-
kli in preprečili resnična mu-
čenja (prevozi brez vode, biko-
borbe, itd). Ne nazadnje: izde-
lujejo se razni strupi, pasti,
itd, s katerim uničujemo mr-
čes. Prepričan sem, da je nujno
ločiti, katere živali so človekov
prijatelj ali sovražnik.
Na koncu vsega tega pisar-
jenja bi rad rekel še tole, v ko-
likor si imajo g. Miillerjeva,
g. Rezman, g. Volgemut resnič-
no kaj povedati, potem si naj
povedo drugače in ne na račim
moje krave.
FRANC OSTROVRŠNIK,
Šoštanj
PREJELI
Aljažev ali
Jožefov hrib?
Skupina krajanov hriba, ki
se lu-adno imenuje Aljažev,
predlaga, da se hribu vrne ime,
ki ga je nosil vse od leta 1680
- torej Jožefov hrib.
Da se vprašanje ne bi po ne-
potrebnem spolitiziralo in
prebivalce tega mestnega po-
dročja porazdelilo po kaki od-
večni ločnici, naj mi bo dovo-
ljeno, da k tej presoji ponudim
nekaj podatkov. Morda bodo
olajšali odločanje in prihranili
nekaj nepotrebnega razbur-
janja.
Predvsem je treba uvodoma
ugotoviti, da je Jakob Aljaž,
pokojni župnik iz Dovja, čigar
ime hrib sedaj nosi, izredno
zaslužen mož za slovenski al-
pinizem. Simbolu njegovega
prizadevanja - Aljaževemu
stolpu vrh Triglava - je nedav-
na proslava vrnila mesto in
ugled, ki si ga zasluži. Morda
je komu v Celju še znano, kdo
je v tistih neprijaznih časih, ko
so spreminjali krajevna imena,
zelo modro dejal: »Če že ne
more biti Jožef, naj pa bo
Aljaž«. Za tiste čase je ukrepal
zelo pronicljivo in pokazal
kulturno širino. Lahko bi sicer
postali n.pr. Stalinov hrib (br-
kaču je bilo ime Jožef) ali kaj
podobnega. Neznanemu av-
torju ideje, da se hrib poime-
nuje po Aljažu, gre zahvala in
zelo žal mi je, da njegovega
imena ne poznam. Rad bi mu
izrazil javno priznanje.
Toda ime se, kljub večletni
uradni vpeljavi, med domačini
ni prijelo. S krajšimi in daljši-
mi presledki, nad trideset let
stanujem na tem hribu. V vsem
tem času nisem slišal nikogar,
da bi povprašal ali govoril
o Aljaževem hribu. Med doma-
čini je ostal v rabi izraz Jože-
fov hrib. Morda je temu »kri-
vo« tudi to, da Slovenci župni-
ka Aljaža povezujemo s poj-
mom Alp, alpinizma, skratka
visokogorja. Ob vsem smislu
za pretiravanje, ki ga sicer
Slovenci radi kažemo, pa 300
metrov visokega hriba le ne
gre prištevati med visokogor-
je. Župnik Aljaž, ki je sicer za
slovensko gomištvo ogromno
storil, žal z našim hribom ni
imel nobenega osebnega stika,
tako je ime župnika Aljaža vsa
ta leta uveljavljala le tabla
krajevnega urada in njegov
žig. Prava »referenca« je
manjkala.
V uvodu je že bilo omenjeno,
da je hrib dobil svoje ime - Jo-
žefov hrib - daljnegaleta 1680.
Kot nam o tem poročata oba
znana celjska zgodovinarja Ig-
nac - in kasneje tudi Janko
- Orožen, je jeseni 1679 v Celju
izbruhnila kuga. Pomorila je
veliko število ljudi v Celju in
širši okolici. Celjani so se ta-
krat zaobljubili, zgraditi na
hribu cerkev v čast sv. Jožefa,
če bodo kuge odrešeni. Po letu
1680 - 1682 zgrajeni cerkvi, ki
nosi na pročelju kronogram:
DIVVS JosephVs pesteM CI-
LlensIbVs aVfert (sveti Jožef
je od Celjanov odvrnil kugo),
je hrib dobil svoje ime in ga
zadržal tri stoletja. Je svoje-
vrstno kužno znamenje z ne-
spornim poreklom.
Predloga za vrnitev starega
imena torej ne gre vrednotiti
kot poskusa vrivanja verskega
med laično - civilna vprašanja.
Kristjanom je župnik Aljaž za-
nesljivo človek, na katerega so
upravičeno ponosni in zato ni-
majo nobenih razlogov, da bi
okrnili njegov zgodovinski
spomin. Gre samo za to, da se
med dvemi imeni izbere tisto,
ki ima večjo zgodovinsko težo
in je povezano z dogajanji na
kraju samem.
IVO JAKOP,
Celje
Javno pismo
»gospodu« Petru
Pianinšicu, Ceije
Končno ti je uspelo, kar si
dolgo načrtoval. Uspelo ti je
zaradi moje naivnosti in ne-
pazljivosti, ker sem verjel
v človeka. Toda: povsod so
pravila, ki jih je treba spošto-
vati, tudi če prestopiš mejo, po
kateri ni več vrnitve, je treba
iti pokončno in ne kot kača
levo, desno. Spoštujem čast in
profesionalnost, ti pa si bil
človek samo na zimaj, znotraj
pa vse gnilo. Kljub vsem ne-
varnostim sem jaz imel srce, ti
pa si užival in premišljeval
o svojem bodočem hrabrem
dejanju. Nisi spravil samo me-
ne v zapor, uničil si mi prija-
teljstvo z meni dragimi ljudmi.
Ali res samo zaradi kupa uma-
zanega denarja? Si to svojo
podlost storil samo zato, da ti
prijatelji z Ljubljanske zami-
žijo pri tvojih malih lopovšči-
nah iz preteklosti? Roka roko
opere, pravimo, ti pa si se zelo
potrudil, da bo pravica ostala
slepa. Ampak za vsako rit zra-
ste palica. Bili ste hitri, toda
vseeno ne dovolj. Pozabili ste
na malenkost.
Morda ti ni prijetno, ker te
ogovarjam z »gospodom«. Se-
daj si res »velik gospod«, ko si
svinjsko nategnil (oprostite
izrazu) dve muhi na en mah.
Imaš en velik zavojček, s kate-
rim si boš lahko kupil masse-
ratija, ki si ga tako želiš, pa še
zelo veliko ti bo ostalo. Seve-
da, če ne boš preveč zaprav-
ljiv, saj lagodno življenje, kot
si ga želiš, veliko stane.
»Gospod« Peter Planinšek,
veliko ljudi je nasedlo tvojim
lažem, mene pa je tvoja dvolič-
nost najdražje stala. Morda ti
bom po vseh letih, ko se vr-
nem, to svinjarijo oprostil, če
boš, seveda, še kje na Celj-
skem. Ne vem pa, če ti jo bodo
Oni drugi. Bog ti pomagaj!
VINKO STOPAR,
Celje
P.S. Vsem ostalim pa: Premi-
slite, če se to splača početi ali
pa je morda več vredna svobo-
da v tem pokvarjenem, a tudi
lepem svetu. Jaz poznam od-
govor!
Quo vadiš in
politika
V nedeljo 3. oktobra je bila
spet na radijskem sporedu zelo
dobra in kvalitetna oddaja
Quo vadiš, kot preizkus tudi
verskega znanja, o čemer po
»zaslugi« ZK niso generacije
mladih dolga desetletja smele
ničesar vedeti. A žal tudi to ni
šlo brez grenkega priokusa po-
litične primesi za promocijo in
popularnost g. Kučana. Vodi-
teljica oddaje je namreč razla-
gala, da v novem prevodu ka-
tekizma pomeni: »blagor mi-
roljubnim« tiste, ki se trudijo
in delajo za mir. To je točno.
Na to pa dodaja, da velja ta
blagor poleg nmogim politi-
kom, tudi za našega predsed-
nika g. Kučana, tako navaja,
»o katerem smo prepričani, da
dela za mir.«
Vsem je znano, da je gospod,
prej tovariš Kučan dolga leta
vodil in predsedoval ZK Slo-
venije. Verjetno so Kučanovi
komimisti iz same »miroljub-
nosti« radikalno in na hitro
obračimavali z vsemi politič-
nimi nasprotniki in tekmeci in
to brez občutka krivde, kakor
da so »posvečeni« za fizično
odstranitev nasprotnika.
Zaradi vsega tega je težko
biti zaupljiv tudi do najnovej-
še pobude o sprejetju doku-
menta o narodni spravi v Dr-
žavnem zboru. Ali bo to iskren
korak k narodni spravi, ali pa
še ena v vrsti mnogih mahina-
cij in prevar, podobna tisti iz
leta 41-42, ko so slovenski
fantje pod silo razmer in krin-
ko OF odhajali v partizane in
se proti lastni volji, mnogi ne-
vede bojevali za cilje KP - to je
za partijsko diktaturo in
oblast. Žad so še podobne pre-
vare in mahinacije vedno
v uporabi.
Če je mogoče represije, s ka-
terimi je vodstvo ZK opravilo
z vsemi političnimi tekmeci in
nasprotniki, vključno s privo-
ljenjem v aretacijo četverice,
da bi zatrli slovensko pomlad,
uvrščati med miroljubna deja-
nja in če k temu prištejemo še
Kučanovo »miroljubno« tole-
rantnost do tistih, ki so zagre-
šili kriminalna dejanja v go-
spodarstvu in financah v našo
skupno škodo, potem upravi-
čeno pripisuje voditeljica od-
daje Quo vadiš, evangelijski:
blagor miroljubnim, g. Kuča-
nu. Iz tega jasno sledi, da kdor
obvladuje medije, ta kroji jav-
no mnenje, nekaterim v korist,
drugim v škodo. O »miroljub-
nosti« Kučanovih tovarišev
nemo priča razbita plošča na-
šim domobrancem v Zagrad-
cu, saj ni bilo slišati, da bi to
barbarsko početje g. Kučan
obsodil. Prav nasprotno, na
partizanskem slavju v Novi
Gorici je izkazal najvišjo čast
in vse priznanje revolucionar-
nim komunističnim borcem,
nasprotnikom revolucije pa je
očital »moralno zavrženost«.
Sicer pa je razimiljivo, da je
g. Kučan poskrbel za čast in za
visok življenjski standard svo-
jih partijskih tovarišev, ven-
dar, to nima nobene zveze
z blagrovano evangelijsko mi-
roljubnostjo.
IVAN GLUŠIČ,
Mozirje
Tuicaj Obujamo
Zavožene Dogme
(TOZD)
v tem kontekstu vam dajem
v vpogled dokument, katerega
sem prejel pred nedavnim.
Glej in se čudi! Naslov tako
vse pove, o čem se pogovarja-
mo. Tovarišem (ti ljudje še ni-
so napredovali v gospode) spo-
ročam, da že niso koledarje
obrnili najmanj tri leta, če ne
več - sami naj pogledajo, kate-
rega leta smo danes. Od tod so
gospodje učitelji in gospe uči-
teljice še vedno tovariši in to-
varišice. Vsa ta pravljica
o tem, kako se otroci ne morejo
navaditi, je čisto zavajanje
javnosti. Komimizem je bil to-
liko nesramen, da je svoje to-
variše in tovarišice postavil
kar v Pravopis (odpri ga in po-
glej, pa se čudi). Bral sem Pra-
vopis izpred časov »svetle poti
v prihodnost« in tam nisem
našel pod rubriko »tovariš«
razlage, kakršno najdem v prej
omenjenem Pravopisu. Da jih
ni sram. Sicer pa niste v OŠ
krivi za ta miselni nered. Že
v vrtcu otroke barvajo s tova-
riši in tovarišicami. Nič se še
ni spremenilo. Na tem področ-
ju smo še vedno v starih, »do-
brih« časih rdečkarstva. Ker
smo iz osnovne šole prešli na
vrtce, postavljam vprašanje:
»Kdo, zakaj in po kakšni logi-
ki otroke navaja na tovariše in
tovarišice? Kdo vodi vrtce in
po kakšnem ključu? Zato ni
čudno, da so še vedno TOZD-i
in podobne neumnosti. Pa po-
glejmo ta dopis.
»Obvestilo staršem o vpisu
otroka v prvi razred
Vaš otrok bo v naslednjem
šolskem letu 1993/94 šoloob-
vezen. Na osnovi sklepa
skupščine občine Celje o dolo-
čitvi šolskih okolišev osnovnih
šol TOZD DO ZOŠ Celje na
območju občine Celje z dne
13.6.1985, bo vaš otrok uče-
nec naše šole.
S tem obvestilom je otrok
vpisan v prvi razred v nasled-
njem šolskem letu. Vas, starši,
bomo pisno povabili na indivi-
dualni razgovor o predšolskem
razvoju vašega otroka.
Če otrok ne obiskuje vrtca,
nam to nemudoma sporočite
osebno ali po telefonu 24-747.
Podatek potrebujem?* zaradi
organizacije skrajšanega pro-
grama male šole.«
SNS OO Celje
Predsednik
RUDOLF LORENČAK
Št. 41 - 14. oktober 1993
Napol pozabljeni
pisk lokomotive
ProslavlU so devet desetletij železne ceste do Sotle
Vlak je zares nekaj posebne-
ga. Ali ste kdaj slišali roman-
tično pesem o avtomobilu, le-
talu, traktorju ali o buldožer-
ju? Verjetno ne, o vlaku pa jih
je veliko, od Prešernove želez-
ne ceste do popevk o vlaku, ki
vozi v daljave, o tridesetih le-
tih na železniški postaji... Ve-
liko železniške romantike je
bilo preteklo soboto, ko se je
slavila devetdesetletnica pro-
ge med Grobelnim in Rogat-
cem. Slavilo s pravim muzej-
skim vlakom ter množicami, ki
so občudovale, ploskale, foto-
grafirale, snemale...na neka-
terih posebej za to priložnost
prenovljenih postajah.
Začelo se je v Celju, od ko-
der je starinski vlak odsopihal
proti Šentjurju. Šentjurčani so
sicer pridobili železniško po-
vezavo s svetom že z Južno že-
leznico, desetletja prej, kraju
pa je seveda koristila tudi zve-
za proti Rogatcu. V Šentjurju
so se zato spomnili Rogačana
tako kot je treba, ko pa je pri-
sopihal v Šmarje pri Jelšah, je
bilo tam pravo ljudsko slavje.
Tik pred železniško postajo se
je vlak moral ustaviti, ker so
ga napadli »razbojniki« na ko-
njih. K sreči je šlo le za igralce
šmarskega gledališča Bo... Na
šmarski železniški postaji nato
spet godba, petje, slavnostni
govor, pa golaž, pijača... Nih-
če, niti največji optimisti, niso
pričakovali toliko ljudi, če-
prav je veliko okoličanov žive-
lo ali živi v tesni povezavi z že-
leznico.
Železna cesta iz začetka te-
ga stoletja je prinesla v ta ko-
nec napredek. Nasploh je ob-
veljalo, da so tisti kraji, ki se
jih je železnica ognila, nazado-
vaU.
Starejši od
Rogačana
Med množico, v prvi vrsti, ]e
pnhod starinskega vlaka poz-
dravljal stan mož, ki se je opi-
ral na palico. Kdo bi verjel, da
ima ta častitljivi mož, Ivan
Artnak iz Zadrž, nič manj kot
94 let? Torej štiri leta več kot
rogaška proga! Mož živahnega
govora in bistrega duha se celo
spominja polaganja tračnic
v Halerjev breg, tam kjer so
mnogo pozneje izkopah želez-
niški predor.
V njegovih mladih letih so si
le redki lahko privoščili raz-
košje vsakdanje vožnje z Ro-
gačanom, drugi, tudi Ivan Art-
nak, pa so morah v Celje kar
peš. Kar ob glavni cesti so pe-
šačili in po izhojenih travni-
ških bližnjicah. Ko so se pred
leti pojavili avtomobili, je
opazil, da so te poti izginile.
Zares, kje so tiste stezice?
Z Rogačanom, motornim, se je
nazadnje peljal pred kakšnimi
štirimi leti, saj imajo doma av-
tomobil.
Artnakov spomin na slavni
začetek železniške proge je
močan. Pripovedoval je tudi
o tem, kako je od doma opazo-
val vlak »tovorjek«, kako se je
včasih zaganjal v breg. Zape-
ljal je vzratno, ter se pognal
navkreber, pa znova tako, če
ni šlo. Zato so včasih morah
odvečni vagon odklopiti.
Ljudje so me opozorili tudi
na Branka Kovača, iz okolice
Šmarja, ki si je v železniški
službi prislužil pokojnino, na
delo pa je potoval z Rogača-
nom. Celih štirideset let. Pri
železnici si je zaslužil vsakda-
nji kruh prav tako Ivan Pecko
iz Šentvida pri Grobelnem. Že
njegov oče je bil železniški
»krampar«, sam pa je nadalje-
val v isti vlogi, nato kot čuvaj
in za konec kot obhodnik med
Celjem in Šempetrom.
Dolga leta je živel v Ješovcu,
od koder je na vlak pol ure peš
hoje. Vstajal je ob pol štirih,
ob štirih odšel od doma, pred
peto pa ga je odpeljal delavski
vlak. Dan za dnem. Nekateri
delavci — vozači so poskušali
dremati, Pecko pa je bil pona-
vadi z družbo, ki je kartala,
igrala dureka. Včasih so jim
kmetice ponudile žganja, ki so
ga sicer prodajale po Trbov-
ljah. In včasih, ko se je vračal,
po dvajsetih urah dela skupaj,
je domačo postajo preprosto
prespal ter se odpeljal bolj ali
manj predaleč. Vlaki, delavski
in šolarski, so bili nabito pol-
ni, danes pa... Nazadnje se je
peljal z vlakom pred dvema
dnevoma, z vsega petimi pot-
niki, zato postaja glede pri-
hodnosti Rogačana črnogled.
Za nazaj se, iz očetovega
pripovedovanja, prav tako
spominja peklenskih muk Ro-
gačana, ki je težko premagoval
Halerjev breg. Saj, včasih ni
bil kriv le breg, tudi huda jeza
kakšnega okoličana je bila po-
sredi, ki si jo je hladil tako, da
je namazal »sije« z milnico...
Femlnizirana
žeieznica
Rogaško progo so zgradili
pravzaprav zaradi zdravilišča
Rogaška Slatina. Bogati leto-
viščniki so sprva izstopah
v Poljčanah, ob Južni železni-
ci, od koder so jih s kočijami
odpeljali vse do slovitega vrel-
ca zdravja. Prihajali so z Av-
strijskega, Ogrskega, iz Itahje,
Nemčije, pa tudi bogataši iz
Poljske, Rusije, Francije, Tur-
čije in Egipta. V Celje je pripe-
ljal prvi vlak leta 1846, le ena-
indvajset let po prvem vlaku
na svetu, v Anghji, ki je pome-
nil v mnogih pogledih pravo
revolucijo. Pri tem je obsotelj-
ski konec precej zamujal.
In če so obsoteljsko progo
zgradili zaradi slatinskega
zdravilišča, tega preteklo so-
boto tam ni bilo mogoče pre-
poznati. Ljudje ob rogaški
progi so vso pot veselo mahali,
opazili smo celo številne vide-
okamere, avtomobili so se
ustavljali... V Rogaški Slatini
je dobri, stari hlapon pričaka-
la godba, pa govornik, slatin-
ski malčki in učenci... Za ra-
zliko od drugih krajev je slavi-
lo na tej železniški postaji ma-
lo občinstva, četudi se je kraj
pred svojim vzF>onom imeno-
val zgovorno. Slatina pri Ro-
gatcu. Pri tem je zanimivo, da
so prevladovali starši, ki so
opazovali nastop svoiih otrok.
Slatinčanka Marija Gobec
pa je prišla s posebnim razlo-
gom. Z Rogačanom se je vozila
na delo celih 24 let, tisti čas,
ko je bila zaposlena v šmarski
Jelši in nekaj časa na občini.
Med vožnjami ji ni bilo dolg-
čas, saj so se lahko veliko po-
govorili. Spomini so lepi, zelo
lepi, je prepričana, pa čeprav
je bil takratni vlak manj udo-
ben, z lesenimi klopmi. Z da-
našnjim, motornim Rogača-
nom se večkrat odpelje v Celje
in tudi družinski člani so
ohranili voljo do vožnje
z vlakom.
Posebna ljubezen do želez-
nice pa preveva Slatinčanko
Branko Krstnik, ki je v doma-
čem kraju železniška promet-
nica, vlakovna odpravnica.
»Danes sem posebno srečna,
ker bom smela odpraviti jubi-
lejni vlak,« se je odkritosrčno
veselila. Po končani železniški
srednji šoli je že šest let od-
pravnica v Rogaški Slatini,
v domačem mestu. »Prepriča-
na sem, da nima noben moški
toliko volje do železnice kot
jaz,« je rekla. Ni edina ženska,
vemo, saj je vlakovnih odprav-
nic vse več, na motornem Ro-
gačanu pa so pridobili celo pr-
vo sprevodnico, Slatinčanko
Darjo Mikša. F*rvo v zadnjih
desetletjih, saj so ženske smele
loviti potnike brez veljavnih
vozovnic že v letih druge sve-
tovne vojne.
Potnike muzejskega vlaka je
v Rogaški Slatini pričakal
znani cestni vlak Rogačan, ki
izraža nostalgijo po začetkih
rogaške proge. Povabljeni so
z njim pohiteli v zdravilišče.
Po tem ogledu si je Branka
Krstnik nadela čepico in dvig-
nila lopar, da je lahko zaresni
vlak nadaljeval v starinski Ro-
Ivan Artnak iz Zadrž pri
Šmaiiu
Branko Kovač iz okolice
Šmarja
Ivan Pecko iz Šentvida pri
Grobelnem
Branka Krstnik, vlakovna odpravnica v Rogaški Slatini
Ali se spominjate teb lesenih klopi?
Pred Šmarjem so muzejski vlak napadli razbojniki na konjih.
Marija Gobec iz Rogaške Sla-
tine
Darko Bele iz okolice Rogatca
Muzejski Rogačan je vso pot vzbujal veliko pozornost. Stari sp^
Št. 41 - 14. Oktober 1993
slovitega in imenitnega kraja,
nato na banovinski, republiški
ji meji. Zanimivo stopnjevanje,
palu se je vlak približal Sotli,
ozil tik ob rečici. Spet mahanje
afiranje, veselje in to z obeh
i meje.
nič?
je spet zbrala množica, ki je
tudi državni sekretar za želez-
r, Slavko Hanžel, ki je govoril
fcsodobitev stranskih prog, ker
Državni sekretar je bil najpo-
z prestolnice, ljudje pa so želeli
vičenega prometnega ministra
pomembne politike. V teh kra-
icer zapostavljene. Rogačani so
ipestro kulturno ustvarjalnost,
pj pokazali skansen, muzej na
ogačane ostajajo dijaški in de-
embna zveza s svetom, za neka-
nica vsakdanji kruh. Tako za
bližnjega Sv. Jurija pod Donač-
oročenca, ki služi za vsakdanji
ci, v Rogatcu. Železnica je dru-
, saj je bil železničar že njegov
)ame lokomotive ne spominja,
veliko pa mu je povedal oče, ki
ča, proti Djurmjmcu oziroma
muzejski Rogačan vračal proti
Rogatca pa je potreboval le uro
V Šmarju pri Jelšah so ga spet,
počastili glasbeniki in čeprav
)remetavalo, je bilo čudovito. In
aka današnjega, motornega Ro-
e zadnja leta vse bolj praznil,
ifamosti in točnosti? Če že ne
i službo, smo na Rogačana pre-
Ij kot v razvitejših, najbogatej-
» so potnike uspeli vrniti v na-
in tudi pri nas poskušamo. Mu-
spada med boljše poskuse.
BRANE JERANKO
Uare Hering J
Marjan Petan
Oto Pestner
Tomaž Kozlevčar
Življenje, ne
parafuliusi
New Swlng Ouartei skozi čas In tlogotlivščine
četrt stoletja je dolga doba,
še posebej če to dobo razdeliš
na leta, mesece, dneve in veče-
re. Večere, ko stojiš na odru,
zapoješ ljudem in daš duška
tudi svoji duši. To že četrt sto-
letja, večer za večerom, počne
New Swing Quartet. Dare He-
ring, Marjan Petan, Oto Pest-
ner in Tomaž Kozlevčar. V za-
četku je namesto Ota tri leta
pel Gregor Bezenšek, pred To-
mažem pa je pri NSQ 20 let pel
Rado Razdevšek.
Po vseh dogodivščinah
v svetu se New Svidng Quartet
pripravlja na koncerte v Slo-
veniji, kjer sedaj prav z glasbo
proslavlja rojstni dan. V okvi-
ru teh koncertov bodo prihod-
nji četrtek, 21. oktobra, ob
19.30 nastopili v cerkvi Svete-
O New Swing Quartetu pri-
pravljamo še eno predstavitev,
tokrat bolj skozi ameriške oči,
še več pa o načrtih kvarteta za
naslednjih 25 let. Reportaža
bo objavljena v prihodnji šte-
vilki Tednikove Petice, 28. ok-
tobra.
ga duha pri Celju. Predproda-
ja Vstopnic bo od ponedeljka
dalje v poslovalnici Kompas
v Celju. Večer so poimenovali
kar spominski večer na stare
dobre čase in glasbo. Prvi del
koncerta bo uraden, NSQ se
bo predstavil z nekaterimi vo-
kalno sakralnimi pesmimi,
brez instrumentalne spremlja-
ve. V drugem delu večera pa
bodo člani kvarteta skupaj
z Blažem Jurjevčičem, Djurom
Penzešem in Ratkom Divja-
kom pokazali tudi zabavno
stran glasbe. Pa saj takšne
Slovenska vokalna skupina
New Swing Quartet se z obšir-
nim repertoarjem duhovnih
pesmi, gospelov, spiritualov in
hvalnic uvršča v veliko druži-
no pevcev duhovne glasbe.
Uspešno se ukvarja tudi z jaz-
zom in pop glasbo. V letih na-
stopanja si je pridobila veliko
število zvestih poslušalcev.
New Swinge tudi poznamo.
Na koncert v Celju vabijo čla-
ni kvarteta vse ljubitelje nji-
hove glasbe, predvsem pa vse,
s katerimi so nekdaj sodelova-
li. Erik Leskovšek, Vlado Ve-
ber, Emil Pukmajster, Darko
Zorko, Janko Šimenc, Vlado
Čuvan, Igor Debeljak, Edo
Goršič, Jože Kores..., skratka
vse prijatelje. Predvsem si že-
lijo, da ne bi nikogar pozabili.
Tako, kot ne bo pozabljena
glasba, ki jo izvaja New Swing
Quartet.
Za spremembo to pot o njih
šopek anekdot s številnih go-
stovanj doma in po svetu, iz
njihovih ust.
»Leta 1978 nas je glasbena
agencija iz Poljske povabila na
enega največjih svetovnih jazz
festivalov. Bili smo strašno
resni, dobro smo se pripravili.
Nekaj nas je z vlakom odšlo iz
Ljubljane, Celjana pa bi mora-
la počakati na vlak v Zidanem
Mostu. Mi bomo mahali, vidva
pomahaj ta! Vsi smo bili dobri
volje, v Zidanem Mostu smo
vsi na veliko mahali - toda vlak
ni ustavil. Kaj sedaj? Rado in
Marjan sta vedela, da iz Beo-
grada odhajamo v Varšavo.
Torej je treba priti v Zagreb,
najbolje na štop. Midva vsak
z dvema ogromnima kufroma
sva stopala v Zidanem Mostu.
Najprej nama je ustavila ško-
da, ki je peljala, peljala 30-40
km na uro. Šofer nama je lju-
beznivo pojasnil, da lahko pe-
lje le v drugi prestavi. Na srečo
sva izstopila že v Sevnici, ta-
koj nama je ustavil pol tovor-
njak zelene barve. Odhajal je
v Samobor. Čeprav smo se pe-
ljali malo hitreje, sva vedela,
da ne bova pravočasno v Za-
grebu. Ko sva vozniku razloži-
la, da greva v Varšavo, je sto-
pil po gasu. Toda tudi to ni
bilo dovolj, na srečo pa sva
ustavila res ljubeznivega voz-
nika. Sredi Zagreba naju je
dostavil skoraj na peron, zad-
nji trenutek sva skočila na
vlak, ki je odhajal. No, s kolegi
smo prišli skupaj šele v Vin-
kovcih.«
»Na prvi turneji v Rusiji se
je zgodilo, da je Oto po priklo-
nu na koncertih rekel Spasiba,
bolšoj. Ljudje so že tako plo-
skali, v prvih vrstah pa so po
Otovih besedah izbruhrdli
v smeh. Na približno 14 kon-
certu je končno prišel nek re-
žiser in nam ljubeznivo razlo-
žil, da se reče Spasiba, bolšoje.
Bolšoj je teater ali nekaj grde-
Člani New Swing Qilarteta so
se pred kratkim vrnili s turne-
je po Ameriki. V novem svetu
so preživeli mesec in pol ter
naleteli na ovacije ljudi, ki so
jim peli njihovo glasbo.
ga. Ni čudno, da so se nam
tako režali.«
»V Varšavo je šel z nami pi-
anist Berti Rodošek, ki je do-
ber šaljivec, takrat je imel
sploh dober dan. Igrali smo
neko igro, podobno pokru. Se-
veda ne za denar, tega nismo
počeli, iz časopisnega papirja
smo si izrezali talone. Sedimo
v kupeju, resno igramo, kar
naenkrat pride mimo policaj,
pogleda noter. Ničesar. Še en-
krat gre mimo, nas pogleda,
ničesar. Tretjič pa mu žilica le
ni dala miru. Berti razloži, da
še iz Grčije poznamo več vrst
pokra. Ena se imenuje santa-
pinius, druga stontaramius, to
kar mi igramo, imenujemo pa-
rafulius. Policaj se je lepo zah-
valil za pojasnUo in odšel. Od
takrat dalje, za vse kar je bu-
tastega, uporabimo grško ime
parafulius.«
»Enkrat proti koncu ruske
turneje smo hoteli nekaj kupiti
za domov. V neki samopo-
strežni trgovini smo odkrili
konzerve, v katerih so bili ra-
kovi repki. V strasti dieti je
Oto pomlatil celo konzervo teh
rakcev, ostali pa smo v trgovi-
nah pokupili vse te rakce. Iz te
ruske bede smo se z vlakom
peljali domov. Na vlaku nismo
dobili nič. Ko pa so nas na
Madžarskem preklopili na
drug vlak, so nam Madžari
stregli po dolgem in počez, tu-
New Svving Quartet je s kon-
certnimi turnejami prepotoval
vso Evropo, nekdanjo Sovjet-
sko zvezo ter Združene države
Amerike. Bili so redni gostje
mnogih priznanih jazz festi-
valov.
di za rublje. Tudi s konzerva-
mi rakcev.«
»V Moskvi so nas povabili
na novoletno oddajo. S sabo
smo imeli razne trakove, tudi
gospele in spirituale. Pač ni-
smo vedeli, kaj bodo izbrali. In
glej - izbrali so najbolj cerkve-
ne, pobožne skladbe z obrazlo-
žilom: »To je revolucionarna
glasba, ki osvobaja črnega člo-
veka.«
»Na nekem nastopu je Dare-
tu Heringu odpovedal glas.
Maribor, velik koncert, nabito
polna dvorana... »Fantje so
preprosto peli v triu, mene pa
so zncmci pohvalili, kako je bi-
lo lepo, menda sem dobro dr-
žal glas. Jaz pa seveda nisem
odpel niti enega tona.«
Navdih za petje gospelov in
spiritualov so člani kvarteta
dobili ob poslušanju plošč svo-
jih velikih vzornikov in kasne-
je prijateljev, slovitega The
Golden Gate Quarteta iz ZDA.
Slogovno so jim sprva zvesto
sledili, kasneje pa je skupina
pričela iskati svoj lastni izraz
in prav tu je mogoče iskati
vzrok za njihovo dolgoletno
priljubljenost.
»Sodelovali smo na turneji
Zvezde tujih estrad v Sovjet-
ski zvezi. Bilo je dosti koncer-
tov, ljudje so nas spoznali,
mnogi so celo hodili za nami
po koncertih. Naenkrat so za-
čela prelepa dekleta Otu Pest-
nerju nositi rože. Res dekleta,
kot jih na naših miss tekmova-
njih redko vidiš. Tudi šopki
niso bili od tnuh*, pretežno sa-
me ogromne gladiole. Ko nas
je že pošteno zemimalo, kaj je
s tem, je Oto končno dobil po-
leg šopka tudi posetnico:
S ljubovju, Nikolaj. Otu se je
seveda nos precej povesil.«
»Enkrat smo bih povabljeni
v stolovajo, v delavsko resta-
vracijo. Beda. Peljali so nas
v direktorjevo sobo, in nam
postregli s svežo pripravljeno
hrano, kruhom in soljo, izjem-
no dobro, posebej za nas. Za-
peli smo Pozimi pa rožice ne
cveto, nato pa zaradi domo-
tožja, ganotja... vsi skupaj za-
jokali.«
»Tudi v Ameriki smo imeli
prehremjevalne težave. Povsod
je je bilo sicer dosti, vendar
neprimerne. Približno na sre-
dini turneje smo si zaželeli slo-
vensko jed. Gostovali smo
v Oneonti v Alabami, gostitelj
je bil lokalni pastor Bob Brv-
V kvartetu pravijo, da bi bilo
za vse najbolj idealno, če bi
bila Tomaž in Oto, avtorski in
umetniški TOZD, poročena.
Tako namreč rešetata vse ide-
je, izmenjujeta glasbene utrin-
ke, da bi bilo najboljše, ko bi
to storila že zjutraj pri zajtrku.
and, dogovorili pa smo se za
slovensko kosilo. Groveja juha,
govedina, zrezki, hren, prazen
krompir, paradižnik, solata,
vino, palačinke... Severna
Alabama ima prepoved toče-
nja alkohola, torej smo odšli
skoraj 160 kilometrov po vino.
Marjan, Dare in pastor Marjan
so biU zadolženi za pripravo
večerje za 14 oseb. Prvi pro-
blem, nimajo dovolj velikih
posod. Drugi problem, komaj
smo našli govedino. Med pro-
testanti so alkohol in cigarete
strogo prepovedani. Kosilo je
bilo nared, vendar pastorja,
gostitelja ni bilo. Čakali smo
ga in čakali. Prava slovenska
goveja juha s testeninami je
v tem času postala tako gosta,
da je žlica pokonci stala. Reve-
žu Marjanu je šlo na jok. Toda,
potolažilo nas je, da nam je
pastor simbolično nazdravil
s kozarcem vina, ki ga je sicer
kasneje diskretno več kot po-
lovico pozabil spiti.«
URŠKA SELIŠNIK
New Swing Quartet med obiskom v naši hiši, ko smo se dogovorili za poglobljeno sodelovanje. Tako so prejšnji teden na radiu že
gostili člane kvarteta, ki so posneli tudi poseben spat o radiu Celje.
Št. 41 - 14. Oktober 1993
22
Gospod župan
Anton Roječ!
Kmalu bo minilo leto dni,
odlcar sem pisal v medijih pod
naslovom »Mafija na SO Celjef
V tem času sem doživel razna
šikaniranja in ignoriranja
s strani občine Celje in osebno
od vas, zato moram kot občan
zadevo zaključiti in širšo jav-
nost s tem seznaniti.
14 let sem bil lastnik zem-
ljišča v Šmartnem v Rožni do-
lini K.o. Rožni vrh, območje
Otemne št. parcele 419/2 in
420/2. To zemljišče je bilo tre-
tirano kot trajno varovano
kmetijsko zemljišče, kmetijsko
zemljišče I kategorije, strogi
zeleni pas. Območje Otemne je
bilo nezazidljivo. Zaradi tega
nisem mogel dobiti gradbene-
ga dovoljenja 14 let. Ko sem
zemljišče prodal, ga je novi
kupec dobil v enem letu.
Dokazal sem, da je bilo lo-
kacijsko in gradbeno dovolje-
nje izdano novemu kupcu
s strani upr. org. občine Celje
v celoti nezakonito. Protizako-
nito so uporabili člen 4, točka
1 Ur.l. SRS št. 37/85, krših so
odlok o urbanističnem redu
občine Celje, protizakonito so
mojo leseno bivalno barako
v izmeri 12 m^ - prekrstili
v stanovanjsko hišo v izmeri
35 m^. Na moje pisanje se je
tedaj odzval sekretar OSUP-
VA Jure Sadar. Obljubil je
javnosti, da bo organiziral ti-
skovno konferenco. Nič ni bilo
iz tega. Sadar je v obrambo
povedal, da je prišlo do te na-
pake zaradi tega, ker je prišel
zahtevek za gradbeno dovolje-
nje pod drugim priimkom to-
rej ne Ručigaj ampak Robida.
Obstaja državna karta, iz ka-
tere je točno razvidno ali je
območje zazidljivo ali ni, ob-
staja odlok občine Celje o ur-
banističnem redu, obstaja za-
kon. Vsi ti elementi ne morejo
biti vezani na »priimek«. Di-
rektor ZPI-ja je bil takrat Jože
Zimšek. On je podpisal to ne-
zakonito lokacijsko dovolje-
nje. Žalostno je, da nobeden
od »šefov« (Sadar, Zimšek,
Mlakar) ni poklical na odgo-
vornost in uvedel disciplinske-
ga postopka napram svojim
podrejenim, ki so zagreših to
nezakonitost, hneli so dovolj
priložnosti, saj sem pisal pri-
tožbe (šefom) po tekočem tra-
ku. Tudi predsedniku izvršne-
ga sveta Kranjcu in predsedni-
ku občine Antonu Rojcu. Na-
sprotno, šefi so sami podpirali
to nezakonitost, tudi vi, go-
spod Anton Roječ, saj ste mi
v odgovoru napisali, da je bUo
v primeru Ručigaj - Robida
ukrepano, vendar nezakonito-
sti niso bde ugotovljene. Šli
ste preko ugotovitve samega
ministra Mihe Jazbinška, ki je
v odločbi navedel, da je bUo
vse nezakonito, kar je napra-
vila SO Celje. To ugotovitev
ministra sem poslal v vednost
vam g. Roječ, Sadarju in
Kranjcu v prilogi pisma, na
katerega pa nisem dobil odgo-
vora. Od nobenega. Nesramno
ste se s to izjavo obesiU na
poročilo komisije, ki pa ni iz-
vršila nadzora nad mojim pri-
merom, ampak nad dvanajsti-
mi drugimi primeri. Seveda
v teh primerih niso ugotovili
nezakQnitosti. Ko sem vprašal
ministrstvo, zakaj niso izvršili
nadzora nad mojim primerom,
so izjavih: ni bilo potrebno
- saj je vaš primer razrešil že
sam minister Miha Jazbinšek
in ugotovil same nezakonito-
sti. Dne 20.3.1993 sem poslal
celotno nezakonito dokumen-
tacijo urbanistični inšpektori-
ci g. Golob in od nje zahteval,
da mi plačajo odškodnino, če
pa to ni mogoče, zahtevam ru-
šenje hiše na račun občine Ce-
lje v celoti, saj je le-ta izdala
nezakonito lokacijsko in grad-
beno dovoljenje in tako dovo-
lila »črno gradnjo«. Istočasno
sem o tem obvestil pismeno tu-
di predsednika vlade Jožeta
Zimska. Nobeden od njih mi ni
odgovoril, zato sem dne
20.7.1993 ponovno pismeno
urgiral, vendar do danes ni no-
benega odgovora, čeprav ima
občan pravico do odgovora.
Vem, da je težko ukrepati
g. Golob proti svojernu deloda-
jalcu, vendar za to prejema
plačo in to je njena službena
dolžnost. Vse skupaj sem pre-
dal na Javno tožilstvo Celje.
Nekateri uslužbenci SO Celje
so grobo izkoriščali svoje služ-
bene položaje, zlorabili so svo-
ja javna pooblastila, zato mo-
rajo kazensko odgovarjati.
UNZ Celje je že ugotovila kup
nezakonitosti in predala ovad-
bo proti petim osumljenim
kaznivega dejanja na Javno
tožilstvo. Le-to pa bo moralo
predati ovadbo na temeljno
sodišče.
Gospod župan Anton Roječ!
Namesto, da bi ukrepali proti
tej nezakonitosti, ki so jo na-
pravili upravni organi občine,
katere predsednik ste, ste jim
dajali potuho in še sami pod-
pirali to nezakonito delo. Vsak
človek, ki bi mu bilo to doka-
zano, bi nepreklicno odstopil.
Kaj boste storili vi? Pričaku-
jem vaše pojasnilo javnosti.
MARJAN RUČIGAJ
Celje
Celjska folklora
z druge plati
Veliko je bilo napisanega in
povedanega o pripravah celj-
skih folkloristov za turnejo
v Brazilijo in pa tudi o sami
turneji v Braziliji. Veliko lepih
besed, nič pa takšnega, kar bi
prikazalo celjsko folkloro
z druge, temne plati.
Pri celjski folklori se že par
let ubadajo s problemom
»podmladka«, saj se vpiše vsa-
ko jesen manj mladih plesal-
cev, kar kaže, da zanimanje za
folkloro upada. Starejši, dobri
plesalci in pevci, pa folkloro
zapviščajo. Zapuščajo jo zaradi
nesoglasij, rivalstva gotovih
članov in skratka zaradi nera-
zumevanja in skrhanih odno-
sov med samimi člani folklore.
Celjska folklora še zdaleč ni
več tisto, kar je bila, oziroma
čemur naj bi služila (ohranja-
nju starih ljudskih plesov, pet-
ja, druženja itd.).
Vsako gostovanje, vsakolet-
na turneja, včasih pa tudi po
dve na leto, je bila nagrada
članom za celotni trud, za na-
stope, za redno vadbo itd.
Prednost so imeh vedno tisti,
kateri so bili pridni, požrtvo-
valni in hodili redno na vaje,
čeprav je bila vedno na prvem
mestu kvaliteta plesalca. Z le-
tošnjo turnejo, ki naj bi bila
resnično nagrada članom sku-
pine za 20. obletnico obstoja,
pa ni bilo tako. Zdi se, kot da
je celjska folklora postala kot
kakšna turistična agencija.
Človek sklepa, da so na to tur-
nejo odšh predvsem tisti, ki so
pač finančno to turnejo zmo-
gli. Več plesalcev se kljub ce-
loletnem trudu turneje ni mo-
glo udeležiti, tudi zaradi de-
narja. Prispevek ni bil ravno
majhen. Da pa bi zapolnili šte-
vilo (cca 40), so eni vzeli s sabo
svojo družino, drugi moža,
tretji svojega fanta itd., ker so
pač imeli denar. V Braziliji
nihče ni, da tako rečem, kon-
troliral, kdo je res pravi fol-
klorist, saj so pač nekateri
imeli zaposlitev (nošenje tran-
sparentov), ali pa so se oblekh
v nošo in hodili v povorki.
Zato je marsikateri plesalec
pač ostal doma, čeprav celo le-
to pridno vadi, hodi na nasto-
pe in pomaga, da celjska fol-
klora še živi.
Strokovni odbor, predvsem
pa vodstvo te skupine, bi se
moralo bolj angažirati, posve-
titi plesalcem, zagotoviti razu-
mevanje med člani in spošto-
vanje ter vsakega člana obrav-
navati enako in jih za trud na-
grajevati enako. Bili so časi,
ko je v skupini delovalo od 50
do 80 članov, sedaj jih je vsako
leto manj in težko je verjeti, da
bi se ta številka kdaj ponovila,
samo zaradi zgoraj omenjenih
razmer.
Kmalu bo 20. obletnica celj-
ske folklorne skupine in bodo
takrat imeli priložnost poka-
zati program s svojimi člani.
ne da bi vabili za izvedbo pro-
grama svoje dolgoletne bivše
člane, njih naj le povabijo kot
gledalce s kakšno brezplačno
vstopnico, saj so si to tudi za-
služili.
M. K.
Naslov v lu-edništvu
Kaj bo
»Slovenska
desnlca» storila
zdaj?
»Slovenska desnica« ugo-
tavlja, da je slovenska politič-
na javnost naklonjeno sprejela
jasno politično opredelitev
»Slovenske desnice« kot desne
politične opcije. Njena jasna
politična opredelitev očitno
zavezuje tudi ostale politične
skupine na Slovenskem za
opredehtev, kdo in kaj so.
V skladu s tem spoznanjem
daje »Slovenska desnica« po-
budo za politične razgovore
vsem parlamentarnim skupi-
nam, razen komunistom, hbe-
ralnim demokratom in skupi-
nici gospoda Jelinčiča.
V teh političnih razgovorih
bo »Slovenska desnica« ugoto-
vila možnosti za politično so-
delovanje z omenjenimi demo-
kratičnimi političnimi skupi-
nami v naslednjem obdobju.
Prvenstveni politični interes
»Slovenske desnice« je uvelja-
vitev trinajstih točk memoran-
duma »Slovenske desnice«, ki
so jih ljudje na zborovanju
v ljubljanskih Križankah
z aklamacijo sprejeli za svoje.
Prav ta podpora slovenske
politične javnosti narekuje
»Slovenski desnici« obveznost
sodelovanja z vsemi slovenski-
mi demokratičnimi strankami.
Za »Slovensko desnico«
član koordinacije:
MILAN BAVEC
Proslave
(vizlonarsklb)
slepllnih
obletnic
Pa še o praznovanju obletni-
ce kočevskega zbora, ki se je
vršil od l.do 3.10.1943.
Z okrožnico lOOF z dne
12.9.1943 je med drugim po-
udarjeno »Da naj odbori pazi-
jo, da bodo izvoljeni predvsem
»preizkušeni borci iz dveletne-
ga osvobodilnega boja« in da
se v zbor ne bodo vtihotapili
belo in plavo-gardistični ele-
menti (knjiga III, stran 13).
Na 13. seji vrhovnega plenu-
ma OF z dne 21.9.1943 pa so
razpravljali in tudi določili
kazni za poznejše obsojence.
Predviden je bil javni proces.
Določili so tudi sodišče, ki bo
formalno izrekalo sodbe. Ta
proces se naj prikaže kot voja-
ško sodišče, katerega vodi ko-
legij pod predsedstvom
Dr. Antona Kržišnika in čla-
nov: Dr. Teodorja Tominška,
Jerneja Stanteta, enega bri-
gadnega in enega bataljonske-
ga komandanta in enega parti-
zana. S tem sklepom je bila
zasnovana »neodvisnost« so-
dišč za dolga desetletja. Dolge
sence take »neodvisnosti« se
vlečejo do današnjih dni (knji-
ga III, stran 17). Pri tem je
treba poudariti, da so Novako-
vi četniki bili del jugoslovan-
ske vojske v domovini, ki je
bila na strani zaveznikov in
s stališča mednarodnega prava
edina zakonita vse do spora-
zuma Tito-Šubašič z dne
2.11.1944, ko je tudi NOV bila
mednarodno priznana. Kot
edini pozitivni sklep zbora je
bil sklep o priključitvi Primor-
ja Sloveniji in s tem Jugoslavi-
ji. V bistvu pa je bil s tem de-
jansko potrjen in nagrajen
sklep o umiku Jugoslavije iz
trojnega pakta, ki ga je po taj-
nem dogovoru z Anglijo
27.3.1941 izvedla vlada gen-
.Simoviča. Za izstop iz pakta
so Angleži obljubili vrnitev
Primorja, Istre in vseh drugih
ozemelj, ki jih je takrat imela
v posesti Italija na jugoslovan-
skih območjih.
Sicer pa se je o tem tajnem
paktu pred par desetletji pisa-
lo tudi v naših časopisih.
Kljub temu, da takrat še nismo
poznali elektronske obdelave
podatkov, upam, da se bodo
novinarji spomnili objave tega
podatka.
Upamo, da bomo končno
dobili poimensko seznam de-
legatov, njih položajev in kra-
jev, katere so zastopali.
3.10.1943 je Tito na ozemlju
Slovenije ustanovil VI. korpus
NOV, zaradi zmešnjave je poz-
neje dobn številko VII, sedaj
pa proslavljamo IX. korpus.
Vsa čast prekomorskim briga-
dam, katere so oborožili in jim
omogočih organiziranje odho-
da v Jugoslavijo naši zahodni
zavezniki. Kolikor vem, so te
brigade po prihodu na področ-
ja, ki jih je nadzirala NOV, do-
živela krepke spremembe in
dopolnitve s starimi borci.
CIRIL KNEZ,
Laško
Politična
nevednost ali
sprenevedanje
v obdobju zadnjih volitev
v Sloveniji sem večim časopi-
som poslal vprašanje, kakšne
kvalitete mora imeti levo ali
desno usmerjena stranka, da
bo zadostila potrebam in že-
ljam svojih volilcev v Sloveniji
in tovrstnim usmeritvam
v Evropi. Želel sem, da stro-
kovnjaki brez sprenevedanja
za vsako stranko prikažejo
značilnosti njene usmeritve,
plus in minus točke. Žal na
vprašanje nisem prejel odgo-
vora.
V Sloveniji je sedaj značilno
obdobje, ko hočejo biti vse
stranke v zlati sredini. Levo
sredinske, desno sredinske...
Nobena se doslej ni opredelila
za konkretno usmeritev.
V Sloveniji se je za krščanski
etos izreldo približno 70 od-
stotkov vseh prebivalcev, ni-
mamo pa nobene desne stran-
ke. Kot da jih je nečesa strah.
Dejstvo je, da Slovenci nima-
mo pravega voditelja in ljud-
skega buditelja, ki bi vse po-
štene Slovence združil v eno
fronto. Poštenih Slovencev na-
mreč ni malo, le ne zavedajo se
še, da so vedno močnejši in da
je čas njihov zaveznik.
Resnica je, da se v zadnjem
obdobju nekaj premika pri
slovenski desnici. Ta je mogo-
če še pravočasno zaznala ne-
varnost, ki preti slovenskemu
narodu, njegovi demokraciji in
državnosti. Mogoče je temu
preobratu pripomogla tudi go-
spa Spomenka Hribar s svojim
znanim spisom Ustavite desni-
co. S tem je spodbudila na-
sprotja in tihe sile, na katerih
bo možna uspešna slovenska
narodna sprava.
Še nekaj besed o eni izmed
okroglih miz. Znana poteza
Demosa je bila zelo nepremi-
šljena, vsi tedaj znani politiki
so padli na izpitu. Vendar žal,
po toči zvoniti je prepozno.
Znano je, da se Slovenci v zad-
njem obdobju zelo radi spre-
nevedamo, drug drugemu la-
žemo in tako je bilo tudi na
zadnji okrogli mizi, ko so stro-
kovnjaki obravnavali vredno-
te današnjih Slovencev. Pri
tem so naleteli na hude kritike
poslušalcev, saj so obravnavali
neke nove politične vrednote,
izpustili pa so poštenje, delav-
nost Slovencev, narodno za-
vest, marljivost in še veliko
drugih stvari, ki pogojujejo
nas Slovence po svetu. Nekdaj
sta bili znani slovenski pošte-
nost in pridnost. Danes pa se
govori in piše, da se ni nikdar
toliko kradlo kot sedaj, da
Slovenci nismo več pošteni in
resnicoljubni. Na omenjenem
zasedanju so razpravljali o do-
sti manj znanih vrednotah,
sploh ni bilo končnega prave-
ga rezultata. Ali smo Slovenci
sedaj po kvalitetah vrednote-
nja napredovali ali nazado-
vali?
FRANC VALENČAK,
Kozje
Glas krajanov
Dobrne
Oglašam se v imenu mnogih
domačinov, ki živimo v bližnji
in daljni okolici Dobrne.
Že nekaj časa opažamo
sumljivo delovanje v vodstvu
našega zdravilišča. Kaj vse se
dogaja za našim hrbtom, nam
ni povsem znano. Vemo le, da
se pojavlja umazanija, katere
zadah prihaja tudi nam v nos.
V zdravilišču sem bil zapo-
slen že pred II. svetovno vojno.
Spominjam se, da že takrat
nobenemu domačinu ni bilo
dano (četudi sposobnemu), da
bi sedel na vodstveni stolček.
Danes se zanj poteguje vrsta
kandidatov, četudi Dobrne ne
poznajo. Vsaj veste zakaj?
Krajani smo z gosti vajeni
sodelovati. Smo del zdraviliš-
ča. Njihova radovednost je iz-
polnjena z našimi odgovori. Po
želji jih tudi postrežemo.
Menim, da se vsi trudimo,
vsak za svojo dejavnost. Kaj
zdravilišče stori za svojo de-
javnost? Diktirati ni težko. Že
star pregovor nam lepo pravi:
»Najprej pometi pred svojim
pragom!«
IGjub velikim željam gostov
in prošnjam krajanov zdravi-
lišče ne ugodi želji po klopeh,
ki bi jih namestili brez vehkih
stroškov ob sprehajalnih
poteh.
Na dobmskem območju so
bile v slikovitih kotičkih po-
stavljene ute, kamor so se
gostje zelo radi zatekali. Še
danes imenujemo ta prostor
»marele«, ki jih že dolgo ni
več. Stari se še dobro spomi-
njamo, kako so bile lepo izde-
lane in obarvane ob prihodu
vsake sezone.
Kmetje so z zdraviliščem
tesno sodelovali. Ob odkupu
zdravih povrtnin in kvalitet-
nega sadja je bdo zadovoljstvo
obojestransko, pa četudi je
imelo zdravilišče lastno eko-
nomijo - bili so neodvisni.
Ob prebiranju teh vrstic bo
marsikdo dejal, kaj me briga
preteklost! Bolj privlačne in
zanimive so kisle limone na
Dobrni, koliko referendimiov
o »oslovski senci« še bo, pa še
kaj...
Čudimo se, da inšpekcija in
kontrolne komisije niso pravo-
časno našle sledi. Obtoževanja
so se začela šele sedaj, ko lonec
že kipi. Žal ta luč sramotno
sveti tudi nam krajanom. Za-
želeno bi bilo, da bi se stolčki
v vodstvu spremenili v klopi
za naše dobrodošle goste, v ze-
leni gaj naše lepe Slovenije in
Dobrne.
S. M., Dobrna
Na razpotju
Režiserji in kreatorji javne-
ga mnenja so spet razburkali
javnost - tokrat o šolstvu. Pra-
vijo in prepričujejo javnost, da
bi poučevanje verskega pouka
kot učnega predmeta na šoli,
pomenilo posiljevanje otrok
z religijo. Čudno, da ni po tej
logiki tudi poučevanje vseh
drugih predmetov posilstvo?
kakšen je moralni lik človeka
- ljudi, da potem, ko so 45 let
nas in naše otroke brezvestno
in brezobzirno posiljevali
z marksističnim ateizmom, go-
vorijo o posiljevanju v primeru
uvedbe verskega pouka v šo-
lah, ki je prvi pogoj za moral-
no prenovo družbe.
Zločinski komunizem je ho-
tel človeka ponižati na raven
razvite živali, ubiti mu je hotel
dušo, da bi se tako človek
»osvobodil« sleherne osebne
krivde in odgovornosti. Živali
nič ne peče vest, če povzroči
škodo in je napadalna. Grenke
sadove brezverske vzgoje, po-
sledice ateističnega marksiz-
ma pa skušamo sedaj in jih
bomo še dolgo čutili. (Krimi-
nal, razvrat, prostitucija, kra-
ja, uboji...)
Lahko človek, kakor neum-
na žival, potisne glavo v pesek,
češ, nočem nič vedeti o duhov-
nem svetu, o veri, o Bogu, po-
tem pa zame nič takega ne ob-
staja, nikomur ne bom odgo-
voren za svoja dejanja. To je
zmota in samoprevara, ki nič
ne spremeni, kajti, z subjek-;
tivnim gledanjem ne more nih-
če spremeniti objektivnih dej-
stev, stanja in resnic.
Dobro pa je vedeti, in kdoi
je sledil razpravam v parla^
mentu, zdaj v državnem zboru,
z lahkoto spozna, iz katere po-,
litične »kuhinje« piha strupen
sibirski veter nasprotovanja in
revolta proti upravičeni zahte-
vi in hotenju krščanskih star-
šev za uvedbo verskega pouka,
kot učnega predmeta v naših
šolah. Težje pa je razumeti, za-
kaj ti reformatorji hočejo
ustvariti družbo, ki ne bo te-
meljila na krščanskih vredno-
tah, razen, če žehjo svoj vzpon
tlakovati na sovraštvu do krš-
čanstva v moralno izprijeni
družbi. Oni pač to dobro vedo,
da če hiočeš uničiti praktično
krščanstvo na naših tleh, mo-
raš izpodrezati korenine — to je
učenje religije in onemogočiti
krščansko vzgojo.
Predsednik Kučan ob raznih
priložnostih v pohtičnih govo-
rih rad citira posamezne od-
lomke iz sv. pisma ali biblije.
Čeprav ni znano, od kod nje-
mu, kot neverujočemu pozna-
vanje sv. pisma, ostaja dejstvo,
da verski pouk ni nič drugega,
kot poglobljeno poznavanje
sv. pisma, ki šele omogoča ži-
veti polno in praktično krš-
čansko življenje. In če se pred-
sednik Kučan znanja sv. pisma
ne sramuje, zakaj bi se ga sra-
movali mi? Nehajmo se že ven-
dar sprenevedati! Če smo že
spoznali in priznali, da izhaja-
mo iz krščanskih korenin
- kulture in tradicije, ne bomo
vendar žagah drevesa, na ka-
terem rastemo; če smo ponosni
na svoje krščanske prednike,
se jim menda ne bomo odrekli
in jih zatajili; če smo spoznah
našega Slomška in verjamemo
njegovim naukom, da nam je
sv. vera luč, da je sv. pismo
resnica in evangelij vesela vest
odrešenja, zakaj bi se potem
odrekli tej zvrsti znanja v na-
ših šolah, ki niso in ne smejo
postati last preživehh komu-
nističnih ideologov. Sicer pa
ne preseneča, da se stari kadri
na vse kriplje trudijo obdržati
trdno v svoji oblasti šolstvo,
medije in družbeni kapital, ki
so ga največ kar sami polastni-
nili. Zato so hoteli zrušiti za
vsako ceno prvo demokratično
izvoljeno vlado. Ministrstvo za
šolstvo in drugi za to pristojni
imajo moralno obvezo, da na-
mesto obhkovanja javnega
nrnenja po lastnem okusu,
omogočijo celostno izobrazbo,
ki je jamstvo, da bomo postali
družba dobrih in srečnih ljudi
in ne družba nasilnežev in div-
jakov. Torej tako, na razpotju
smo!
IVAN GLUŠIČ
Mozirje
Anno Domini
1993!?
Slovenija... dežela na nori
strani Alp. Pesnik bistrega du-
ha (?) bi vso to aferaško in po-
htikantsko evforijo vnovčil
s pesmijo »Afera na afere«. To
bi bila resnična oda prvinske-
mu nagonu naše rdeče - bele
oblasti. Gospodarstvo kleca,
lopovi kradejo kot še nikoli
v zgodovini, a ljudje so utruje-
ni od »futranja« s prometej-
skim mlatenjem prazne slame.
Če bi ves pesek, zmetan v oči
ljudstva, da ne bi videlo kron-
ske neiminosti »njihovih« in
»naših«, uporabili za gradnjo
cest, bi bila do vsake domačije
speljana šestpasovnica - en pas
za gospodarja, drugi za njego-
vega psa, tretji za parkiranje
traktorja. Tako pa... samo
kup političnega dreka. Boj
med »njihovimi« in »našimi<;
prasci se ogorčeno bije okoli
vedno manjšega korita (povze-
to prosto po Onvellu), a ubogo
ljudstvo mora požreti ves
drek, katerega izmetava vsa ta
množica prisklednikov. V te]
krizi postimperijalne dobe ima
veliko vlogo splošna duhovna
in moralna razkrojenost druž-
be. Sedaj pa vskoči cerkev,
Št. 41 - 14. Oktober 1993
23
edina zveličana od boga in po
vseh kanalih delovanja krči
svojo pot do prostora pod Son-
cem. Res je. V tej moralni in
predvsem vrednostni plesni se
dogaja marsikaj, vendar pa
20. stoletje ni čas za religiozno
moraliziranje, ne glede na pa-
pežev dokument, kateri je
povzročil toliko odmevov tudi
v sredstvih naših sredstvih
javnega obveščanja. Veselo
pridiganje o etiki, morali, na-
čelnosti in krščanski tradiciji,
se vesela meša s politiko
s prižnice. Nič hudega, če bi
bila v Sloveniji samo ena reli-
gija, a dejstvo je, da imamo
vsaj 20 verskih skupnosti. Le-
po je, da se k izdelavi naci-
onalnega izobraževalnega
programa vabi vse strani, ka-
tere imajo interes in kaj soli
v glavi. Vendar pa me moti, da
sem ob ministru Gabru videl le
gospoda Šuštarja, šefa katoli-
kov. Meni in mladim naciona-
listom tisto o etiki in morali
pod križem sumljivo smrdi
o zamenjavi enega farbanja
duš za drugo. Vzgoja je hudo
zapletena stvar in tukaj ena '
ura tedensko nekakšne morale
in etike ne pomeni ničesar, ra-
zen religiozne indoktrinacije.
Pojav otroškega kriminala ni
zaradi pomanjkanja religije
v takšen ali drugačen celofan
zavite, temveč je to posledica
marksistično - leninistične
(ne)vzgoje, odtujitve staršev
od otrok in splošne krize druž-
be. To, kar se danes dogaja, je
le posledica, a vzrok je drugje,
nikakor pa ne v pomanjkanju
katoliških resnic v takšni ali
drugačni obliki. Največji pro-
blem je odtujitev otrok od
staršev, kar je zasluga
sv. Marksa, sv. Tita in sv. Kar-
delja. Prevzgoje v obliki ene
ure ni in je nikoli ne bo. Katere
resnice se bodo poučevale na
tej uri, če sklepam po tem, kar
vidim in slišim na TVS? Upra-
vičeno sumim, da le katoliške.
Vendar pa je to nepošteno.
V Sloveniji je vsem verskim
skupnostim zagotovljena ena-
kost in če je bilo videti le šefa
katolikov v družbi ministra,
me to navaja na novo Dolomit-
sko izjavo, tokrat versko. Če bi
bilo v družbi g. ministra vseh
dvajset predstavnikov verskih
skupnosti in bi se vsi skupaj
pojavili na TVS, ne bi bilo tega
pisma. Upam, da ne bo za-
mere ...
BOJAN EKSELENSKI
DIMITRIJ GRAX::NER
za Mlade nacionaliste pri SNS
Klic v siU
Sem Slovenec in usoda je
hotela, da sem po prestani za-
porni kazni, ki je trajala štiri
leta, že od julija na cesti. Ker
sem javno klošaril, sem dobil
40 dni kazni, ki jo bom odslu-
žil 3. nov. in po tem bom spet
na cesti, kjer sem bil sedaj
3 mesece. Te mesece je bil moj
dom gozd, oziroma obrežje Sa-
vinje. Ker se je vreme poslab-
šalo, sem bil primoran priti iz
gozda in se javno potikati po
Celju, da so me opazili in me
kaznovali, da bom preživel.
Edina, ki mi je v tem času po-
magala, je bila Karitas, kjer
sem dobil vsak dan hrano
(konservo, kruh), za kar se jim
javno zahvaljujem.
Da ne bo pomote: niaeoi de-
lomrznež, ampak povsod, kjer
sem vprašal za delo, sem pove-
dal resnico in vsak mi je rekel,
da ne rabi delavcev. Zato se
sedaj oglašam javno preko ča-
sopisa in prosim bralce ali je
kje kdo, ki bi me razumel in mi
bil pripravljen ponuditi ka-
kršnokoli delo ter skronmo šo-
bo, da bi lahko preživel. Pri-
pravljen sem delati vse od
kmečkega dela naprej, samo
da ne bi zašel na kriva pota.
Dragi bralci, če se bo kdo
odločil, da mi bo pomagal, naj
prosim piše na uredništvo NT,
kjer bom pustil moj začasni
naslov. ALJOŠA,
Celje
PRITOŽNA
KNJIGA
Odkod takšen
račun?
Ali je to pošteno? Ob okvari
vodovodne cevi med dvema
stanovanjema, ki je bila sani-
rana leta 91, je Stanovanjsko
podjetje Celje samovoljno brez
potrebe zamenjalo cevi, pri
tem pa z računom bremenilo le
zasebno stanovanje, saj po-
djetje, ki je lastnik sosednjega
stanovanja, nima dokumenta-
cije o vplačilu.
Cev stane 11. oktobra 1993
7 tisoč tolarjev, račim, ki sem
ga dobila, pa je precej višji.
Odkod takšen račim? Nisem
pripravljena plačevati tega,
kar so razbili delavci (školjka,
ploščice).
Z lastnico sosednjega stano-
vanja se sprašujeva, odkod ta-
ko visok račun za vijake, spo-
je, kotliček, imiivalnik?
Zahtevam, da Stanovanjsko
podjetje vrne preveč vplačan
denar, za malomarnost pa bre-
meni svoje delavce.
ANTONIJA SODJA,
Celje
Smrt zaradi
malomarnosti
4. oktobra ob 13. uri je
v celjski bolnišnici umrla ma-
ma. Gotovo ne prva, najbrž ne
zadnja, a zanesljivo edina
moja.
Pretreslo me je: zgodilo se je
nenadoma, nepričakovano,
udarilo je kot strela z jasnega.
Nikolaja Čeme, 64 let,
z Vrunčeve 36 v Celju, si je
v torek, 28.9., zlomila nogo
v gležnju. Človek bi rekel, da
za žensko kar krepkega zdrav-
ja reč ne bo prehuda. A zasu-
kalo se je drugače.
Ko so jo ob 13. uri sprejeli
na Poškodbeni oddelek in jo
potem operirali, ni kazalo
slabega. Dr. Buhanec, ki jo je
©pjeriral, mi je kasneje deiei,
da je z mamo vse v redu.
Potem je na oddelku prele-
žala 5 dni - ni mogla vstati in
ko sem jo obiskal, mi je nenrii-
no tožila, da jo boli in da jo
stiska v prsih. Ampak dr. Vla-
oviču, njenemu sobnemu
zdravniku, se to ni zdelo važ-
no. Ni ji predpisal nobene po-
sebne terapije, nobenega raz-
migavanja, nič. Opozoril sem
ga, da se slabo počuti in da po
operaciji ni niti enkrat vstala.
Zarnan.
Usodnega jutra, v ponede-
ljek, 4.10., se je moja žena še
enkrat poskusila pogovoriti
z zdravnikom, ki se je kasneje
na začasno odpustnico pec^i-
sal s številko! Brez pečata. 8il
je neizprosen: mamo je določil
za odpust in trdil je, da je z njo
»povsem v redu.«
Kaj sem hotel drugega; ma-
mo sem prišel iskat in ko sva jo
z  oddelčno  sestro  naložila
v moj avto, je hipoma padla
v šok. Nisem vedel, kaj naj sto-
rim; tudi sestra se ni kaj prida
znašla. Skočila je po zdravni-
ka na oddelek, ta pa sploh ni
prišel do avta, le od daleč je
pogledal in rekel, češ, peljite jo
v sprejemno. Konec zgodbe
najdete v prvem odstavku,
a resnici na ljubo in komu
v opombo je vendarle treba
dodati vsaj še, da so me z umi-
rajočo mamo napotili (bogve
zakaj?!) v nevrološko ambu-
lanto, kjer jo je pregledala dr-
. Pustovrhova, potem pa na In-
temo intenzivo. Dr. Skale je
zares storil vse, da bi jo obudil
v življenje. Zaman.
Nisem zdravnik, nikogar ne
bom obtoževal, kimrge s Po-
škodbenega oddelka, zlasti dr-
. Vlaoviča in dr. Mihajloviča (s
številko in brez pečata), bo ob-
tožila stroka sama, stroka, ki ji
pripadata. Stroka, ki ji žal pri-
padata bolj kot doktorja, manj
pa kot človeka. Obtoževala ju
bo in morda celo spomnila, da
kirurgija ni vse, da je nekje
vendarle še nekaj, kar se ime-
nuje - osnove medicine. In da je
te osnove treba ne le znati,
ampak jih tudi upoštevati.
Malomamost je namreč tragi-
ka medicine.
A vendarle: kaj je tragičnej-
še od spoznanja, da nekoga, ki
si ga ljubil, preprosto ni več?
Tragičnejše je morda le še
spoznanje, da nekemu zdrav-
niku, ki je poklican, da brani
najskrivnostnejše in najsvet-
lejše, kar imamo, življenje ni
ne sveto ne skrivnostno več.
Zanj je le še pojav, kot tisoč
drugih. Eden več ali manj, ni
važno.
In zato ponavljam misel
Charlesa Montesquieuja: »Ne
manjka nam zdravnikov,
manjka nam medicine.« In lju-
di v njej.
Dodatno zavarovanje nas
namreč očitno ne bo rešilo.
Tudi moje mame ni.
SLAVKO ČERNE,
Ljubečna
Ne zaupajte
bankam!
v Ljubljanski banki - Sploš-
ni banki - Celjska mestna hra-
nilnica, kjer imam žiro račun,
sem v četrtek - 30.9. ob 14.30
dvignil 100.000 SIT. Pred me-
noj je odgovorni uslužbenec
omenjene banke na stroju dva-
krat preštel teh 100 tisočakov.
Ker je bilo za menoj še precej
strank in na drugi strani, ker
sem do sedaj zaupal banki, de-
narja ob prevzemu nisem pre-
štel, posebno še, ker sem denar
prejel v ovitku z dvema podpi-
soma, da vsebina odgovarja
napisanemu.
Toda na žalost sem ob prili-
ki uporabe denarja ugotovil,
da je bilo v ovitku samo 99
tisočakov, 1 bankovec je bil pa
samo za 200 SIT. Takoj sem
telefoniral v banko, toda od-
govorili so mi, da ne morejo
nič in da se naj osebno oglasim
v banki v ponedeljek. Res sem
se oglasil v banki, toda zaman.
Govoril sem s tremi uslužben-
ci, toda odgovor je bil, da so
denar prejeli od SDK in da ga
niso prešteli. Pred menoj so
poklicali tudi SDK in tudi tam
je bil odgovor negativen, češ
da sem sam kriv, ker denarja
nisem preštel.
To je vse res, vendar mislim,
da bi banka morala zaščititi
svoje stranke. Kljub vsej me-
hanizaciji, bi moral jaz kot
stranka ročno prešteti denar,
ker banka stori to samo s stroji
in se na ta način tovrstna na-
paka ne odkrije. Potrebno bi
bilo iti do konca, ker nekje se
to goljufanje začne. Potre.bno
bi bilo zahtevati od odgovor-
nih, ki so se podpisali na ovi-
tek, da vsebina odgovarja, da
krijejo nastalo razliko.
Rekli boste - 800 SIT ni veli-
ko denarja, toda tudi za ta de-
nar je potrebno delati, na dru-
gi strani pa pišem, da bi s tem
opozoril ostale uporabnike
banke, da je potrebno tudi pri
prevzemu denarja v banki pa-
ziti in da banka ne ščiti svojih
strank, temveč samo svoje
uslužbence.
A.E.
Naslov v uredništvu
ZAHVALE,
POHVALE
Hvaležen spomin
Da, res je. To zmore le krš-
čansko vzgojena, dobra dm-
žina.
Poleti je prišel pome v dom
upokojencev Ponkovljan iz
Slatine št. 8 z neizrekljivo do-
brim namenom - odpeljal meje
na svoj zelo skrbno in lepo
urejen, s cvetlicami okrašen
dom. Z ženo, dobro in skrbno
mamico njunih otrok, sta se
sponmila, da sem bila pred več
kot 50. leti tudi njihova šivilja.
Letos sta izvedela, da sem
v domu upokojencev zaradi
velike škode, ki mi jo je pov-
zročila poplava v Laškem
1. novembra 1990.
Popeljal me je v naš skupni
rojstni kraj. Slatino, iz katere
sem odšla s trebuhom za km-
hom, v želji, da si zaslužim po-
kojnino, že davnega leta 1947.
Se enlcrat iskrena hvala krš-
čansko, lepo vzgojenim prid-
nim kmečkim ljudem, ki so me
obiskali in odpeljali v Slatino,
me tam doma prelepo sprejeli,
pogostili in obdarovali, potem
pa odpeljali nazaj v dom upo-
kojencev. Kaj tako nepričako-
vano lepega človek le malok-
daj doživi.       ANA BABNIK
Prostovoljni prispevki za
modernizacijo bolnišnice Celje
OD 5. DO 7. OKTOBRA 1993
Družina Dimbek, Rogatec 116 3.000,00 SIT
namesto cvetja za pok. čobič Vladimirja
Dr. Lončar Anica, Rogatec 160a 3.000,00 SIT
namesto cvetja za pok. čobič Vladimirja
Podergajs Anton, Dobrova 11, Celje 12.000,00 SIT
namesto cvetja za pok. Hemrian Viktorja
18.000,00 SIT
Št. 41 - 14. oktober 1993
124
Zgodba o hitrih in odliritih,
povrhu pa še uspešnih ljudeh
Kovinotehna Leasing Im pottreUe Mo po ustanovitvi vredna 25 mllllonov mark, uvrščena pa le že med srednje velika podJeUa
»Predvsem,« pravi dinktm
Kovinotehne Leasinga Janez
Bombek, »smo do svojih
strank povsem odkriti. Vna-
prej jim povemo o ieasingu, za
katerega se zanimajo, prav
vse. Zato kasneje ni nikakrš-
nih presenečenj in tudi težav
zaradi neodplačevanja obro-
kov praktično ne poznamo.«
Pogovarjamo so pod streho
lope iz tramov ob Slivniškem
jezeru, kjer je podjetje Kovi-
notehna Leasing minulo sobo-
to poskušalo sklicati drugi
shod svojih strank (lani so se
dobili v Logarski dolini), nato
pa so zaradi slabih vremen-
skih obetov shod začasno pre-
stavili. Kljub temu je nekaj
ljudi, ki so preslišali radijska
obvestila ali pa jim to ni bilo
mar, prišlo na shod. Pozdrav-
ljajo se z Bombekom in njego-
vimi uslužbenci, posebej pa je
simpatična zasebnica, ki se
spominja prvih izkušenj s Ko-
vinotehno Leasingom. »Prišla
sem k njim in rekla poslušajte,
moj mož je v bolnišnici, jaz
nimam pojma o Ieasingu, vi mi
le vse tako napišite, da bo
prav, pa bom podpisala. Ko-
rektno so mi pomagali in zato
danes povsem redno odplaču-
jemo obroke...«
»To je temelj naše poslovne
politike - poštenost in učinko-
vitost,« dodaja Bombek in
prične govoriti o začetkih Ko-
vinotehne Leasinga. Podjetje
je bilo ustanovljeno pred dve-
ma letoma in pol za 150 tisoč
nemških mark, ki jih je veči-
noma prispevala Kovinotehna,
manjše deleže v podjetju pa
imajo še Splošna banka Celje
in neko avstrijsko podjetje.
Začeli so s samo tremi zapo-
slenimi, danes pa je v podjetju
zaposlenih šest ljudi. To ne bi
bilo nič posebnega, če ne bi
v tem času sklenili okoli se-
demsto leasing pogodb in ime-
li ta čas v osnovnih sredstvih
vloženih okoU 25 . milijonov
nemških mark. S tem so po
vrednosti že všteti med srednje
velika slovenska podjetja, po
vrednosti prometa in osnoviih
sredstev pa so zlezli že na
97.mesto v Sloveniji.
Kovinotehna Leasing je bil
ustanovljen predvsem zato,
ker je matično podjetje Kovi-
notehna želelo svojo ponudbo
razširiti tudi na finančno po-
dročje. Doslej so v podjetju
ponujali večinoma leasing av-
tomobilov, že sedaj pa je pri-
bližno petina pogodb sklenje-
nih za leasing osnovnih sred-
stev, torej delovnih strojev. To
je tudi dolgoročnejša vismeri-
tev. Ponuditi zasebnikom
možnost leasinga za delovna
sredstva, kasneje pa pričeti
morda celo z leasingom nepre-
mičnin, ki bi po Bombekovem
prepričanju pravzaprav pome-
nil šele pravi razmah leasinga.
Dandanašnji je prav to po-
dročje leasinga še zanemarje-
no, saj je najtežje zagotoviti
velika finančna sredstva, brez
katerih pri trgovanju z nepre-
mičninami ne gre.
Tudi domače banke nerade
plasirajo večja sredstva v de-
javnost, kakršna je leasing, za-
to se v Kovinotehni Leasingu
pogovarjajo o možnostih
vključevanja na tuje trge.
Pustimo ob strani nakup av-
tomobilov na leasing, ki je si-
cer najbolj znana in uporab-
ljana oblika leasinga v Slove-
niji. V čem je pravzaprav
prednost leasinga in kdo se ga
poslužuje? Ob dejstvu, da je
svežega kapitala vedno - sploh
pa v teh časih - premalo, poso-
jilodajalci pa od posojiloje-
malcev zahtevajo zelo velike
varščine, postaja leasing vse
bolj popularen. Dajalec le-
asinga namreč stranki sicer
plača opremo, ki jo ta potre-
buje, toda ostane njen lastnik
vse do takrat, ko leasingoje-
malec opremo odplača. Tako
se zavaruje za primer, če le-
asingojemalec ne bi več zmo-
gel obrokov, saj leasingodaja-
lec lahko takrat po pogodbi
opremo vzame k sebi in jo pro-
da ali da v ponoven leasing
komu drugemu.
Janez Bombek dodaja: »Na-
še stranke so predvsem obrtni-
ki in zasebni podjetniki in nji-
hove želje zelo dobro pozna-
mo. Poglejte, če želi zasebnik
kupiti naprimer nov stroj, zanj
sicer ima denar, toda želel bi
ga vložiti v obratna sredstva.
Zato z našo pomočjo vzame
stroj od nas na leasing, pri-
bližno 70 odstotkov gotovine
za nakup stroja uporabi pa-
metneje, poleg tega pa obroke
za odplačevanje leasinga knji-
» ži v poslovne stroške...«
Toda sobota, ki ji minuli vi-
kend ni bilo usojeno doživeti
srečanje leasingojemalcev po-
djetja Kovinotehna Leasing,
ni bila preveč narejena za res-
ne pogovore. Nekaj ljudi je,
kot rečeno, kljub vsemu prišlo,
sedeli so na soncu, se zabavali
in luščili pečen kostanj. Jane-
za Bombeka smo spet obiskali
v ponedeljek, na sedežu po-
djetja ob Mariborski cesti
v Celju. Veliko časa ni imel,
pravkar so morali nekolikanj
spremeniti pogoje leasinga.
»Prav zato, ker leasing v Slo-
veniji še nima prave tradicije,
moramo narediti pogoje čim-
bolj enostavne, vse cene izra-
čunavati vnaprej in ljudem
pred podpisom povedati vse,
da kasneje ne bi prihajalo do
neljubih presenečenj,« dodaja
direktor slovenskega podjetja,
ki je s hitro rastjo potolklo vse
domače rekorde.
EPP
Št. 41 - 14.oktofc>er 1993
15 let Moped showa. Maja Boh
Ker na jeziku sem brez dlake,
pred vprašanjema stojim dvema:
je naš sistem res brez napake,
ali so pa napake brez sistema?
To je eno izmed brezštevil-
nih vprašanj, ki so in smo jih
zastavljali v Moped showu,
oddaji, ki na II. programu ra-
dia Slovenija - kot pravi avtor
razgraja že tri petletke in letos
novembra bomo slovesno sla-
vili 15 letnico. Tokrat pa vam
bom v oddaji Glasba je življe-
nje predstavila še eno čljmico
Moped showa, ki je že dobro
desetletje v tej veseli in razpo-
sajeni ekipi - gledališko igral-
ko, dramsko umetnico Majo
Boh.
Gledališki igralci se prav na
poseben način srečujejo z glas-
bo, saj morajo v prenekateri
vlogi tudi prepevati. Posluh si-
cer ni pogoj za vpis na igralsko
akademijo, je pa vsekakor za-
želen. Maja Boh nam bo kaj
več povedala o njenem sreče-
vanju z glasbo v svojem, igral-
skem poklicu.
V nagradni igri Sola, smo ta
teden izžrebali: Niko Kosmač
iz Cme na Koroškem, ki bo
prejela uro Sola ter Lidijo Gr-
čar iz Moravč, Mojco Baša iz
Beltinec in Albina Urha iz Bo-
hinjske Bistrice, ki bodo dobili
po dve majici Sola.«
SIMONA H2O
Ste zadovoljni z glasbo?
Septembra smo na Radiu Celje izvedli
manjšo raziskavo, ki je povezana s spre-
membami v radijski shemi, o čemer pa
smo pisali že v prejšnji številki. Z razi-
skavo smo želeli predvsem ugotoviti,
v kolikšni meri so naši poslušalci zado-
voljni s kvaliteto in kvantiteto glasbene-
ga programa.
Da je težko ustreči vsem, se je pokaza-
lo tudi tokrat. Mnenja naših anketiran-
cev (200 poslušalcev iz celjske občine), so
bila namreč precej različna. Poslušalci so
med glasbenimi zvrstmi največkrat iz-
brali narodno glasbo (predvsem starejši),
evergreene, pa tudi klasično glasbo, pop
in ročk, ter ročk and roU. Ostale zvrsti so
bile zastopane precej slabše, tako na pri-
mer, rap, jazz, heavy metal in reggae.
Seveda moramo tudi priznati, da ste nas
kar malce okrcali, glede količine glasbe
v radijskem programu, namreč. Kar pre-
cejšen del respondentov je menil, da je
glasbe v našem radijskem programu pre-
malo (33,3 odstotke moških in 22,2 od-
stotka žensk). Mi pa vam zdaj obljublja-
mo, da se bomo poboljšali. Z novo radij-
sko shemo bo prišlo tudi precej več glas-
be. Upoštevali pa bomo tudi vaše želje po
večji količini slovenske glasbe, saj je kar
nekaj poslušalcev izrazilo željo, da bi
radi slišali več te.
Razveselili smo se tudi vaših mnenj, da
v okviru glasbenih oddaj vselej vrtimo
dovolj sveže domače in tuje uspešnice.
Testirali pa smo še nekaj naših glasbe-
nih oddaj, med njimi Evergreene, Lestvi-
co domačih melodij, LZM, Glasbene no-
vosti. Že slišano. Pop loto. Časovni stroj,
oddajo Sandija Križaniča in oddajo Bra-
neta Rončela. Naj povemo, da s^ je naj-
bolje odrezala oddaja Evergreni, na dru-
go in tretje mesto pa sta se uvrstili oddaji
Lestvica domačih melodij in LZM. V zla-
to sredino so se uvrstile oddaje Glasbene
novosti. Oddaja Braneta Rončela in od-
daja Sandija Križaniča, najmanj pa so
vam bile všeč oddaje Pop loto. Časovni
stroj in Že slišano.
Postavili smo tudi vprašanje »Ali bi
bilo potrebno na Radiu Celje uvesti tudi
nočni program?« Pretežni del responden-
tov je pozdravil takšen predlog, kar je
pripomoglo k temu, da smo o predlogu
začeli tudi resno razmišljati.
Na kratko povedano, nekatere stvari
bo sicer še potrebno dodelati, splošen
vtis glede glasbenega dela radijskega
programa pa je precej dober.
VESNA LEJIČ
Ročk mok
Nova glasbena oMala
Od danes, 14.10. na-
prej, boste lahko med
18. in 18.45 uro vsak
četrtek spremljali no-
vo glasbeno oddajo
Ročk blok, ki bo na-
menjena butnglavcem
vseh vrst (za mehke in
trde glave). Ročk blok
bo vodil Aleš Uranjek
(na sliki), član skupine
Sank ročk in eden iz-
med največjih pozna-
valcev tovrstne glasbe.
V za šolsko uro dolgi
oddaji vam bo poizku-
šal predstaviti najno-
vejše iz hard in heavy
scene, manjkalo pa ne
bo tudi ročk evrgre-
enov, intervjujev s slo-
venskimi rockerji,
glasbenih želj...
Nedelja, 17. oktobra ob 11.15
in ob 15.00
Športni prenosi
rolcometa in
nogometa
Dopoldne bomo začeli ob
11.15 prenašati tekmovalno
vzdušje z rokometnega sreča-
nja med Celjem Pivovarno La-
ško in Dravo, prav tako bo
v znamenju športnega prenosa
del popoldneva.
Po 15. uri se bomo med če-
stitkami in pozdravi naših po-
slušalcev oglašali neposredno
s športnega prizorišča, ko bo-
sta merili svoje moči in šport-
no znanje nogometni ekipi
celjskega Publikuma in Živil
iz Naklega. Nogometni derbi
bo v Kranju. Tako rokometno
kot nogometno srečanje bo ko-
mentiral Dean Šuster, medtem
ko bosta za tehnične zveze
skrbela Bojan Pišek in Mitja
Tatarevič.
V nedeljo, 24. oktobra, pa
bomo na podoben način in
v približno enakem času po-
sredovali dogodke na nogo-
metnem igrišču Skalna Wet
v Celju. Pomerili se bosta ekipi
domačega Publikvuna in Mari-
bora.
Upamo, da bodo naročniki
čestitk in pozdravov oziroma
naši poslušalci sprejeli z razu-
mevanjem to našo programsko
novost, namreč da v oddajo
vnesemo tudi nekaj aktualnih
športnih prenosov.
Torek, 19. oktobra ob 16.10
inšpelftor AAartinčelc
Po krajšem predahu se nam
je spet javil Inšpektor Martin-
ček, ki vas bo poslej s svojimi
zgodbami in zapletenimi pro-
blemi zabaval vsak torek po-
poldne in sicer ob 16.10. Od-
dajo pripravlja in vodi Kamilo
Lorenci.
Sreda, 20. oktobra ob 9.05
Radio Celje se
sicriva
Radio Celje se bo svojim po-
slušalcem skrival samo še ok-
tobra, zato radijskem skriva-
čem prisluhnite in poskušajte
uganiti, kam se bodo poskušali
skriti. Ce vam to uspe, boste
nagrajeni!
Osrednja knjižnica
Ceije
vpisuje v kratke tečaje
za iskanje po onilne
javno dostopnem
kataiogu
(COBISS/OPAC)
Potekali bodo vsak torek ob
9. in vsak četrtek ob 16. uri.
Prvi tečaj bo 26. oktobra ob
9. uri.
Prijave in informacije: Osred-
nja knjižnica Celje, Oddelek
za študij, Muzejski trg 1 a.
RADIJSKI SPORED
od 14. do 20 .oktobra
RADIO CEUE
četrtek, 14.10.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev
programa, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 12.00 Novice, 13.00
Začetek popoldanskega programa, 13.50 Jack pot, 14.00 Novice, 14.30
BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS),
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Disco glasba, 19.00
Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Zaključek sporeda.
Petek, 15.10.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS),6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Dmga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski
sprehodi, 12.00 Novice, 13.00 Začetek popoldanskega sporeda, 13.50
Jack Pot, 14.00 Novice, 14.30 BBC -Pregled evropskega tiska 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika
na i, 17.45 Rumeni CE, 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche
Welle, 19.30 Zaključek sporeda.
Sobota, 16.10.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Dnjga
jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,
10.00 Novice, 10.15 Študentski sen/is, 12.00 Novice, 13.00 Začetek
popoldanskega sporeda, 13.50 Jack pot, 14.00 Novice, 14.05 Glasba je
življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.15 Vročih 20, 19.30 Večerni
program, 23.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 17.0.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja (Luč sveti v temi), 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 11.00 Prenos rokometne tekme, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz
domačih logov, 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi, 14.00 Prenos
nogometne tekme Publikum Celje-Kranj Naklo (med čestitkami).
Ponedeljek, 18.10.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva
jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC
Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečaj-
nica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15
Za lepše okolje, 10.30 Športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnrca,
13.00 Začetek popoldanskega sporeda, 13.50 Jack Pot, 14.00 Novice,
14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS), 17.00'Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 19.00 Radijski dnevnik
(prenos RaS), 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Večerni program, 20.00
Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone VrabI), 22.00 Zaključek
sporeda.
Torek, 19.10.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Sloven-
čeva lestvica 3-3-3,12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Začetek popol-
danskega sporeda, 13.50 Jack Pot, 14.00 Novice, 14.30 BBC-Pregled
evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.10 Inšpek-
tor Martinček, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Zimzelene
melodije, 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS) 19.25 Deutsche Welle,
19.30 Zaključek sporeda.
Sreda, 20.10.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Dmga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjiž-
nega trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Začetek popoldanskega
sporeda, 13.50 Jack Pot, 14.00 Novice, 14.30 BBC-Pregled evropskega
tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice,
17.30 Pika na i, 17.45 Pop loto, 18.05 Brane Rončel na RC, 19.00
Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 19.45 od ponedeljka do petka, ob
sobotah do 23.15 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 17.00 ure,
na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz ~ stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna LejičJVIateja
Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, Fax: 441-032
Studio: 441-310,441-510
Št. 41 - 14. Oktober 1993
26
Prevetril je sceno
Jan Plesienlak med bitko med spoloma In naj stvarmi
v zadnjem letu dni je slovensko pop
glasbeno prizorišče dodobra prevetril.
Sprva z Bitko med spoloma, potem pa še
s hitom Naj stvari so tri. S slednjim Jan
Plestenjak že nekaj tednov kraljuje v vr-
hu slovenskih lestvic. Te dni pričakuje-
mo izid njegove prve kasete in kompakt-
ne plošče, nekaj materiala za drugo, ne-
koliko bolj plesno obarvano kaseto, pa je
tudi že posnetega.
Jan zelo rad igra kitaro. Pa še zelo
dobro povrhu. Leto dni se je tega učil
tudi tam, čez lužo, v Ameriki. Danes štu-
dira kitaro v Celovcu. Snemati v Ameriki
ni bilo mogoče. »Preprosto zato,« razloži
dvajsetletni simpatični modrooki Škof-
jeločan, »ker je to zelo težavna in pred-
vsem draga reč. Tam se je pametno učiti
in še enkrat učiti. Kar pa se uspeha tiče,
ni dovolj, da si dober, pač pa, da imaš
veliko zvez ali veliko denarja. Potem mo-
rebiti kdo začne vlagati vate in uspeš.«
Seveda pa je preko oceana pridobil
ogromno novih spoznanj, ki pa bi jih
najbrž želel vpeljati tudi v slovenski
glasbeni prostor. »Veliko sem že razmi-
šljal o tem,« pravi Jan. »Recimo, rad bi
ustanovil svojo glasbeno šolo. Toda naj-
prej si moram ustvariti nek sloves. In
sicer preko glasbe, ker me to trenutno
najbolj zanima. Večina ljudi me pozna
preko teh pesmic, ki jih vrtijo na radij-
skih postajah. Sicer pa rad zaigram
kakšno balado na akustično kitaro in
zraven zapojem. Igram tudi pri razhčnih
jazz zasedbah. Ravnokar smo spet začeli
igrati s Quatebriga.«
Torej, kaj vnesti v ta naš prostor nove-
ga? »Mislim, da je potrebno predvsem
veliko tolerance do vseh glasbenih zvrsti.
Treba je gledati na to, kako profesional-
no se glasbeniki lotevajo svojega dela. In
potem šele ceniti ljudi. V bistvu težko
ocenim slovensko glasbeno prizorišče.
Dejstvo je namreč, da se pomanjkanje
ustrezne glasbene izobrazbe še kako
pozna.«
Glasba, ki jo Jan ustvarja, je za sloven-
ski prostor precej sveža, nova, svojstve-
na, drugačna. »Mislim, da v bistvu nisem
odkrilprav nič novega. Le na slovenski
sceni tega prej ni bilo. Ali pa vsaj ne
v tolikšni meri. Zdi pa se mi, da je teh
izvajalcev vedno več. Sam se skušam pri-
bližati tej ameriški produkciji, kar pa je
seveda težko že zaradi financ. Tam, reci-
mo, za en dober komad povprečno pora-
bijo sto tisoč nemških mark, pri nas pa je
za celo ploščo deset tisoč mark že kar
precej denarja.«
Jan prijateljuje s številnimi zvenečimi
imeni slovenske zabavne glasbe. Prav
z njimi je posnel material za prvo ploščo.
»Snemali smo v studiih Tivoli, Metro in
26. K sodelovanju pa sem povabil svoje
prijatelje, na primer Nado Zgur, Alenko
Godec, Mio Žnidarič, Dominika Kozari-
ča, Saša Hribarja, Toma Pirca, Tomaža
Domicelja, Barbaro Šinigoj in Patrika
Greblo. Vanje dejansko zaupam, ker
vem, kako pojejo. Upam, da bo odziv na
ploščo dober.«
Zaenkrat po Sloveniji še ne koncertira,
vendar pa bo Jan takoj po izidu kasete
pripravil promocijo po slovenskih disko-
tekah. Pel bo sam, saj je nemogoče dobiti
toliko odhčnih glasbenikov na kup, spet
pa je glavni razlog finančne narave.
»Verjetno tudi nobena diskoteka tega ne
bi mogla plačati,« pristavi Jan.
Na Ameriko ga seveda vežejo le lepi
spomini. »Zares fino jo je spoznati. Nabi-
ješ se z energijo, idejami in izkušnjami,«
pripoveduje Jan. Svoje izjave živahno
podkrepi s številnimi sproščenimi kret-
njami in širokim nasmehom. »V Ameriki
sem spoznal povsem drugačen način živ-
ljenja. Že sam tempo življenja je hitrejši.
Naj povem en čisto banalen primer: lju-
dje že po ulicah hodijo mnogo hitreje kot
pri nas.«
GRETA SENIČ
•    Foto: MIHA ŠKERLEP
Zlati rog za Beti Juricovič
Turistično društvo Laško in Razve-
drilni program Radia Slovenija z Ladom
Leskovarjem na čelu sta pod glavnim
pokroviteljstvom Pivovarne Laško pri-
pravila 2. festival Zlati rog, na katerem
je devet pevcev in ena skupina predstavi-
la dvajset skladb, ki jih tako radi imenu-
jemo »zimzelene« melodije.
Dvorana obnovljenega Kulturnega
centra v Laškem je izjemno primerna za
takšno prireditev, čeprav je bila prostor-
sko omejena. Tudi vstavljeni rezervni se-
deži so bili premalo za vse tiste, ki so
želeli »v živo« videti in slišati nekoč tako
popularne slovenske pevce popevk.
Z izjemnim žarom so prepevali Stane
Mancini, Matija Cerar, Lidija Kodrič,
Branka Kraner, Janko Ropret, Irena Vrč-
kovnik, Alenka Godec, Oto Pestner, New
Svv^ing Quartet in Beti Jurkovič, vse pa je
spremljal mali festivalski ansambel, ki
ga je mojstrsko vodil Mojmir Sepe.
Ponovno smo slišali skladbe, ki so jih
napisali največji mojstri slovenske po-
pevke kot Rpbežnik, Privšek, Sepe in
drugi ter dodali čudovite tekste Strniša,
Budau, Ježek in še kdo.
Čeprav se je bilo težko odločiti, pa je le
slavila še vedno izjemna Beti Jurkovič, ki
zadnja leta stalno živi v Zagrebu.
Zlati rog postaja zanimiva slovenska
zabavno glasbena prireditev.
Beti Jurkovič v trenutku počitka. Tudi
s cigareto je glas še vedno čist in privla-
čen, zlasti pa njeno »pobalinsko« žvižga-
nje pri melodiji »Kaj se sekiraš, kaj se
nerviraš...«
Pevci o prireilitvi
Beti Jurkovič: »Do prihoda v Laško
nisem vedela, da najboljšega čaka nagra-
da, zato sem še toliko bolj vesela. Pred
dne\'i sem nastopila z Marjano Deržaj in
v oddaji o Bojanu Adamiču. Vsakemu
vabilu za nastop v Sloveniji se bom rada
odzvala.«
Stane Mancini: »Pojem redno, vendar
v Ribniškem oktetu. Nastop v Laškem pa
je bil nekaj posebnega, zlasti pa sprejem
občinstva.«
Lado Leskovar: »Lani in letos so se
zvrstih skoraj vsi slovenski starejši pevci
in povedati moram, da z nikomer nisem
imel težav glede privolitve za nastop. Fe-
stival bo ostal, saj nam starih, prijetnih
viž ne bo zmanjkalo. Predvsem pa mo-
ram pohvaliti Laščane, kako simpatično
in zavzeto so pripravili to prireditev.«
Mojmir Sepe: »Velika škoda je, da je
tako lepa prireditev samo enkrat. Dober
menadžer bi jo ponovil vsaj še petkrat
v večjih krajih Slovenije in verjamem, da
bi bil povsod takšen odziv, kot v La-
škem.«
Lidija Kodrič: »Ko sem poslušala lan-
ski prvi festival Zlati rog letos nisem
pomišljala, ko me je Lado povabil k so-
delovanju. Takšne priložnosti ne gre za-
muditi.«
TONE VRABL
Foto: EDI EINSPIELER
Ansambfl Slovenija je lani
slavil 15 letnico obstoja, slav-
nostne koncerte pa pripravlja
letos. Tako se bo v soboto,
16. oktobra s samostojnim
koncertom predstavil v kul-
turnem domu v Žalcu. Ansam-
bel je doslej izdal štiri plošče,
deset kaset, CD ploščo, imel
več kot sto radijskih oddaj,
nad 70 tv oddaj in blizu tisoč
živih nastopov. Gostoval je
v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Švi-
ci, Švedski, Argentini, Uru-
gvaju in Braziliji. V ansamblu
igrajo Erika Fale, Cita in Jože
Galič, Zdenko Strucl in Samo
Golavšek. Koncert v Žalcu se
bo začel ob 18. uri.
V soboto, 16. oktobra, bo
v Mariboru 26. festival nareč-
nih popevk »Maribor 93«, ki se
bo začel ob 20. uri v dvorani
Tabor. Nastopili bodo Alek-
sander Jež, Silvin Korošec,
Magnet, Irena Vrčkovnik, Sa-
nja Mlinar, Bratje iz Oplotni-
ce. Čudežna polja, Andreja
Zakonjšek, Vindy, Natalija
Kolšek, Robi Horvat, Biba Be-
nussi, Andreja Korošec in Jože
Dajčman, Malibu, Nuša in Ka-
ra vans ter Boris Kopitar.
V odmoru bo 25 letnico nasto-
panja proslavil Edvin Flisar.
V Kranju je bil nov sloven-
ski festival domače glasbe,
kjer so izbirali Naj vižo 93.
Sodelovali so ansambli, ki so
osvajali nagrade na festivalih
na Ptuju, Vurberku in Štever-
janu. Zmagali so Jože Skubic
in Slapovi s pesmijo Na dopu-
stu, kjer so obilno pomagali
trije avtobusi navijačev. Sode-
lovali so še Primorski fantje,
Zeme iz Vojnika, Bratje iz
Oplotnice, Mak in Ptujski in-
strumentalni kvintet.
Stanko Mikola iz Arclina je
začel snemati prvo kaseto
v studiu Zlati zvoki v Kisovcu
pri Igorju Podpečanu. Prva
skladba Veselje na vasi se je že
uvrstila na naš Vrtiljak polk in
valčkov. Kaseta bo nared do
januarja.
V ponedeljek, 18. oktobra,
bo gost v radijski oddaji Vrti-
ljak polk in valčkov od 20. do
22. ure eden najboljši sloven-
skih ansamblov z renomejem
tudi v inozemstvu — Alpski
kvintet. To bo njegovo prvo
gostovanje v našem programu.
Odprti bodo tudi telefoni za
sodelovanje poslušalcev.
MEAT LOAF se je z albu-
mom »Bat Out Of Hell II« že
prvi teden povzpel na prvo
mesto najbolje prodajanih
v Angliji. Gre za nadaljevanje
pred šestnajstimi leti izdanega
»Bat Out Of Hell«, ki se še ved-
no prodaja po 15.000 kopij te-
densko in se tako uvršča v zgo-
dovini ročka kot eden izmed
najuspešnejših albumov vseh
časov. Z novega albuma sta že
izšla dva singla; »Fd Do Anyt-
hing For Love« in »Tvv^o Out Of
Three Ain't Bad«. Avtor in
producent obeh skladb je Jim
Steinman, Meat Loaf pa je
z njim nazadnje delal leta
1978.
Gospod »Mleto meso« pa
najbrž ne bo dolgo kraljeval
na evropskih lestvicah, priha-
ja namreč novi album NIRVA-
NE »In Utero«, ki se je že tretji
dan po izidu povzpel na vrh
ameriške lestvice.
Nov album je posnel tudi
TIM FINN (ex-Crowded Ho-
use in Split Enz). S te njegove
prve samostojne plošče imeno-
vane »Before & After« sta na
singlih že izšli skladbi »Percu-
asion« in »Hit The Ground
Running«, ki pa še zaenkrat
ostajata pri dnu evropskih le-
stvic.
Proti vsem pričakovanjem
pa se odlično prodaja prvi sin-
gle »On The Ropes« z najno-
vejšega, četrtega, studijskega
albuma »Construction For The
Modem Idiot« angleških novo-
rockerjev THE WONDER
STUFF.
»Bogle« se imenuje trenutno
najaktualnejši evropski plesni
trend, sprožila pa sta ga CHA-
KA DEMUS & PLIERS
z uspešnico »Tease Me«. Duo
sestavljata Jamajčana Alan
Parker alias Pliers, ki je prej
sodeloval s Steviem Wonder-
jem in Chaka Demus, zadnjih
nekaj let eden izmed vodilnih
glasbenikov na jamajški plesni
sceni.
Z Jamajke prihaja tudi tre-
nutno najhitrejši sprinter na
svetu LINFORD CHRISTIE,
ki poizkuša s svojo slavo, po
vzoru nekaterih znanih šport-
nikov, prodreti tudi na glasbe-
no sceno. Prejšnji ponedeljek
je namreč izdal svojo prvo ma-
lo ploščo s pesmijo »Keep On
Running«, priredbo uspešnice
skupine Spencer Daviš Group
iz leta 1965.
DUFF MCKAGAN je prvi
član californijskih Gims & Ro-
ses, ki mu je uspelo izdati sa-
mostojen album. Pri snemanju
plošče »Behve In Me« so mu
poleg Slasha, ki tudi ravnokar
zaključuje s snemanjem debu-
tantskega albuma, pomagali
številni znani glasbeniki; Jeff
Beck, Sabastian Bach in Len-
ny Kravitz pa so le nekateri
izmed njih.
Po skoraj polletnem premo-
ru se potem, ko so letos spo-
mladi zaradi preutrujenosti
obnemogli kot predvozači Me-
tallice, na sceno in evropske
odre vračajo ALICE IN CHA-
INS. Za začetek so posneli sin-
gle »Down In A Hole«, evrop-
ski del svetovne turneje pa so
začeli z razprodanim koncer-
tom v Londonu.
ALENKA GODEC v studio
Metro pripravlja kar dve kase-
ti. Še pred novim letom naj bi
izšel album s triom, ki ga se-
stavljajo bobnar Mišo Grego-
rin, klaviaturist Miran Juvan
in bas kitarist Jože Hauko.
V začetku prihodnjega leta pa
bo izšla kaseta in CD plošča,
za katero je Alenka že posnela
dve priredbi; prvo z naslovom
»Vse, kar želim« je v originalu
prepevala Nancy Wilson, dru-
ga pa je priredba skladbe »1
know Him So Well«, ki sta jo
včasih skupaj peli mati in hči
Whitney in Cissy Houston.
Beltinška banda spet jaha,
sporoča VLADO KRESLIN, ki
bo z obnovljeno zasedbo na-
stopil 22. oktobra na Borštni-
kovem srečanju v Mariboru.
Vlado trenutno sodeluje pri
snemanju filma »Za koga roža
cveti«, ki nastaja po istoimen-
ski literarni predlogi Ferija
Lainščka. Kreslin je poleg te-
ga, da je skupaj z Sašom Ole-
njukom napisal glasbo za film.
tudi eden izmed glavnih igral-
cev, igra pa cigana Mariško.
Nov avtorski album bo poča-
kal na prihodnje leto; za letos
Vlado pripravlja ploščo kon-
certnih posnetkov Beltinške
bande, ki bo posvečena spomi-
nu na letos preminulega Miška
Baranjo.
V ljubljanskem KUD France
Prešeren se bodo 19. oktobra,
ob 20. uri, v okviru evropske
turneje ustavili »digitalni te-
roristi« CLOCK DVA.
STANE ŠPEGEL
Pop delavnica '94
Pop delavnica '94 se spet
vrača k staremu receptu iz-
pred nekaj let, pesmi se bodo
zbirale v osmih radijskih od-
dajah te pa bodo s pomočjo
glasovanj (glasovnice bo ob-
javljalo šest slovenskih časo-
pisov in revij) in ocene stro-
kovne žirije dale 16 finalistov.
Teh osem oddaj se bo razvr-
stilo od oktobra '93 do maja
'94 v sobotnem večernem ter-
minu oddaje Pop Ročk Šoder,
v vsaki oddaji pa se bo pred-
stavilo po deset izvajalcev
(skupaj torej kar 80 pesmi).
Rezulati glasovanja in ocen
strokovne žirije bodo objavlje-
ni v istem terminu dva tedna
kasneje. Sodelujoče čakajo le-
pe nagrade: gostovanje v Vide-
onoči TVS, snemalni dnevi pri
Pop delavnici sodelujočih slo:-
venskih studiev, zaključna od-
daja pa bo med zmagovalce
razdelila tri glavne nagrade:
nagrado strokovne žirije
(200.000 SIT), nagrado žirij lo-
kalnih radijskih postaj
(100.000 SIT) in nagrado ob-
činstva na prireditvi (100.000
SIT). Prva oddaja bo že to so-
boto, 16.10., ob 19.30, natečaj
pa je odprt do konca aprila.
Prijave s studijskim posnet-
kom (trak 38 cm/s), natipkani-
ma dvema izvodoma besedila,
naslovom in podatki o izvajal-
cih je treba poslati na Radio
Slovenija, Redakcija za zabav-
no glasbo, Tavčarjeva 17,
Ljubljana, s pripisom »Pop de-
lavnica '94«. Natančnejše in-
formacije je mogoče dobiti pri
Tomu Pircu na tel. (061) 316-
386. SŠ
Št. 41 - 14. Oktober 1993
27
Miki, Miki...
Pred sedmimi leti, ko smo
Čudežniki pripravljali naš na-
juspešnejši projekt (Anamarie,
Tike tike tačke, Cvetje v jese-
ni...), smo k sodelovanju pri-
tegnili Gorana Šarca, takrat
člana skupine Rendcz-vous.
Goran je stanoval v neposred-
ni bližini studia Metro, v kate-
rem smo ustvarjali. Sledilo je
vabilo domov, na pijačo, ob
kateri smo premlevali in deba-
tirali o delu, ki smo ga opravili
v studiu.
Že ob prvem obisku nam je
Goran predstavil svojega bra-
ta Mikija, ki je v svoji sobi kot
obseden komponiral na raču-
nalniku ves čas naše prisotno-
sti. To je tudi za nas pomenilo
nekaj novega. Še bolj je prese-
nečal entuziazem mladega
fanta. Goran je kratko komen-
tiral: »Čist je znoru, je pa
dobr.« Kupi pisem oboževalk,
ki mi jih je pokazal nekaj me-
secev po tem, ko je postal član
skupine Rendez-vous, so na-
povedovali novo zvezdo.
Ko smo igrali ob odprtju di-
skotete Super Li v Ljubljani,
mi je Miki v pavzi s ponosom
povedal, da se je odločil za šo-
lo kariero. To se mi je zdelo
povsem logično, saj takšen ta-
lent in zagnanost lahko obro-
dita le pozitivne sadove. In res
nismo čakali dolgo. Miki je
pričel nizati uspešnice kot so
Sendi, Vsi žuriramo, Limbo
dance..., ustvaril tri uspešne
kasete in povečal število svojih
oboževalk.
In kaj počne Miki danes?
Popolnoma se je vrgel v šov
biznis. Skupaj z bratovo so-
progo, popularno Simono We-
iss sta ustanovila založbo Me-
gaton, pri kateri bo kot prva
oktobra izšla nova Mikijeva
kaseta Party dance. Posneta je
bila v poletnih mesecih v pre-
novljenem ljubljanskem stu-
diu Akademik pod producent-
sko taktirko Gorana Šarca,
tonskega mojstra Roberta
Bevca in asistenta Denija Ce-
glarja. Pri spremljevalnih vo-
kalLh sta pomagala Sendi Zu-
pane in Oliver Antauer. Da je
bilo pri snemanju vokalov vro-
če tudi Mikiju, je razvidno
s fotografije. Na kaseti bo de-
vet skladb, od tega pet priredb
znanih tujih uspešnic, štiri pe-
smi pa so avtorska dela Miki-
ja, Gorana, Simone in Vesne
Petrovič. Aranžer vseh skladb
je Miki. Če sklepam po starih
izdajah, si upam napovedati,
da bo kaseta, ki prihaja v trgo-
vine, še boljša od prejšnjih. To
trdim, čeprav posnetkov še ni-
sem slišal. Vendar je dovolj, da
poznam Mikija in ves team, ki
je sodeloval. Za konec še Miki-
jev naslov: Miki fan club. Me-
gaton, Poljanska 73, Ljub-
ljana.
Mimogrede naj omenim še
novost    založbe    Megaton.
V kratkem bo izšla kaseta še
neuveljavljenega Wemerja.
S svojim glasom bo precej
zdramil slovensko popevkar-
sko sceno. No, kaj več o tem
v eni izmed prihodnjih številk.
SLAVC L. KOVAČIČ
Pop loto
Nihče ni napovedal pravil-
nega vrstnega reda skladb,
nagrada, ki jo podarja spon-
zor oddaje Pop loto. Optika
Salobir, se tako podvoji in
znaša 6000 SIT. Za skladbe,
ki je tokrat izbral glasbeni
urednik Radia Celje, Stane
Špegel, lahko glasujete
v sredo, 20. oktobra. Kupone
pošljite na naslov: Radio Ce-
lje, Prešernova 19, Celje.
Spoznali smo
Why stekla
Piše Aleš Jošt
Malo pred Pivko je začelo
zunaj ntočno liti, ne ravno
kot iz škafa, pa vendar toli-
ko, da smo se tisti v vlaku, ki
nismo imeli s sabo marel, za-
čeli nelagodno presedati in
kar prepogosto pogledovati
skozi okno kupeja. Na pot
sem tokrat moral kreniti sam
in prva javka je bila v Diva-
či, od koder je le nekaj kilo-
metrov do Lokev.
Ta stara kraška vas, ki si
jo lahko zapomniš najlažje
po veliki gostilni ob cesti, se
zadnje čase omenja v glav-
nem zaradi koncertnega de-
lovanja v vaški dvorani, kjer
je danes klub Milton. No,
v tem klubu pa je bil za pet-
kov večer napovedan kon-
cert skupine Why stakla iz
Osijeka in naše Javne traje,
kot ste si nekateri gotovo že
mislili, kajneda. Ozvočenje
na odru simpatične dvorani-
ce je bilo že postavljeno in
tonska vaja bi se imela ravno
pričeti, ko si nisem niti naj-
manj mislil, da bi lahko rav-
no v tistem trenutku zadevo
zafrtajčkal moj soimenjak,
patron groma in bliska Aleš.
Močno je treščilo kakšnih
pet, šest kilometrov stran in
od elektrike v vasi ni ostal
niti e. In tako seje vse skupaj
začelo šele okoli polnoči, ko
sta oba bobnarja imela za
sabo že solo koncert ob žepni
svetilki, vsi pa smo potem
s pozornostjo in neprikritim
presenečenjem na odru
spremljali vajo osiješkega
srednješolskega tria. Odtra-
jali smo prvi in jim prepusti-
li oder. Kljub petnajstim
uram potovanja in desetim
uram čakanja, so mladci
zbrali vso svojo moč in z za-
res izrednim nastopom nav-
dušili z nevihto okleščeno
občinstvo. Energičen in svež
ročk, presenetljivo zrelo po-
stavljen in preprosto izve-
den, je razvedril našo vero
v prihodnost in okrepil pre-
pričanje, da je treba vrata
organizacijskega delovanja
tudi široko odpreti proti ju-
govzhodu, kjer prav gotovo
vzhaja nova generacija mla-
dih glasbenih ustvarjalcev.
Naslednji dan je bila že so-
bota, če se dobro spomnim,
in sem si živopisane zidove
v koprskem MKCju. Tudi ta
dan smo bili namenjeni na
pot in roba je ostala v kom-
biju, da si prihranimo vsaj
malo moči. Tokrat nas je
vrag gnal v Postojno, ta ve-
leznani turistični rudnik,
kjer se mularija dolgoletne-
mu teptanju navkljub znova
postavlja na noge. Nimajo
svojih prostorov, vendar ji je
s trmo in vztrajanjem le
uspelo na koncu sezone do-
biti v najem velik luknjast
šotor in vanj se je naselila
naša brigada. Na pomoč so
priskočili še bližnji Ilirci in
dva domača benda. Prvega
smo zaradi kulinaričnega
obhajila žal ujeli le za rep,
drugi pa so me zopet prijetno
presenetili. Veseljaška sku-
pina Ana Pupodan iz Peteli-
njega pri Pivki je pred oder
pritegnila lokalno mladež, ki
je iz prve pričela sodelovati
v nekakšnem srednješolskem
vzdušju, prepevati in se va-
ljati od smeha. Kolektiv na
odru je z občutkom za teater
uspeval servirati mešanico
žanrov, s katerimi so podprli
svojega pevca, ki je pel po
domače in še kar. Vsi po vrsti
dobri glasbeniki, sicer niso
dosegli prodornosti in ostri-
ne, kot jo trenutno ponuja
Why stakla, zato pa so pri-
kazali kako se streže na
zdravem srednješolskem žu-
ru, kar se ji bo gotovo pozna-
lo čez nekaj let, ko se bo,
mogoče pa le, zmigala njiho-
va generacija v ljubljanskih
študentskih domovih.
Tako, to je bilo precej na
brzino. Zapomnite si pred-
vsem Why stakla, odkritje
sezone, ne jejte bombonov.
V Slovenijo prihaja Električ-
ni  orgazam  iz  Beograda.
V koprskem MKC bodo na-
stopili jutri, ostala dva kon-
certa pa bosta v Lokvi in
Ljubljani. Zaug, Krota je re-
gistrirana, pa lep pozdrav.
1. NAŠA PESE M - ZASAVCI (8)
2. ZA DOBRO JUTRO - HENČEK (2)
3. MINI KRILO - PRIMORSKI FANTJE (10)
4. KO ZAKLICAL BOM TVOJE IME - JOŽE SKUBIC (6)
5. LJUBEZEN VSE ODPUSTI - ANS. ROBERT ZUPAN (5)
6. GOSPODIČNA - IGOR IN ZLATI ZVOKI (2)
7. SLOVENSKA POLKA - ZEME (3)
8. VESEUE NA VASI - ANS. STANETA MIKOLA - ARCLIN (1)
9. POD GORAMI - SLOVENSKOGORIŠKI KVINTET (1)
10. SPOMIN NA DOM - VRTNICA     ? (9)
OB TVOJEM PRAZNIKU - VIGRED
DOBRNA - ŠTAJERSKIH 7
Nagrajenca: Zdenka Brleč, Taborje 7, Laško
Barbara Šeško, UI. Frankolovskih žrtev 3, Celje
Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku
Radia Celje
1.WORLD-NEWORDER (4)
2. RAIN - MADONNA 9)
3. CONDEMNATION - DEPECHE MODE 7)
4. RUNAWAY TRAIN - SOUL ASVLUM 8)
5. HEART SHAPED BOX - NIRVANA 2)
6. EVERYDAY - OMD (1)
7. THE RIVER OF DREAMS - BILLV JOEL 3
8. TURN THE PAGE - TERENCE TRENT D'ARBY 2)
9. HIGER GROUND - UB 40 4)
10. ELEMENTAL-TEARSOFFEARS (1)
1. DIVJE MAČKE - AGROPOP (1)
2. PUŠČAVA SNA - ŠANK ROČK 6)
3. NAZAJ - AVTOMOBILI 7)
4. JEST GREM KR SPAT - JOHNY'S BAND (3
5. PFIAVIL SEM TI MASNE VICE - 1 -B BAND 4)
6. HIŠA NASPROTI SONCA - PETER LOVŠIN 5)
7. BREZ BESED - JAN PLESTENJAK 1)
8. STAREC - EASY IZTOK 5)
9. ZAPRI OČI - MICHELANGELO 2)
10. CE TE ZAPREJO - MIRABELLA (3)
LUV 4 LUV - ROBIN S
VVESTLAND - BILLY IDOL
POT V JAJCA - DUŠAN URŠIČ
UJELASIME-CHATEAU
Nagrajenca: Žiga Gričar, Razlagova 19, Celje
Suzana Naglic, Cerovec 26, Šentjur
Nagrajenca dvigneta plošče v prodaijalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju
Št. 41 - 14. oktober 1993
28
Užitki
Življenje je sranje. Večina ljudi izhaja iz te trditve,
zaradi česar jim je včasih morda celo lažje. Takšni ljudje
namreč prej vidijo lepe stvari, ki se jim dogajajo, in jih
znajo tudi bolj ceniti... Če pa gledaš na življenje samo
z lepih strani, če ga jemlješ »lahko«, je verjetno možnost,
da si večkrat razočaran, dosti večja.
Dejstvo, ki se ga po nekaj časa naučiš, pa je, da je
vredno živeti za trenutke. Življenje samo je namreč težko
ocenjevati; jasno je, da ga dogodki spreminjajo; enkrat na
bolje, drugič na slabše. Lepi ali grozni so lahko samo
trenutki. Le, da jih moraš znati opaziti in ceniti.
NINA M.
Nepozabni
Iconceil
»Ej, sploh ne moreš verjet.
Adi Smolar na koncertu v in-
ternatu. To je pa že tu mač! To
moramo iti gledat!«
To so bile moje prve besede,
ko sem zagledala tako rečene
plakate. Bila sem tudi prva, ki
je kupila vstopnico!!!
Komaj sem čakala četrtko-
vega večera, usodno osmo uro,
in cel božji dan premišljevala
samo o tem, kako bom sedela
pod odrom v prvi vrsti in opa-
zovala čupavega Adija s ki-
taro ...
Adi se ves čas nekaj smeje in
govori. Tako sem navdušena,
da sploh ne slišim njegovih be-
sed. Potem pa, kar naenkrat:
»Takole: pom, pom, pom, pom,
pom, pom, pom, in ona: pa-
bambej, babmbej, bambmbej,
babm, pom, pom, pom, pom,
pom, pom, pom, pabambejbm-
bejmba...«
Srce mi nabija tisoč na mi-
nuto, kolena me bolijo, želodec
se mi je obrnil na čebulo (beri:
glavo!). Začnem peti in majati
z glavo. Občutek imam, da vidi
samo mene in to, da mu poma-
gam peti. Prijateljica, ki sedi
zraven mene, me dreza, naj
bom tiho, ampak malomeščani
okoli mene in okoli drugih
treh, ki tudi glasno pojejo in so
se na koncertu razživeh, me ne
zanimajo preveč.
Ura koncerta je mimo, sledi
četrt umi odmor. Hitro gremo
na čik, in seveda po avtogram.
Letim pred internat in si vsa
živčna prižgem čik. Tam je,
zato ga napadem: »Ej, a...a
lahko dobim en avtogram na
roko?« »Sej se ti lahko podpi-
šem na listek!« »Ma, jest ga
nimam.« »Ga mam jest!«
In medtem, ko meni pada sr-
ce čez levo hlačnico, ko bi se
najraje drla in se prepričujem,
da ne smem, ker bo potem še
on mislil, da sem nora, mi v ro-
ke tišči papir. Jaz pa se mu
jecljaje zahvaljujem.
Spet gremo noter. Zagledam
Andrejo, in pričnem kričati
nanjo v stilu, ali je mogoče
zmešana in kje je lazila prej,
ko se je koncert začel...
»Dej, Damjana, nebi p...!
Gremo noter!« in me zvleče za
sabo. Spet sedim v prvi vrsti in
se režim. Mečem pa tako bolne
pripombe, da te pobere. An-
dreja, ki sedi ob meni, kriči:
»Ej, mislim, K-VAAAA? Ja,
prov maš, čist prov...!«
Zdaj poje eno o žuru in res je
full zadel. »Ej, Andreja, a ni-
smo takih žurov imeli tudi
mi?« »Ja, ampak tih' hod'! Te
lohk še kdo od vzgojiteljev
sliši!«
»Po koncertu gremo po dve
kaseti!« ji spet zakričim na
uho, in ona se strinja.
Konec koncerta. Že letim.
»Learning to fly« na oder...
»Adi, dej dve kaseti prosim!
Ja, in še podpiši se!«
»Ja,« je začel razlagati, am-
pak, bralec, oprosti mi... ne
vem kaj je govoril. Gledala
sem samo kantavtorske poteze
njegovega obraza in telesa.
Obema z Andrejo tišči v ro-
ko kaseto. Zahvaliva se, nakar
me noge odnesejo v tretje nad-
stropje. Pizdim po sobah in
umiram pri folku, ki ni šel na
koncert. Andreja me miri.
Ura je tri zjutraj. »Adi, Adi,
greva lovit ribe?« »Dej, Dam-
jana, ne seri. Nebi sanjat!«
Ja, folk, še se spomnim.
Koncert, da dol padeš. Uvod
v jesen, ki tuguje in luduje...
In, Adi, hvala za take užitke!
DAMJANA, DDC
Dol S Teen-
valom!
Da, in to čim prej, saj zače-
nja ta oddaja sčasoma nega-
tivno vplivati na možgane, kot
se je to zgodilo pri neki Bran-
ki. Ali pa je bilo to mogoče
zaradi sonca???
Kakor koli že, Teen-val je
zapečaten pod rubriko »uki-
njeno«, voditelji pa bomo za-
čeli prebirati osmrtnice.
Če pa vam je Teen-val ven-
darle všeč, se brž narišite med
tistih tisoč dvesto podpisov, ki
jih bo morala zbrati Anita, da
bi oddajo podaljšala.
Ko ji bo to uspelo, bomo po-
klicali Metallico, pa Madonno
in Jacksona na naš žur, ki bo
na parkirišču pred NT&RC.
Tako nekako in še huje so se
križali predlogi in kritike,
pohvale in graje na Teen-val.
Tina, Jani in jaz, ki smo jih to
soboto strpno prenašali, pa
smo bili najbolj veseli Mateje-
vega come backa. Po treh ted-
nih, ko smo morali speljati od-
dajo brez njega, ima še vedno
tisti stari feeling za mešanje
glasbe, previjanje trakov in
prižiganje mikrofonov.
Torej, še ena sobota, ki je
(na srečo!) minila brez smrt-
nih žrtev v studiu. Huje pa bo
najbrž v Krpanovi kleti v Žal-
cu, kamor bosta šli naša naj-
večja zagovornica Suzana, in
pa najhujša sovražnica Bran-
ka skupaj (!!!) na tatarski bif-
tek. Dober tek!
SIMON KARNOVŠEK.
Resničnost je iluzija,
ki nastaja v času, ko ni
denarja za pijačo.
Vsa hudobija izvira iz
slabosti.
(Jean-Jacques Rosseau)
Europe
Gin From Lebanon
It's tirne to break out from tiie cage
It's tirne to change your ways
It's time to find those
Shattered dreams
That vanished in the haze
It's time to lose those
Concrete shoes
They held you down too long 'cause
Trouble days have come and gone
And the night has just began
Another dawn is yet to come
Carry on my little one
Girl from Lebanon
Its time to meet changes
They come from ali around
It's time foryou to reahze
Freedom has heen found
It's time to met the future
And forget about the past
It's time to make a good thing last
And the night has just began
Another dawn is yet to come
Carry on my little one
Girl from Lebanon
IVs time to cut the barbed wire
And walk out on the street
It's time that we stayed up aH night
And lose ali kinds of sleep
It's time to wear those bright blue jeans
And let your halt hang down
The word of peace is goin' 'round
Z NT&RC V Gardaiand
v Gardaiand bodo potovali: Leonida Cmok, Pečovje 4/a
Store; Helenca Mlakar, Bodrež 34, Grobelno in Vojka Narat
Jezerce 19, Dobje pri Planini.
Itaiijaniia
3.ilei
Ležala sem v bolniški sobi.
Še vedno sem imela oči moč-
no zatisnjene. V trebuhu sem
ves čas čutila bolečino. Še
vedno sem imela pred očmi
predstavo: Carlo, ki me je
hladnokrvno ustrelil. Počasi
sem odpirala oči. Pri meni je
sedel on. Nemo je strmel va-
me. Njegov bledi obraz so iz-
dajale rdeče oči, polne solza
in kesanja. Prijela sem ga za
roko. Ves se je zdrznil in tiho
rekel: »Damjana...«.
Nisem mogla spregovoriti.
Vendar pa sem si zelo močno
želela povedati mu, da ga ne
bom zapustila, da ga imam
še vedno rada. V sebi sem se
spraševala, kako ga lahko še
vedno ljubim po vsem, kar
mi je storil. Zakaj ga ne mo-
rem zapustiti? Njegov glas
me je predramil iz misli:
»Damjana, priznam da sem
ti lagal in te prevaral, vendar
pa sem se po vseh avanturah
vrnil k tebi, saj te imam res-
nično rad. Verjemi mi.« Sti-
skala sem njegovo roko, do-
kler nisem začutila bolečine.
Gledala sem ga v oči, dokler
nisem čez nekaj časa, ko sem
pogled umaknila k vratom,
opazila nekoga, ki ga nisem
poznala; čeprav se mi je zde-
lo, da sem ga nekje že videla.
Bila je ženska. Carla sem
vprašujoče pogledala. Tudi
on se je obrnil, me nato spet
pogledal in dejal: »Tudi to je
ena laž. Prikrival sem, ker
sem se bal, da bi te izgubil.
Kristina ni mrtva.« Nevidna
sila mi je dala moč in zakri-
čala sem: »Kristina!« Prite-
kla je do mene in med obje-
manjem sva obe jokali. »Ve-
dela sem, da si živa!« sem
šepnila.
Potem sva se dolgo pogo-
varjali, se smejali in obujali
spomine. Na Carla sva poza-
bili. Ko pa sem utrujeno obr-
nila pogled k vratom, ga ni
bilo več. Ko je to opazila tudi
Kristina, mi je rekla: »Pusti
ga! Preveč te je pustil trpeti
v laži in izkoriščanju. Sedaj
moraš spet sama zaživeti, saj
imaš komaj sedemnajst let!«
Imela je prav. Vendar sem
ga ljubila. Zazdelo se mi je,
da Kristina bere moje misli:
»Vem, da ga imaš še vedno
rada, vendar boš to prebo-
lela !«
Naenkrat sva se začeli na
vse grlo smejati. Nisem mo-
gla priti do besede. Solze
smeha so se mi kotalile po
licu in v grlu sem zadrževala
jok bolečine in sreče hkrati.
Zaradi Carla nisem jokala
nikoli več. Počasi sem odkri-
vala svoje stare prijatelje in
navade — življenje, ki sem ga
v treh letih pozabila. No,
navsezadnje pa so bila ta le-
ta le še ena izkušnja več...
DAMJANA BRADAČ
Konec
ČANG ŠLANG
ČAJ ZA HUJŠANJE
Z zmanjševanjem
telesne teže krepite
organizem
Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vita-
minske tablete, dietetski preparati) so re-
ševali problem zmanjševanja telesne teže,
ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne
teže. Izjema pri tem je ČANG-ŠLANG,
čaj za reduciranje telesne teže po kitajski
recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sesta-
vin in ga lahko uporabljamo za posebno
nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov,
nakopičenih maščob in spodbuja izgubo
teka. Z rednim pitjem čaja ČANG-
ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne
maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in
gibčno. Čaj ČANG-ŠLANG je sestavljen
iz posebnih sestavin in je primeren za žen-
ske in moške, stare in mlade, za vse sta-
rosti.
ČANG-ŠLANG
so nekoč pili bo-
gati Kitajci. S pit-
jem tega čaja so
obdržali vitkost in
gibčnost. Tudi
vsak obrok hrane
so čutili kot en
sam požirek.-
Škatlica ČANG-
ŠLANGA vsebu-
je 40 vrečk čaja,
ki so grancija za
dosego želene te-
lesne teže. Po pit-
NAROČILA NA
p. p. 45,
61101 UUBUANA
ali na telefon:
061 217-600
061 216-766
061 215-476
ju čaja ne čutite v želodcu nobene teže
niti kakšne druge neprijetnosti, kajti
niste pili pivskega kvasa, pač pa
ČANG-ŠLANG, čaj s tradicijo več kot
1700 let.
Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred
obrokom popijete eno skodelico tega čaja.
Zaradi izgube telesne teže ne boste ner-
vozni, nasprotno, ohranili boste dobro raz-
položenje.
Isti učinek boste dosegli, če popijete dve
skodelici ČANG-ŠLANGA pred spanjem.
CENA: 799,00 SIT + PTT STROŠKI
PLAČATE PO POVZETJU
Naročila na p. p. 45, 61101 LjubUana
ali na telefon: 061 217-690, 061 216-766,
061 215-476
Št. 41 - 14. Oktober 1993
29
Zgodovinski oris
Prva svetovna vojna je na duši evropske-
ga človeka pustila veliko ran, reakcija na
vojne grozote pa se je pokazala v fenomenu
t.i. povojne psihoze, ki jo je Prerod, glasilo
Svete vojske opisal več kot prepričljivo:
»Tri leta so že minula po strašni svetovni
nevihti - pa zastonj čakamo, da se bodo te
umazane vode, te kalne luže same po sebi
odtekle... Vesoljni potop nravne propalosti
še leži in teži nad zemljo. Verižništvo in
odrtija še cvete, revščina, stiska, beda še
narašča, ne da bi jih kdo odpomel. Strašna
brezčutnost src vlada v svetu. Vnebovpijoče
pomanjkanje srčne olike!... Bakhus in Ve-
nera imata svoj nepretrgan praznik. Dan za
dnem in uro za uro se jima žrtvuje. Lahko
sta jih vesela svojih častilcev. Oh, kako
luštno je na svetu! Vse pleše: fantje plešejo,
dekleta plešejo, študentje plešejo, gospo-
dične plešejo, otroci plešejo in stare omare
plešejo. Plešejo tudi hiše, cesta in drevesa
- vse se vrti naokoli. Veljak in prostak se
vračata in vlečeta v pozni uri iz gostilne, se
zibljeta in gugljeta po cesti, da se jima svet
okoli vrti. Krokata in krulita vsak po svoje
in prodajata svojo kulturo. Kletve se vsip-
Ijujejo iz ust, pridušanje, psovke na debelo
in poceni...«
Moralni propad in nebrzdana želja po
zabavi, brezciljnost in upad vseh človeških
vrednot, življenje iz rok v usta in ravnoduš-
nost, vse to so bili pojavi, ki jih je bilo po
prvi svetovni vojni tudi v Sloveniji moč
opaziti. Glavni vzrok za takšno stanje pa je
bil po mnenju opazovalcev alkoholizem, ki
da mu je vdan slovenski narod v celoti.
Zaradi tega so nekateri - kot celjski profe-
sor Emilijan Lilek — celo zahtevah, da se
alkoholna kuga izkorenini po ameriškem
vzoru: s prohibicijo in s prodajanjem žga-
nja v lekarnah. Vendar pa se kaj takšnega
v Sloveniji nikakor ni dalo izvesti. Ne le
zaradi tega, ker so tudi vodihii politični
glavači radi posegali po kozarčku rujnega,
temveč spričo globoke tradicije alkoholiz-
ma med Slovenci. (Mimogrede: »nerazum-
na« odločitev, da se v skupščinskem bifeju
ne smejo več točiti alkoholne pijače, se že
kaže v neučinkovitem delu slovenskega
parlamenta).
Podobnih predlogov, kot ga je podal pro-
f. Lilek, je bilo v slovenski zgodovini že kar
precej. Iz prejšnjega stoletja je najbolj znan
predlog mestne občine Celje iz leta 1877 za
sprejem protipijanskega zakona na Štajer-
skem, ker da je pijanstvo na Štajerskem, še
posebej pa na celjskem področju, izredno
razširjeno. Zakon, ki naj bi najbolj trdo-
vratnim pijancem do poboljšanja prepove-
»Sladkih laških vin je malo, so draga.
Dolenjskega vina tudi ni mnogo in je
kislo in drago.«
(Primož Trubar, 1563)
doval vstop v gostinske lokale, pa seveda ni
bil sprejet, saj je predlog celjskega občin-
skega odbora liberalni tisk zavrnil z eno-
stavno razlago, češ da bi šlo za nedopustno
poseganje v svobodni odnos med gostilni-
čarjem in gostom. (Seveda pa je očitno, da
celjski lokalni politiki s tem predlogom ni-
so nastopili čisto resno).
Tudi ljubljanski zdravnik Lipič, ki je leta
1834 podrobno popisal razmere v Ljublja-
ni, je ob ugotovitvi, da je v Ljubljani, mestu
s 15.000 prebivalci, že okoli 400 kroničnih
pijancev, predlagal, naj bi mestne oblasti
prepovedale žganjekuho. Vendar tudi ljub-
ljanski mestni očetje niso poslušali nasveta
svojega medicusa, kot da bi vedeli, da so
bili takšni in podobni poskusi že v prete-
klosti obsojeni na propad. Že leta 1517 je
namreč Seigmund von Dietrichstein
v Ljubljani ustanovil abstinenčni red
Sv. Krištofa, ki mu je res pristopilo nekaj
kranjskih plendčev. Vendar so red že kmalu
razpustih, ker so člani stalno kršiU pravila
in je bilo veliko bolj priljubljeno neko zdru-
ženje pivcev. Z eno besedo - zgodovina pre-
tiranega nacejanja z vinom in ostalimi vr-
stami alkohola, je v slovenskih deželah ta-
ko bogata, da bi lahko napisali zajetno
knjigo, pa še vedno ne bi izčrpali vseh vi-
rov, ki so nam na razpolago. Zdi se, da so
naši predniki že v zgodnjem srednjem veku
poznali znamenito Trdinovo misel, da so tri
največje dobrote Slovencev »vinska kaplji-
ca, svinjska reberca pa ženska stegenca«,
pri čemer uvrstitev vinske kapljice na prvo
mesto nikakor ni naključna.
Kontinuiteta med antiko in srednjim ve-
kom se na Slovenskem ni ohranila le na
področju vinogradništva, temveč tudi pora-
be vina in ostalih opojnih pijač. Tako kot je
bilo v antiki slovensko ozemlje skoraj v ce-
loti vinogradniško področje, vino pa ena
izmed najpriljubljenejših pijač tukajšnjega
prebivalstva (o tem nam priča tudi napis na
oljenki iz Ptuja: »Vino, kruh in redkvica,
reveža večerjica«), so slovenske dežele slo-
vele po svojih vinih in njihovi porabi tudi
v srednjem veku. Po nasehtvi Slovencev, ki
so se naučili vinogradništva od staroselcev,
se vinogradi najprej omenjajo v drugi polo-
vici 9. stoletja, v Kocljevi državi ob Blaten-
skem jezeru. V naslednjih stoletjih pa se
pojavljajo omembe vinogradov veliko bolj
pogosto, tudi v okoliših, kjer so jih pozneje
zaradi neugodnega podnebja opustili.
Čeprav je bilo v srednjem veku z vinogra-
di prekrito skoraj celotno področje Slove-
nije in so trto sadili celo na Gorenjskem (v
okolici Bleda, na Šmarjetni gori pri Kranju
in okoli Škofje Loke) na slovenskem Koro-
škem (v okolici Beljaka, v Podjuni in La-
botski dolini ter zlasti v velikovškem okra-
ju) in v okolici Ljubljane (v neki listini iz
leta 1403 se omenjajo tudi vinogradi pod
Rožnikom pri Ljubljani), pa so tudi tedaj
najboljša vina proizvajali v Goriških Brdih,
na Vipavskem in v Istri ter na Štajerskem.
V srednjeveških urbarjih se velikokrat
omenjajo primorska rebula, vipavec in te-
ran, ki so jih uspešno prodajali tudi v neslo-
venskih deželah, tja do Bavarske in celo na
Angleško. Na Štajerskem je bila najbolj
razširjena belina (der weisse Hevmisch), ki
je bila prav tako cenjena v tujini, bolj za
domačo rabo pa je bilo bolj kislo vino z Bi-
zeljskega in zlasti dolenjski cviček.
Palača Hampton Court
Nadaljevanje in konec
Toda obnavljanje tega sta-
rodavnega dela palače ni bilo
preprosto. Kopica zgodovinar-
jev, arhitektov, inženirjev in
gradbincev se je dolgo ubadala
s tem, kakšni so bili sobe, hod-
niki in kapela v tudorskih ča-
sih. Samo za to »detektivsko«
delo so porabiU celo leto dni,
rekonstrukcijo pa so dokonča-
li v štirih mesecih. Obnovitve-
na dela v palači je vodil Dr. Si-
mon Thurley, kurator v histo-
ričnih kraljevih palačah. Kot
je povedal, je bil glavni resta-
vratorski problem v tem, da so
v 16. stoletju sicer izdelovali
načrte za gradnjo, toda oddaU
So jih delavcem na mestu, kjer
So gradili in kasneje so se raz-
gubili ali pa so jih uničili. Ta-
ko so se morali restavratorji
opreti na dokumente iz držav-
nih arhivov, kar pa ni zadosto-
valo za restavracijo takšnih
razsežnosti, zato so morali
previdno odstraniti baročne
dodatke in se na ta način pri-
kopati do tudorske osnove.
V prvi fazi obnove so tako na
primer odstraniU lesne obloge
v sobanah in previdno dvignili
deske s tal, da so lahko bolje
penili, kako je tudorska pala-
ča izgledala v času Henrika
Vin.
Prostori Henrika VIII pa ni-
so edini preostanek tudorskih
časov v Hampton Courtu. Pred
nekaj leti so obnovili tudi zna-
menite tudorske kuhinje, kjer
so v 16. stoletju vsak dan pri-
pravljali obede za več sto
dvorjanov in služničadi. Ko se
obiskovalci sprehodijo skoz-
nje, dobijo občutek, kakor da
se v teh pritličnih prostorih še
vedno peče in kviha. V velikem
kaminu gori ogenj, v pletenih
košaricah so zbrana sveža ze-
lišča, kakor da bi se čas ustavil
na kresni dan pred več kot šti-
risto leti, ko je bilo ob enajstih
dopoldne v kuhinji vse živo, in
so dvorjani v drugem koncu
palače sedli h kosilu.
Prav tako je zanimiv tudi
baročni del palače, ki si ga je
kralj WilUam III v začetku
18. stoletja dal zgraditi samo
zase. Po požaru leta 1986 so
kraljeve sobane šele lansko
poletje spet odprli za javnost,
obiskovalce pa poleg razstav-
ljenega razkošja razveseljujejo
predvsem vodiči v kostumih iz
preteklosti. Njihova prisotnost
v Hampton Courtu je res do-
brodošla: polni so informacij,
radi p>ozirajo pred neštetimi
fotoaparati in z neskončno po-
trpežljivostjo usmerjajo iz-
gubljene turiste do želenih de-
lov palače.
Večina soban je lahko do-
stopna z invalidskim ah otro-
škim vozičkom, kadar pa se je
treba povzpeti v višje nad-
stropje, ni težko najti paznika,
ki rad priskoči na pomoč.
Starše z majhnimi otroki še
posebej razveseli posebna »ba-
by soba«, opremljena s previ-
jalno mizo, pomivalnim kori-
tom in majhnim kuhalnikom.
V notranjosti palače so za lač-
ne, utrujene in vsega razen
sladic site turiste iirediU t.i.
»kuhinjo Kraljice Elizabete I«,
v kateri postrežejo s čajem,
kavo, brezalkoholnimi pijača-
mi in različnimi tortami, dve
restavraciji pa obratujeta na
grajskem vrtu (čeprav je po-
nudba tam slabša, ker strežejo
predvsem na hitro pripravlje-
no, »plastično« hrano in Coca
Coli podobne pijače). V treh
trgovinicah s spominki je mo-
goče kupiti brošure, knjige,
razglednice in spominke, v po-
sebni trgovini ob tudorskih
kuhinjah pa prodajajo tudi
kuhinjske pripomočke, zeliš-
ča, začimbe, vina, marmelade
in podobno. Pri tem upošteva-
jo en sam pogoj: vse mora biti
na videz starinsko.
Osebje Hampton Courta nu-
di večkrat dnevno organiziran
ogled palače z vodičem, za ve-
doželjne obiskovalce bolj sa-
motarskih navad pa so na vo-
ljo kasete z obširno razlago
v angleščini, francoščini in
nemščini. Pri tem je vredno
poudariti, da se Britanci sicer
le redko spomnijo na druge je-
zike in narodnosti in običajno
posnamejo vse samo v svojem
jeziku, prepričani, da ga razu-
mejo pač čisto vsi.
Obiskovalci, ki bi si radi pa-
lačo ogledali še enkrat, si lah-
ko preskrbijo tudi nekakšno
»sezonsko vstopnico« - za ceno
dveh vstopnic vam dovolijo tri
obiske Hampton Courta ter
vam hkrati omogočijo 10 od-
stotni popust pri nakupu spo-
minkov. Znamenitosti je v tem
britanskem Versaillesu res ta-
ko veliko, da se je vredno vrni-
ti. In to ne le enkrat.
Piše Mojca Belak
Staro in novo
Št. 41 - 14. Oktober 1993
30
DEŽURSTVA TRGOVIN
Celie
Potrošnikova samopostrež-
na trgovina Soča v Stanetovi
14 in diskont na Cankarjevi
1 sta ob sobotah odprta do
17. ure, slednji je odprt tudi ob
nedeljah od 8. do 12. ure. Ob
nedeljah so od Potrošnikovih
trgovin od 7.30 do 11. ure od-
prte naslednje prodajalne: ži-
vilski oddelek v blagovnici
Nova vas, marketi na Ljub-
ljanski cesti. Dolgem polju.
Zgornji Hudinji, Vojniku, Što-
rah in na Ostrožnem, samopo-
strežne trgovine v Gaberjah,
Pod gradom, Tmovljah, Te-
harjah, Frankolovem, na Sve-
tini, na Ljubečni, Polulah,
v Šmartnem v Rožni dolini,
Škofji vasi in Novi cerkvi ter
stojnica na celjski tržnici. Ob
nedeljah je odprt tudi kiosk
pri celjski bolnišnici in sicer
od 12. do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte pro-
dajalne kruha Štručko, Ado in
Pekarno v Štorah ob sobotah
od 7. do 13. ure, Štručka je od-
prta tudi od nedeljah od 7. do
11. ure, kiosk na Hudinji pa ob
sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
Gala trade na Mariborski 128,
ki je odprta ob sobotah od
7. do 15. ure, ob nedeljah pa od
9. do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ob sobotah od 7.30 do 15. ure
odprte Scunopostrežne trgovi-
ne: Center, Rio, Otok, Vogla j-
na. Logarska, Sedmica, Soli-
darnost in Ložnica. Nakupni
center Lava je odprt od 7. do
15. ure. Samopostrežna trgovi-
na Savica je odprta od 7.30 do
17. ure. Ob nedeljah pa je de-
lovni čas Centrovih prodajaln
naslednji: od 7. do 11. ure je
odprta samopostrežna trgovi-
na Ložnica, Solidarnost od
7.30 do 11. in Otok od 8. do
11.30 ure.
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 7. do 11. ure
vam je na voljo celjska tržnica.
Poleg celjske tržnice v Rim-
Ijanki na Savinovi 3 je vsako
soboto od 6. do 13. ure in nede-
ljo, od 7. do ll.iu-e odprta Pe-
kama in Mesnica Prekoršek iz
Vojnika. V Vojniku pa je nji-
hova Mesnica odprta od 7. do
12. ure. Vsak dan je od 7.3do
23. ure odprta trgovina Drag-
stor na Mariborski 119, mini
market Gaj v Ozki ulici vsak
dan od 8.30 do 22. ure, ob ne-
deljah in praznikih od 8. do
22. ure, trgovina Plemič Te-
harje - sobote od 7. do 14. ure,
nedelje od 8. do 11. ure, trgovi-
na Figec Štore - sobote od 7.30
do 20. ure, ob nedeljah od 8. do
12., trgovina Mini shop Jereb
Teharje ob sobotah od 7. do
19. ure, ob nedeljah od 8. do
11. ure, mini market Čebelica
v Novi vasi ob sobotah in ne-
deljah od 8. do 21. ure, Skan
market na Mariborski 181
v Celju ob sobotah od 7. do
22. in ob nedeljah od 8. do
22. ure, trgovina Nadi v Šmar-
jeti pri Celju in vsak dan od
8. do 20. ure, odprta pa je tudi
trgovina Sneja na Trgu okto-
berske revolucije 1, od pone-
deljka do petka od 6.30 do
21. ure, ob sobotah od 7.30 do
19., ob nedeljah in praznikih
pa od 7.30 do 16. ure.
Od 7.30 do 15. ure je ob so-
botah odprta tudi Mercatorje-
va trgovina na Hudinji, kupu-
jete pa lahi o tudi v trgovskem
podjetju Ponudba na Dobojski
cesti v Celju in sicer ob sobo-
tah od 7. do 20. ure, ob nede-
ljah in praznikih pa od 8. do
12. ure.
Uške
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debru in Market
Živila v Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14.ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. 0«^rta je trgovi-
na Rogač pri železniški postaji
ob sobotah od 7. do 17. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure.
Market Zlatorog ob sobotah
od 7. do 15. ure in ob nedeljah
od 7. do 12. ure ter prodajalna
Ježek ob sobotah od 7.do
16. in ob nedeljah od 8. do
12. ure. Na Brezah nad Laškim
je ob sobotah od 7.30 do 13.30
in ob nedeljah od 8. do 11. ure
odprta trgovina z mešanim
blagom Kocman, na Vrhu tr-
govina Deželak ob sobotah od
8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa
od 9.doli.ure, v Rimskih To-
plicah trgovina Marjeta in si-
cer ob sobotah od 7. do 19., ob
nedeljah in praznikih pa od
7. do 12. ure ter Market Brez-
nica na Breznem pri Laškem
ob sobotah od 7. do 20. ure, ob
nedeljah in praznikih pa od
7. do 13. ure..        .......-________
Šentjur
Ob sobotah od 7. do 12. ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanjšek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjur so
ob sobotah odprte od 7. do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gk>rici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9. do 12. ure, na Planiiii pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
Odprta je prodajalna Močnik
v Vrbnem pri Šentjurju v so-
boto od 8. do 17. ure, ob nede-
ljah pa od 8. do 12.30.
Žalec
Trgovska dnožba Savinjski
magazin Žalec ima ob nede-
ljah od 8. do 12. ure odprte na-
slednje trgovine: blagovnice
Savinjka Žalec, Šempeter,
Polzela in Prebold ter samopo-
strežbe Cankarjeva Žalec,
Vransko, Pirešica, Liboje in
Tabor. Trgovina RR je ob so-
botah in nedeljah odprta non-
stop od 7. do 22. ure, market
Eni ob sobotah od 8. do 17., ob
nedeljah in praznikih pa od
8. do 12. ure, Potrošnikova po-
slovalnica Marehca v Prebol-
du ob nedeljah od 7.30 do
ll.vure, Minimarket Špela
v vdici Florjana Pohlina
3 v Žalcu ob sobotah od 7. do
17. ure in ob nedeljah od 8. do
12., prodajalna Gala v Šempe-
tru v Savinjski dolini ob sobo-
tah od 8. do 13. ob nedeljah pa
od 9. do 12. ure. Ob sobotah od
7.30 do 16. in ob nedeljah od
8. do 12. ure je odprta tudi sa-
mopostrežna trgovina in bife.
Kmetijske zadruge Petrovče.
Mozirje
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 8. do 10. ure
je dežurna Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Velenje
v tem mesecu je odprta tr-
govina Tržnica in sicer ob so-
botah od 7. do 19. ure, ob nede-
ljah pa od 8. do 11. ure. Odprta
je tudi samopostrežna trgovi-
na KK Ptuj na velenjski tržni-
ci, ki je ob sobotah odprta od
7. do 14., ob nedeljah pa od
8. do 11. ure.
Slovenske Konjice
v Slovenskih Konjicah sta
odprta Mencov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah. Odprt je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do 11. ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12. ure, ob nedeljah pa so de-
žurne naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8. do 11. ure
in Atomska vas od 8. do
12. ure. Market Lipa Šmarje je
ob sobotah odprt od 7. do
19. ure, ob nedeljah pa od 8. do
12.. V Rogaški Slatini je vsako
nedeljo od 8. do 11. ure izme-
nično odprt Market Ratanska
vas ali Prehrana, prav tako pa
so odprti gostinski obrati
Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
DEŽURSTVA
LEKARN
CELJE: Redni delovni čas
Lekarne na Stanetovi ulici
v Celju je od ponedeljka do
petka od 7. do 20. ure, ob sobo-
tah od 7. do 13., od 13. ure da-
lje v soboto, do ponedeljka do
7. ure zjutraj pa je organizira-
no neprekinjeno dežurstvo.
Enako velja tudi za praznike.
ŠENTJUR: Redni delovni
čas lekarne je od 7. do 18. ure,
ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
LAŠKO: Lekarna je odprta
od ponedeljka do petka od
7.30 do 18. ure, ob sobotah od
8. do 12.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živaU je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Lašk«, telefon 731-485. V p^meru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočH« pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 7ai-121.
VETES&^IARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETEiKNARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je ©d 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
714-144.
VETEiCiNASSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
17. oktobra bo dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon 831-
219, od 18. oktobra dalje pa dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-
410.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PBI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Danes, v četrtek, 14. oktobra še dežura dr. vet. med. Franci
Zapušek, telefon 741-935. Od petka 15. oktobra dalje pa bo
dežural dr. vet. med. Jože Pangerl, telefon 741-041.
MOZIRJE: Redni delovni
čas je od 7. do 19. ure, ob sobo-
tah pa je lekarna odprta od
7. do 12. ure.
SLOVENSKE KONJICE je
med tednom odprta od 7.30 do
13. ure in od 14. do 20., ob so-
botah od 7.30 do 13. ure, ob
nedeljah pa redno dežurstvo
traja od 9. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekarna odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od
7. do 14. ure, ob nedeljah in
praznikih pa imajo organizi-
rano dežurstvo, z enoumo pre-
kiriitvijo od 12. do 13. ure.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Redni delovni čas med tednom
je od 7.30 do 18.30 ure, ob so-
botah od 7.30 do 13. ure.
ŽALEC: Redni delovni čas
med tednom je od 7.30 do
19.30 ure, ob sobotah od 7.30
do 14. ure, vsako nedeljo pa je
lekarha dežiima od 8. do
11. ure.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-umo dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7.ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ali 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežvu:-
stvo je organizirano od 20-do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do ponedeljka do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna orchnacija od 7. do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13. do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gornji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19.ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizircma od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj.,
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj nasled-
njega dne pa je organizirano
dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE; Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežurna
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, izmenoma
pa je po tedenskem razporedu
organizirana dežurna služba
tudi v Bistrici ob Sotli, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni ambulantni de-
lovni čas je vsak dan od 7.30
do 13.30 ure, neprekinjeno de-
žurstvo pa je organizirano od
15. do 7.30 ure naslednjega
dne. Telefon 711-251.
ROJSTVA
Celje
V preteklem tednu se je
v celjski porodnišnici rodilo 18
.dečkov in 17 deMic.._
POROKE
Celje
PoročUo se je 5 parov med
njimi: Tomaž ČATER iz Lož-
nice pri Celju in Mojca KRALJ
iz Celja ter Peter OKORN in
Danijela PUNGERŠEK oba iz.
Škofje vasi.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Bojan
KNEHTL in Sonja KLADNIK
iz Gorice pri Slivnici.
Velenje
Poročila sta se Miran SITAR
in Brigita SKAZA iz Andraža
nad Polzelo, zlato poroko pa
sta sklenila Franc in Pavla
DELČNJAK iz Hrastovca.
Žalec
Poročil se je en par.
SMRTI
Celje
Umrli so: Mihael LEČNIK,
67 let iz Celja, Margareta ŽO-
HAR, 52 let iz Laškega, Jožef
KOLAR, 90 let iz Celja, Jože
KOS, 71 let iz Zabukovice,
Kristina PILIH, 75 let iz Voj-
nika, Ana IMENŠEK, 58 let iz
Rogaške Slatine, Marija JAZ-
BEC, 84 let iz Celja, Jožef VO-
DIŠEK, 84 let iz Velikega Šir-
ja, Albin PLEVNIK, 60 let iz
Buč, Jakob REZEC, 57 let iz
Laškega, Marija TEKAVC, 95
let iz Celja in Frančiška GA-i
ŠPERŠIČ, 92 let iz Celja.
Šentjur pri Celju
Umrla je Jožefa ŽAGAR, 82
let iz Šentvida pri Planini.
Velenje
Umrli so: Anton OSOLNIK,
72 let iz Velenja, Marija PRI-
ČA, 83 let iz Okonine, Tomaž
KULOVEC, 53 let iz Velenja,
Martina TIHOLE, 41 let iz
Jurkloštra, Franc ČUK, 67 let
iz Zg. Hudinje in Amalija CI-
GALE, 81 let iz Potoka.
Žalec
Umrla sta Elizabeta STRO-
^HAL, 80 let iz Celja in Matil-
da KRALJIC, 86 let iz Ljub-
ljane.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Marija GORU-
ČAN, 73 let iz Šmarja, Anton
TEPEŠ, 63 let iz Rogatca, i^-
ton KLAUŽAR, 71 let iz Zaga-
ja, Neža CAHARIJAZ, 79 let iz
Babnega brda in Franc KA-
SPRET, 59 let iz Buč.
Vse za dom,
družino in prosti
čas
št. 41 - 14. oktober 1993
št. 41 - 14.oktot)er 1993
32
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
z današnjo številko začenja
naša modna svetovalka Vlasta
Cah-Žerovnik posegati v za-
kladnico jesensko-zimskih mod-
nih novosti z letnico 93-94. So-
deč po prvih namigih, jih ne bo
tako hitro zmanjkalo.
Imate radi etno modo, oblači-
la, ki so v dobršni meri preplete-
na s folklornimi elementi? Vas je
že pred leti očaral patchwork in
se ne pri pleteninah, ne pri dru-
gih vrstah oblačU ne morete
odreči ciganski figuraliki? Mor-
da ob vsem skupaj prisegate še
na škotski karo? Če ste na vsa
vprašanja odgovorili pritrdilno,
potem bo moda v naslednjih me-
"secih nadvse navdušena nad va-
mi, a ljudje na ulici se bodo tudi
zagotovo vsaj dvakrat obrnili za
vami
Mešanica vseh teh modnih
elementov je namreč nov modni
stil, na katerega prisega veliko
modnih kreatorjev - ljudje, ki na
modo gledajo predvsem z dobrš-
no mero okusa in čuta za esteti-
ko, pa pravijo, da veliko dobrega
hkrati še ne pomeni tudi končne-
ga dobrega efekta.
A najsi bo tako ali drugače
- v modi velja namreč tudi pravi-
lo, da se nobena juha ne poje
tako vroča, kakor se skuha, zato
ne bo prav nič narobe, če se od-
ločite malce po svoje in iz množi-
ce »zapovedanih« modnih ele-
mentov izbirate le posamezne.
Če so vam všeč kar vsi po vrsti,
pa jih seveda tudi lahko poraz-
delite po posameznih oblačilih.
Uredništvo
Folklora - brezmejna
Inspiracija mode
Lani je ugledni modni stilist
Kari Lagerfeld s svojo mane-
kensko muzo Claudio Schiffer
»za svojo dušo« posnel serijo
fotografij, na katerih je bila
oblečena v tirolsko narodno
nošo. Fotografije so obšle svet
in glej ga zlomka, čeprav niso
imele tega namena, so navdu-
šile tudi nrnoge druge kre-
atorje.
Tirolska figuralika je spro-
žila pravi plaz modnih inspi-
racij, ki je potegnil za sabo še
patchwork in ciganske ele-
mente, kanadski ter vsem nam
dobro znani škotski karo...
Skupaj s folkloro se je v le-
tošnjo modo vtihotapil tudi
novi stil gnmge, ki ni na prvi
pogled prav nič uglednega vi-
deza - deluje namreč kar malce
zanikrno, kot bi bil obrnjen
narobe oziroma sešit iz starih
krp... No, to pa je tista cvetka
iz razkošnega šopka letošnje
jesensko-zimske ponudbe, ki
bo modnim estetom gotovo na-
ježila lase, saj večkrat krepko
presega mejo dobrega okusa.
A žal je tudi tokrat moda do-
kazala, da je svojeglava — če se
ji zahoče, pač v enem oblačilu
združi tudi štiridelno zgodbo
o patchvv^orku, škotskem karu,
pa še tirolski in ciganski figu-
raliki.
Še najmanj ga boste polomi-
le le z enim motivom iz ome-
njene ponudbe - dolgo krilo
z vratolomnimi razporki, blu-
za z volanastim ovratnikom ali
široka jopa trapezaste oblike
v škotskem karu bo okolico
kar prepričala, da ste sezna-
njene z novomodnimi smerni-
cami.
Sicer pa je v šopku z ime-
nom modna jesen in zima '93-
'94 še mnogo cvetov, ki so lep-
ši, bolj elegantni, glamm-ozni,
celo religiozno skrivnostni
— v naslednjih tednih in mese-
cih se bomo o tem zagotovo
prepričali.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje oktobra:
KATERA MODNA SILHUETA LETOŠNJE JESENSKO-ZIMSKE
MODE VAM JE NAJBOLJ VŠEČ?
a) umetelno »prevelik« casual stil (ohlapni puloverji, mix oblačil),
b) trapezasti in poloprijeti redengot kroji,
c) oprijeta linija poznih 40. let (sledi stilu Coco Chanel)
Majhni vrtovi tišine
Pokopališča so v Sloveniji različna, in sicer
glede na to, kje se nahajajo. Na kontinentu so
drugače obhkovana kot so v primorju ali na
krasu, kjer so dominantne kamene grobnice in
visoko rastoče ciprese.
Pokopališča na kontinentu (celini) imajo na
razpolago večje količine zendje in več možno-
sti za zasaditev in ureditev oz. oblikovanje po-
kopališč, tako da imajo nekatera mestna poko-
pališča podobo parka.
Na splošno so pokopališča mesta, ki pričajo
o kulturi, zgodovini in pomembnih osebnostih
nekega kraja skozi stoletja.
Nekateri grobovi so prave majhne gradbene
in kiparske mojstrovine, na drugih pa prihaja
do izraza čudovit rastlinski svet, ki ustvarja
prelepo podobo miniaturnega vrta v parku ti-
šine.
Ti majhni prostori - zadnja počivahšča - naj
bi bila enostavno in mnirjajoče, s pietetb obli-
kovana in zasajena. Tu moramo ustvariti
estetski videz, brez veliko različnih obhk in
različnih barv. Posebej moramo biti pozorni
pri izbiri rastlin.
Vedno izhajamo iz oblike spomenika, barve
kamna in vehkosti groba. Cvetlična zasaditev
mora s spomenikom ustvariti harmonijo in da-
ti temu malemu prostoru estetsko vrednost.
Pri zasaditvi groba razdeli-
mo zasaditev na: zasaditev
okrog nagrobne plošče; zasa-
ditev pred ploščo z nizkimi
rastlinami v okroglasti, po-
končni ali razgibani obliki;
prekrovna zasaditev, ki zavze-
ma % prostora, zasajena z eno
vrsto rasthn - preproga groba;
gredica sezonskega cvetja, ki
zavzema Vs groba.
Zasaditev groba začnemo ob
spomeniku, da poudarimo nje-
govo obliko, višino in barvo.
Razmislimo, če oblika spome-
nika potrebuje zeleni okvir, da
pride do večjega izraza in da
prostor deluje bolj intimno.
V tem primeru zasadimo, če
je seveda možno, okrog spo-
menika živo mejo iz vedno ze-
lenih rastlin kot so: pušpan-
buxus, tuja-thuja, pacipresa-
chamaecyparis, tisa-taxus in
druge ali pcfeadimo plezalko
vrtnico, srobot-clematis in
druge.
S prednje strani nagrobne
plošče kot poudarek zasadimo
na levi ali na desni strani 2 do
3 komade nižjih počasi rasto-
čih rastlinskih vrst kot so: ruš-
je-pinus mugo v ^družbi z res-
jem-erica ali caluna ah pritli-
kave smreke: stožčasta smre-
ka-picea conica, gnezdasta
smreka-picea nidiformis ali
okroglaste forme tuj-tuj a glo-
bosa, nizke rhododendrone ali
azaleie, ali mini vrtnice, prith-
kave češnjice-pnmus glandu-
losa, stebrasto tisotaxus fasti-
giata ali pokončni brinj-juni-
perus skyrocket ali japonski
pahljačasti javor-acer palm-
. dissectum...
Večji del groba - % predla-
gam trajno zasaditi z eno vrsto
prekrovruh plazečih trajnic,
katerih glavni namen za kom-
pletno pokritje groba je, da so
kot preproga, tako da deluje
enostavno in elegantno.
Za osnovo predlagam plaze-
če rastline kot so: plazeči brin-
juniperus horizontalis, br-
šljan-hedera ali ižander-pac-
hysandra ali plazeča panešp-
Ija-contoneaster dammeri,
nizke trave ali mah in druge.
Manjši del groba — Vs — je za-
sajen s sezonskim cvetjem. Tu
je izbor večji tako po barvi
cvetov in listov kot tudi po
obliki.
Izbrali bomo cvetlice v eni
barvi ali največ v dveh z ozi-
rom na velikost gredice. Majh-
ne gredice so lepše v eni barvi,
večje so lahko v dveh barvah.
V jesenski sezoni predlagam
zasaditev   cvetlične   gredice
z mačehami ali marjeticami-
beliš v združbi z tulipani, hija-
cintami ali hrušicami-muscari
in drugimi, da bi spomladi
efektno zablestele v kontrast«
nih barvah ali v niansah ene
barve; kot primer predlagam:
roza mečehe in roza tulipane,
modre mačehe in rumene tuli,
pane, rumene mačehe in mo-
dre hijacinte, bele mačehe in
beli tulipani, rdeče mačehe in
rumeni tulipani in roza marje-
tice in bele hijacinte.
V zgodnji poletni sezoni
imamo veliko izbiro enoletnic
za zasajevanje gredice, izbrali
pa bi za poletno floro: begoni-
je ali salvije ali tagetes, agera-
tum ali vodenke... da nam
cvetijo celo poletje do oktobra,
ko ponovno zasadimo gredico
z mačehami, belisom, čebuli-
cami.
Pri grobnicah je zasaditev
mogoča v za to pripravljene
žardinjere - sklede. V njih bo-
mo zasadili sezonsko cvetje ali
se odločimo za trajno zasadi-
tev s cvetočimi blazinastimi
trajnicami kot so avbrijecija-
aubrieta ali grobeljnik-alys-
sum, smiljka-cerastium ali su-
kulenti.
V večje posode se lahko po-
sadijo ruševci - pinius mugo,
mini vrtnice, resje v kombina-
ciji z nizkimi lončnimi krizan-
temami ter mačehami v jesen-
ski sezoni.
Pri izbiri vegetacijskega
materiala je vedno treba paziti
na sončno in senčno lego gro-
ba, ker obstajajo rasthnske vr-
ste ki kvalitetno rastejo na
sončni legi a slabo na senčni
legi ter obratno.
Se o okohci groba!
Če imamo srečo in je prostor
med grobovi večji, predlagani
zasaditev nižjih povešajočih
žalostnih oblik dreves kot so:
povešajoča breza ali povešajo-
či gaber in druga. Pod njihovo
krošnjo bi lahko postavili klo-
pco za posedanje v miru, senci
in tišini. jaglENKA LEBAN
Šifra: Težave
s šefom
Pogoji v katerih delam so že
nekaj časa tako obupni, da ne
vem kaj mi je storiti. Rojena
sem v znamenju Strelca, on,
moj šef, pa je rojen v znamenju
Tehtnice. Ko sva se prvič vide-
la mi je bil še kar simpatičen.
Kljub temu, da svoje delo po
svojem in tudi po mnenju ko-
legov dobro opravljam, pa me
nenehno kritizira in mi pov-
zroča različne težave, ki vča-
sih nimajo nobene zveze z de-
lovnimi opravili za katere sem
kvalificirana. Ne vem ali naj
zapustim službo in si poiščem
novo, ker pa je v teh časih to
težko, bi rada videla kaj se
skriva za tem odnosom. Sama
namreč nisem na noben način
provocirala tako slabega od-
nosa, zato bi rada prišla stvari
do dna in me zanima kaj pravi
o vsem horoskop.
IVANA: Iz vašega natalnega
horoskopa je razvidno da teža-
vam res ni kriva vaša malo-
marnost ali neodgovornost pri
delu. Izvor slabega odnosa se
skriva drugje. Ste morda kdaj
resno razmislili o tem kdo
v vaši službi je vaš resnični
prijatelj in komu zaupate svo-
je skrbi? Iz vaših planetarnih
aspektov je razvidno da ste
v življenju večkrat žrtev spletk
in opravljanj. Pogosto pa ste
temu sami krivi, kajti tudi
prevelika odkritosrčnost ter
direktnost nista najboljši!
Ljudje imajo včasih raje laži
kot pa kruto resnico, pa če-
prav je to za tako direktno in
zgovorno znamenje Strelca, ki
ljubi resnico, včasih težko iz-
vedljivo. Bodite bolj mili in di-
plomatski v svojih izjavah, če-
tudi so čista resnica. Tehtnice
so zelo občutljive za mnenje
drugih, če pa se počutijo ogro-
žene, potem postanejo tiran-
ske! Najbrž je vašemu šefu
prišla do ušes (morda tudi pre-
ko »dobre« prijateljice) kakš-
na vaša zelo resnična izjava?
Seveda pa je bila lahko zelo
potencirana, tako pa so se od-
nosi resnično poslabšali. Raz-
mishte o sebi in o zaupanju!
Šifra: Vrtnica in
trn
Spoznal sem neko dekle, ki
je rojena v znamenju Tehtnice
in vas prosim, če mi lahko kaj
poveste o njej. Včasih se mi zdi
zelo nepredvidljiva, zato sf
nanjo ne upam preveč naveza-
ti. Sicer pa mi je zelo všeč po
čustveni plati. Kako nama ka-
že v prihodnosti?
IVANA: Vajina zveza je pol-
na strasti in romantike. Je pa
zato nekaj manj stabilna in ni-
hajoča v osnovnih življenjskih
zadevah - kot so: skupen dom,
otroci, zanesljivost in podobne
stvari. Mislim da ni dobro če
živita oziroma načrtujeta
skupno življenje, kajti vajin 11-
festyle je precej različen. Vi ste
precej pedantni in tudi bolj sa-
mokritični, ona pa je precej
bolj sproščena in nekohko bo-
emski značaj, torej, to bi vas
najbrž zelo motilo, saj ste od
doma navajeni drugačnega
načina. Odlično pa se bosta
ujela na potovanjih, v družbi
in med prijatelji, tam vaju bo-
do prav občudovali. Vaši part-
nerki morate čim večkrat
v družbi pokazati kako vam je
všeč ter kako je prva in najpo-
membnejša v vašem življenju.
Tako priznavanje jo bo deloma
ohranilo vašo, nekoliko je na-
mreč občutljiva za občudova-
nje in laskanje drugih! Sicer
pa taka ni zmeraj! Prav tako
lahko skupaj poslovno sodelu-
jeta tudi na teh področjih se
bosta čudovito ujela. Vaša
partnerka najbrž ne bo imela
otrok. Vajina zveza bo zelo
dolgotrajna, najbrž vse življe-
nje. Vi si boste po 96 letu ne-
kako želeli ustvariti družino,
z njo pa to ne bo mogoče. Ta-
krat utegne priti med vama do
krize, vendar pa se morate za-
vedati da je ne smete izgubiti,
kajti je po svoje dragocen in
redek človek! Morda bosta
v nadaljnjih pogovorih skupaj
prišla do globljih spoznanj va-
jine ljubezni, ki ni običajna,
prav zato pa zahteva umik od
utečenega in pogosto dolgo-
časnega načina življenja.
Šifra: Odhod
v tujino
že nekaj časa mi gre vse na-
robe. Rojena sem v znamenju
Škorpijona. Tako kot je moje
življenje potekalo do sedaj, je
bilo na nek način obupano, de-
presivno. Ne na čustvenem in
tudi na delovnem področju se
stvari niso premaknile bistve-
no na bolje. Ker družinsko ni-
sem vezana si želim odpotova-
ti v tujino in začeti na novo.
Zanima me kaj mi kaže v ho-
roskopu za naslednjih nekaj
let? Ali mi bo uspelo uresničiti
svoje sanje? Kako bo na ču-
stvenem področju? Vem da
sem vas zasula z vprašanji,
vendar si resnično želim zaži-
veti na nov način, zato mi bo
vaše mnenje zelo dobrodošlo.
rVANA: Vi resnično niste
človek ki bi trpel kompromise.
Takšna je tudi vaša odločitev
Za vas je bolj normalno začet
iz nič nekje drugje, kakor pa sf
lotevati bitke s starim deloa
in okoljem! Seveda pa je za
vas prvi način veliko bolj zna-
čilen in vam predstavlja tudi
večji izziv, vi pa vsekakor za-
to, da življenje resnično »čuti-
te« to potrebujete. In prav je
tako, kajti ljudje smo pač ra-
zlični. Le odpotujte, uspeli bo-
ste. V naslednjih dveh letih vas
bo Jupiter ščitil in vam dajal
pravi polet za vse novo v va-
šem življenju. V zvezi z delom
vam bo pomagala neka starej-
ša oseba, najbrž ženska. Tudi
iz vaše četrte natalne astrolo-
ške hiše je razvidno da se že
vse dosedanje življenje bolje
počutite med tujimi kot med
domačimi ljudmi. V tujini
utegnete spoznati nekoga, ki
bo močno spremenil vaše ču-
stveno življenje, morda se bo-
ste celo odločili in imeli s to
osebo otroka, ne vidim pa in-
tenzivnega družinskega življe-
nja. V naslednjih nekaj letih si
poskusite ustvariti močno fi-
nančno bazo, kajti kasneje se
boste morda še selili. Bolj pa-
zite nase v pomladnih mese-
cih, kajti takrat ste šibkejši
Torej, le odpotujte in čimveč
naredite. Srečno!
Št. 41 - 14. oktober 1993
33
VW golf ecomatic ni teorija
v zadnjem času skoraj ni
avtomobilske tovarne, ki bi se
ne ukvarjala z avtomobilsko
prihodnostjo. Konec koncev je
to pokazal tudi letošnji frank-
furtski avtomobilski salon, na
katerem je bilo moč opaziti ra-
zlične prototipe tako rekoč za
vsakim vogalom. A se vendarle
zdi, da je nemški Volkswagen,
največja evropska avtomobil-
ska tovarna, naredil pomem-
ben korak naprej. Njegov golf
ecomatic (na sliki) ni le avto-
mobilska fantazija, pač pa
obetavna avtomobilska kre-
acija.
Golf ecomatic - že samo ime
napoveduje ekološko prijaz-
nost avtomobila - je v resnici
povsem običajen golf. Pod mo-
tornim pokrovom je nameščen
1,9-litrski dizelski štirivaljnik
z močjo 47 kW/64 KM pri
4.400 vrtljajih. Agregat je med
vsemi dizelskimi motorji, ki so
na voljo pri VW, najskronmej-
ši, v različici ecomatic pa je
njegova skromnost še očitnej-
ša. Gk)lf ecomatic je opremljen
z avtomatiko, ki v trenutku, ko
ni več pritiska na pedal za
plin, ugasne motor. V načelu
so si pri Volkswagnu idejo za
golfa ecomatic sposodili pri
kolesarju: ta poganja pedala
(in porablja energijo) toliko
časa, da pride do želene hitro-
sti. Kolo se zaradi lastne
vztrajnosti pomika naprej tudi
v primeru, ko voznik ne obra-
^ča pedal, in se ustavi tedaj ko
je to smiselno. CJolf ecomatic
je zato opremljen s petstopenj-
skim ročnim menjalnikom,
vendar ni pedala sklopke, kaj-
ti njeno delo opravlja avtoma-
tična sklopka. S prestavlja-
njem v različne prestave si
voznik omisli ustrezno hitrost,
s tem pa se lahko povem nor-
malno prilagaja različnim
voznim situacijam. Volksv(^a-
gen je moral pri tem vendarle
rešiti kar nekaj dovolj trdih
tehničnih orehov. Motor so za-
radi pogostega zaganjanja
opremili z dodatnim 9 Ah
močnim akimrulatorjem, do-
datna je tudi črpalka, ki tedaj,
ko je motor ugasnjen, ohranja
vse vitalne funkcije avtomobi-
la (gretje oziroma zračenje,
servo volan, servo zavore ipd.).
Hkrati pa ima voznik tudi
možnost, da s pritiskom na sti-
kalo sistem ecomatic izklopi,
kar je pomembno tedaj, ko ho-
če po klancu navzdol zavirati
z motorjem ipd.
Z golfom ecomatic so pri
VW tudi v praksi zmanjšali
obratovalni čas motorja za do-
brih 60 odstotkov, medtem ko
se je za pomembne odstotke
zmanjšala škodljiva vsebnost
izpušnih plinov. Pomembno je
tudi, da se je pri golfu ecoma-
tic v primerjavi z golfom, ki bi
imel vgrajen enak dizelski mo-
tor, poraba v povprečju
zmanjšala za skoraj dva litra
in tudi v praksi ter med vožnjo
po mestu ne preseže pet litrov.
Golf ecomatic je tako pomem-
ben prispevek v boju za ekolo-
ško neproblematičnost avto-
mobilov nasploh, hkrati pa je
avto, ki ni več v prihodnost
oddaljena domišljija: proiz-
vodnja tega avtomobila teče,
naprodaj pa bo konec tega me-
seca. Pri Volkswagnu računajo
predvsem na domači trg, kajti
ekološka zavest nemških ku-
pcev je zanesljivo najbolj raz-
vita prav v najbolj razvitt
evropski državi. Zato m«uf9i»-
da se jim bo v letu dni peereči-
lo prodati vsaj 10 tisoč goiim
ecomatic. Na sliki goM eco-
matic.
Marca priliodnje leto opei ornega 11
Riisselsheimski Opel, zno-
traj ameriškega koncema ge-
neral Motors, je v zadnjih letih
napravil skoraj izjemen skok:
zelo je izboljšal svoj imidž
z dobro kvaliteto, popestril
ponudbo avtomobilov, ponu-
. dil ugodne cene. Rezultati za-
radi tega sploh niso skromni
ali presenetljivi. V tem zagonu
pa je prišel čas tudi za obnovo
največjega avtomobila pri hiši
— omege.
Avtomobil so začeli izdelo-
vati leta 1986 in so doslej na-
redili ter tudi prodali 870 tisoč
omeg. Nova omega ali omega
n bo prvič na ogled januarja
prihodnje leto, prodaja pa naj
bi stekla po predstavitvi na
marčevskem ženevskem avto-
mobilskem salonu. Omega II
bo na voljo (tako kot doslej)
kot limuzina s štirimi vrati in
kot karavan, pri čemer raču-
najo, da bo karavan v celoti
nekaj uspešnejši kot limuzina.
S svojimi 474 (limuzina) oziro-
ma 477 centimetri v dolžino
(karavan) bo omega II segla
v zgornji del srednjega razre-
da, po zunanji podobi pa bo
avto sedanjosti: prednje steklo
bo skoraj izjenmo položno,
pločevina bo prijetno obla,
prednje luči bodo sicer dvojne,
toda pokrite z enim steklom
ipd. V prtljažniku limuzine bo
prostora za 520 litrov, medtem
ko bo karavan ob podrtimi
zadnjimi sedeži ponujal kar
2016 litrov prtljažniške raz-
sežnosti. Pri podvozju ne bo
velikih sprememb (tega so si
vsaj načeloma sposodili pri
omegi 3000), nova je le zadnja
prema. V osnovi naj bi bili na
voljo štirje različni motorji,
zanimivo pa je, da so si pri
BMW »sposodili« turbodizel-
ski motor, ki ga v Miinchnu
namenjajo 325 ali 525 tds. To-
da moč motorja bo za omego II
nekaj skromnejša (130 KM),
medtem ko bo naj zmogljivejši
3,0-litrski bencinski šestvalj-
nik z močjo 210 KM.
Serijsko bodo vse izvedenke
nove omege opremljene z zrač-
no varnostno blazino za vozni-
ka, zategovalniki varnostnih
pasov, vse pa kaže, da bo za
doplačilo na voljo tudi pose-
ben varnostni sistem (motor
bo moč zagnati šele po vtipka-
nju kode). O cenah seveda še ni
veliko znanega, vendar naj bi
bila osnovna izvedenka omege
II naprodaj za 40, najdražja pa
za slabih 65 tisoč mark. Na
sliki: opel omega D karavan.
Dobra prodaja osebniii avtomobilov
Sedanja prodaja novih
osebnih avtomobilov dokazu-
je, da posel ni pretirano slab.
V letošnjih mesecih so namreč
konsignatorji, torej uradni
uvozniki tujih avtomobilov,
skupaj prodali 15.608 osebnih
avtomobilov, pri čemer je na
dlani, da podatki še mae po-
vsem točni. S to številko so že
presegli lansko celoletao pro-
dajo (11.550 avtomobilov), za-
4« je verjetna domnev«, bo
leto 1993 po tej strani rektjni*-
ho. Dobro gre tudi obema'do-
mačima avtomobilskima to-
varnama, torej novomeškemu
Revozu in koprskemu Cimosu.
Doslej oziroma v sedmih me-
secih sta za svoje avtMnobile
našli 12.614 kupcev, kar je za
nekako 10 odstotkov manj kot
v letu 1992. Zanimivo je, da je
Revoz prav v avgustu, ki naj bi
bil tradicionalno slab mesec,
prodal doslej največ (2112 av-
tomobilov), medtem ko je Ci-
mosov julijski rezultat naj-
slabši v tem letu (samo 157 av-
tomobilov). V tej statistični
podobi pa je kar nekaj lukenj.
Ni namreč točno znano, kolik-
šen je bil tako imenovani sivi
uvoz. Glede na podatke o pro-
daji v prvih šestih mesecih, ko
je bilo jasno, da je sivi vevoz
skoraj tako velik kot prodaja
preko uradnih konsignalog»v,
tudi v sedmih ali osmih SBSse-
cih ne more biti drugače©. i>a-
leč od resnice zato ne moeelMti
trditev, da so sivi uvoz«^
slej uvozili vsaj 14 tiso^iiBetrih
osebnih avtomobilov. ^^Wea,
povsem možno je, da iaodio vsi
— konsignatorji, obe tovarni in
sivi uvozniki - letos na sloven-
skem trgu prodali od 45 do 50
tisoč avtomobilov. To pa je že
številka, ki predstavlja dovolj
realno osnovo za v prihodnje,
kajti lanska prodaja je bUa
premajhna, da bi bila uporab-
na za ustrezno primerjavo.
AVTO BRANCE
Laško, tel.: 731-282
sporoča cenjenim
strankam, da so avto
salon v Celju preseliH iz
Kocbekove ulice
v MODRO HIŠO ob
križišču Mariborske m
Kidričeve ceste.
Pričakujejo vas v
LEPŠEM in
VEČJEM
AVTO SALONU
na Mariborski 23 v Celju
(tel.: 441-160)
vsak delovnik med 8. In
19. In ob sobotah med 8.
in 13. uro.
BORZA CEN
RABUENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je bil
zelo živahen, saj je potekal skupaj s sejmom senior 93. V povprečju
gledano so bile cene vozil dokaj zmerne, lastnike pa je zamenjalo 27
avtomobilov. Zaradi stavke policistov le teh na sejmu ni bilo, kljub
temu pa se je odvijal brez večjih težav in zapletov, zato so tudi
organizatorji pohvalili strpnost in obzirnost voznikov.
Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne.
PŠ
Mazda in iantis
Japonska avtomobilska to-
varna Mazda je v podobnem
položaju kot drugi izdelovalci
avtomobilov: kupcev je veliko
manj, kot so računali še lani
ali pred nekaj meseci.
Ce bi se zdelo logično, da bo
v kriznih časih produkcija no-
vih avtomobilov nekaj skrom-
nejša, potem za mazdo to ne
drži. Na japonskem trgu je na-
mreč že predstavila avtomobil
srednjega razreda lantis. Gre
za klasično limuzino s štirimi
vrati in tako imenovani hatch-
back s petimi vrati ter 2605
milimetrov dolgo medosno
razdaljo. Lantis se navzven
očitno spogleduje z mazdo 626
in xedosom, saj ponuja oblo
karoserijo, položno vstavljena
stekla v pločevino, ozke in raz-
potegnjene luči. Motorja sta za
začetek le dva: 1,8-litrski ben-
cinski štirivaljnik z močjo 135
KM pri 7.000 vrtljajih v minuti
in 2,0-litrski šestvaljnik s 170
KM pri prav tako 7.000 vrtlja-
jih v minuti. Jasno je, da so
dovolj pozornosti namenili ta-
ko aktivni kot pasivni varno-
sti, za doplačilo pa sta na voljo
tudi zračni varnostni blazini
v ameriški (king size) volu-
menski velikosti. Zanimivo ob
vsem pa je, da Mazda vsaj še
nekaj časa lantisa ne bo pro-
dajala na evropskih avtomo-
bilskih trgih. Sem in tja pa je
vendarle slišati, da naj bi maz-
da lantis zamenjala sedanjo
mazdo 323.
Se jaguar XJ 220 poslavlja?
Ameriško-britanskemu Ja-
guarju (večinski lastnik je na-
mreč ameriška avtomobilska
tovarna Ford) ofe vsesplošni
recesiji prodaja letos ne gre
prav posebej od vek. A je ven-
darle zanimivo, da je padec le-
tošnje prodaje v pev^^čju ne-
kaj manjši kot pri večini avto-
mobilskih tovton.
Če je to spodbudno, je po
drugi strani nespodbudno vsaj
ta hip še nepotrebno dejstvo.
da se bo tovarna odrekla na-
daljnji izdelavi jaguarja XJ
220. Doslej so namreč naredili
vsega 200 XJ 220, do konca
leta pa naj bi jih še 50 oziroma
100 manj, kot so račimali.
Hkrati tovarna za jaguarje XJ
in XJS (kalMiolet in kupe)
z letnico 94 uveljavlja nekaj
pričakovanih novosti. Tako
bodo avtomobili odslej serij-
sko opremljeni z zračno var-
nostno blazino za voznika in
so voznika.
Št. 41 - 14. oktober 1993
št. 41 - 14. oktober 1993
št. 41 - 14. oktober 1993
št. 41 - 14. oktober 1993
št. 41 - 14. oktober 1993
št. 41 - 14. oktober 1993
št. 41 - 14. oktober 1993
40
Prepovedano "
hujšanje
Iz zanesljivih virov smo iz-
vedeli, da se celjskim hokeji-
stom obeta posebna redilna
kura. Zaradi uspehov na-
mreč postajajo dresi hokeji-
stov premajhni za vse rekla-
me, ki bi jih nanje radi nave-
sili sponzorji.
Slovenska posebnost
v »separatistični« okolici
Rogaške Slatine, kjer ne ma-
rajo slišati za dosedanjo ob-
čino Šmarje pri Jelšah, imajo
zanimivost posebne vrste.
Nova krajevna in državna
znamenitost so avtomobilske
registrske tablice, popestre-
ne s slatinskim krajevnim
grbom. Pri tem so z nameš-
čanjem krajevnega grba naj-
bolj pohiteli skoraj izključno
lastniki najrazkošnejših av-
tomobilov obsoteljskega me-
sta. Raja pa ima še vedno kar
občinski grb ali staro peto-
krako.
Ugrabitev ne
- tatvina da
Načrtovalcem ugrabitve
odgovornih za prometno ne-
povezanost Slovenije načr-
tovan podvig ob vožnji mu-
zejskega vlaka ni uspel, saj
predvidenih gostov na vlaku
ni bilo. Bolj uspešni pa so
bili nepridipravi med Roga-
ško Slatino in Rogatcem, ki
so si prisvojili jubilejne ko-
zarce republiškega promet-
nega inšpektorja Janka Jana
in laškega župana Miloša
Veršca. Ne ve se še, ali bodo
rogaški steklarji krivico sku-
šali popraviti z vnovičnim
pihanjem v steklo ali pa bo-
sta morala okradena poča-
kati na novo priložnost čez
deset let.
Problemi, kamor
pogledaš
Velenjčanom nova lokalna
samouprava ne obeta prav
rožnatih časov. Ne le, da jih
zafrkavajo Mozirjani, ki ho-
čejo v Celje. Zna se zgoditi,
da bodo Šoštanjčani zahte-
vali svoj okraj. TUŠ, rudnik,
elektrarna in še kaj bi se na-
šlo, sddijo v kataster KS Šo-
štanj. To bi šele bili hecil
Srbske rakete padajo v neposredno bližino
slovenske meje. Sreča v nesreči pri tem je, da
imamo vsaj svojo mejo.
OZN se je končno aktivno vključila v reševa-
nje bosanske krize. Ustanovili naj bi posebno
komisijo, ki bi ugotovila, ali je bilo prelite več
krvi ali črnila.
Življenjski vzorci v zaporedju: izobraževanje,
delo, pokoj so postali rigidni. Predlagamo
zaporedje: pokoj, izobraževanje, delo.
Če primerjamo število slovenskih politikov
s celotno populacijo, dobimo odstotek nezapo-
slenosti.
Povej mi, kaj misliš o HIT-u, pa ti povem kdo
si.
Od vseh zvezd mi je še najbolj pri srcu tri-
kraka zvezda mercedesa.
_ FRANCI ČEČ
SPLOŠNA BOLNIŠNICA
CELJE
Se vam ob pravkar videnem mota po glavi še kaj drugega kot misel, da so v Splošni
bolnišnici Celje resnično poskrbeli za pogrebno celostno podobo svojega zavoda?
Kakšna je razlika med
Marojevičetn in veterani
vojne za Slovenijo?
Vsi Marojevičevi pri-
staši so lahko zborovali
v Cankarjevem domu,
vsi veterani pa ne.
Zakaj je bilo orožje na
letališču v Mariboru?
Vrlim Štajercem je
počasi dovolj ljubljan-
skih ukazov, pa so se za-
čeli skrivaj pripravljati
na odcepitev.
Kaj imata skupnega
mozirska veljaka, izvrš-
nik in v.d. župana?
Alfred Božič je brez
stranke, Dominik Mi-
klavc pa brez volilne
baze.
Zakaj so v Gorenju pri-
pravili francoski dan?
Zato, da je lahko Fra-
njo Bobinac po službeni
dolžnosti obiskal doma-
če kraje.
Zakaj bo tekma prva-
kov, rokometnih pivo-
varjev šele v nedeljo do-
poldne?
Celjani so se podredili
drugačnim spretnostim
in dali prednost kelna-
ricam. V soboto popold-
ne bodo namreč izbrali
naj slovensko nataka-
rico.
Jožica Povalej iz Zlateč, Šentjur je spisala
Recept za hujšanje, ki ste mu namenili naj-
več glasov za Šalo tedna. Izžrebali pa smo še
Ksenjo Brleč, Taborje 7, Laško. Obe bosta
prejeli našo standardno nagrado. Česti-
tamo!
Šala tedna
Recept za hujšanje
»Soseda, vaš mož pa je
zadnje čase izgubil ves tre-
buh. Kako mu je to uspelo?«
»Vsak dan hodi lovit ribe.«
»Ali se od tega tudi
shujša?«
»Seveda. Hrani se samo z ribami, ki jib
sam ulovi.«
Past
»Dajte mi past za miši, mudi se mi, ujeti
moram avtobus!«
»Oprostite, toda tako velike pasti ni-
mamo.«
Teniška
»Zakaj rihe ne igrajo tenisa?«
»Da se ne bi ujele v mrežo.«
Obisk
Podjetje P&murka je obiskal visok politič-
ni funkcionar. Ogledal si je proizvodno lini-
jo od zak&la prašičev pa vse do izdelave
salam. Ker po ogledu politik nove linije ni
pohvalil, ga direktor malo užaljen vpraša:
»Kako vam je všeč naša nova linija? Celi
prašiči notri in na drugi strani gotove sala-
me ven?«
Politik mu odgovori: »Danes v času go-
spodarske krize bi bilo še boljše imeti takš-
no linijo, da bi dajali notri salame in bi na
drugi strani prašiči prihajali ven.«
»To se je pa posrečilo samo vašemu oče-
tu,« ni hotel ostati dolžan užaljeni direktor.
Obračun
šef, ki ima razmerja s svojo uslužbenko,
ima tudi ključ njenega stanovanja. Nekega
večera najde pri njej v postelji svojega raču-
novodjo. Debelo jo pogleda in vpraša: »Pa
kaj zdaj to pomeni?«
Ona pa mu odvrne: »Prijatelj obračunava
vse tiste nadure, za katere si mi še dolžan.«
Vročina
Dve ničli srečata v puščavi osmico. »Uh,«
reče prva ničla drugi. »Da se jima ljubi v tej
vročini!«
Poročno potovanje
Mlada zakonca potujeta z ladjo. Mornar
opozori ženo, da se naj ne nagiba preveč čez
ograjo ladje. »Gospa, pazite prosim. Lahko
padete v morje in iMoaete.«
Mož jezno odvrne mornarju: »Kaj se vme-
šavate, saj je moja žena!«
Šale so prispevali: Klara MAGRIČ in Letuša,
Brigita RAMŠAK iz Velenja, Stane ŠUMEJ iz
Šentjurja, Ivan LEBEN-Slavc iz Celja, Štefka
KRAJNC iz Kozjega in Jerica KOS iz Braslovč.
Poba, kar nehaj
Na začetku muzikantske kariere Franca
Zupana iz Mozirja ni šlo vse tako gladko,
kot si je mladi nadobudnež predstavljal.
Z »mopedom« in harmoniko na rami se je
nekega dne proti jutru peljal domov in na
mokrem cestišču ga je tako nesrečno zane-
slo, da se je harmonika raztreščila na več
delov. Samo tipke in pas je prinesel domov
in razkurjeni oče si ni mogel kaj, da ne bi
ukazal: »Poba, kar nehaj.« Pa je poba šel
nazaj na kraj dogodka, poiskal meh, meha-
nikarja, ki je vse skupaj v kup spravil in za
Francla se je začelo novo življenje, ki je
doživelo vrhunec skoraj vsak konec tedna
na kakšni ohceti.
»Po kmetijah je bilo včasih luštno, saj so
se ljudje veliko bolj sprostili. Če je bila
>fajn< klapa smo se največkrat >igrali< do
drugega dne do >južne<. Seveda, če ni bilo
dovolj pijače, smo se morali na poti domov
potem še v kakšni gostilni ustaviti. >Fejst< si
špilu, velik je blo >gnarja<. Dans se kar na
čez zmenmo, pa je malo manj veselja. Pa
vam povem, da prihaja spet tako, da se
ljudje po domovih ženjo. Kaj češ? E^aginja
je taka, da enostavno kar kakšnega piceka
piknejo, pa je vsega dovolj. Tudi običaji, ko
pridejo svatje po nevesto in so vrata zakle-
njena, se vse bolj pojavljajo. In takrat odi-
gra p)omembno vlogo muzikant, če že zaradi
drugega ne, da mu pripade kakšna kiira, ki
najprej prileti skozi vrata. Muzikant tudi
poskrbi, da čimprej skupaj spravi obe žlah-
ti. To običajno naredim z metlinim plesom
Ena li franclovega rokam
Franci se je po naporni in »sušni« noči
vračal iz spila in se napotil v bližnjo gostil-
no, da si osveži usta. Ni si mogel kaj, da se
ne bi malce prikupil natakarici.
»Madonca. Vi ste najbolj prijazna in naj-
bolj fejst punca daleč naokol.«
»Na žalost pa jaz o vas ne morem tako
govorit«
»Ja, se pa zlažite, tako kot sem se jaz.«
ali povštertancom. Slednji predvsem pri
mladih vžge, saj se tako radi >kušujejo<. Ta
stari pa vžgejo s petjem. Med številnimi
igrami je med drugim precej zabavna tudi
tista, ki ji jaz pravim strelski vod.
Prostovoljce postavim v vrsto in jim po
vojaško poveljujem. Mimo, na desno, na
levo, poklekni, napolni, strdjaj.. .in na dru-
gi strani nekdo v tistem trenutku nikn«
zadnjega v vrsti in vsi paskej® kot domine-
Tudi viče stresamo iz rokava in če je >klapa<
prava, ni nobenega problema, da ne bi sku-
paj zdržali do jutra. Če pa je slučajno zra-
ven >fajmošter<, potem že najdemo kakšne
vice o župnikih, po možnosti čim bolj mast-
ne, da čim prej gredo. Do sedaj sem igral na
preko 300 ohcetih in pohvalim se lahko, da
tam kjer jaz >špilam< zakoni držijo.«
EDI MASNEC
Št. 41 - 14. oktober 1993