V Društvu fotografov Fotorama smo že tretje leto zapored v sodelovanju z Zadrugo BUNA pripravili dan posvecen fotografiji in oblacilom, narejenim ali pridobljenim na ljudem in okolju bolj prijazen nacin. Tokrat smo uporabili dokumentarno fotografijo in fotografirali otroke pri igri in raziskovanju mesta Kranj. Otroke smo oblekli v oblacila Movinun, Lanabe, Vitababy in v oblacila iz druge roke (CPU Ljubljana in iz lastnih omar). Sodelovali so otroci podpornic in prijateljev bolj eticnega nacina življenja. 
Cudovit soncen jesenski dan smo mentorji fotografi, udeleženci fotografske delavnice, otroci in njihovi starši izkoristili za prijeten sprehod po starem delu mesta Kranj in na svoji poti obiskali Mestno knjižnico Kranj, Prešernov gaj, Kr'Štacuno (Socialno podjetje Fundacije Vincenca Drakslerja), TIC Kranj, Trgovino Krajcek in Kralja Nudeljcev. Svoj pohod po Kranju smo zakljucili na otroškem igrišcu na Pungertu. 
V pricujoci knjižici z vami delimo nekaj vtisov našega sprehoda ter predstavljamo nekaj možnosti, kako svojo garderobo dopolniti ali celo nadomestiti z oblacili, ki niso samo prijaznejša do okolja in ljudi, ki jih izdelujejo, ampak tudi do vašega zdravja. 
Zahvaljujemo se prav vsem sodelujocim v projektu FairFoto. 
ISSN 2591-2607 
Kranj je prijetno mestece, ki buri domišljijo in skriva cudovite koticke, ki so nas pritegnili na našem sprehodu cez staro mestno jedro. Do mestnih ulic smo se povzpeli s Savske ceste in se odpravili do moderno opremljene mestne knjižnice. 
Ceprav smo bili velika skupina, smo se hitro porazgubil i in prav vsak izmed nas je našel nekaj, kar ga je še posebej pritegnilo. Najmlajša clana naše skupinice sta hitro našla igrala, malo starejši so se posedli po stolih in tleh ter prelistavali knjigo za knjigo, najstarejši pa sta zakorakali kar v Živo knjižnico in "prebrali" vsaka eno živo knjigo. 
Ceprav bi lahko v knjižnici preživeli vec ur, smo se odpravili naprej, nekateri v Prešernov gaj, drugi pa po informacije v Turisticno­informacijski center. 
In kljub temu, da v Prešernovem gaju ni igral, so se otroci zaigrali. Tekali so iz ene na drugo stran, si kazali zanimivosti ter si celo izmislili svojo igro, ki je odrasli nismo mogli razumeti. Pol ure in vec je minilo kot bi mignil in odpravili smo se nazaj proti mestnemu 
središcu. 
\ r nika.Samik // Kr'Štac 
Srecali smo se v Kr'Štacuni, kjer socialno podjetje Fundacija Vincenca Drakslerja obiskovalcem nudi izdelke iz druge roke. Nekateri njihovi izdelki so samo dani na police, drugi pa predelani, obnovljeni ali celo polepšani. Izdelke so v delavnicah fundacije predelali težje zaposljivi, predvsem odvisniki od prepovedanih drog in alkohola, invalidi ter starejše brezposelne osebe. Tam najdete zelo razlicne izdelke za dom, slike, okraske, kovcke idr. Prav vsak izmed nas je našel nekaj, kar bi imel, a smo vedeli, da je pred nami še dolg sprehod in smo odšli z mislijo, da se sem gotovo vrnemo, ko bomo kaj zares potrebovali. 
Pot nas je nato po starem mestnem jedru vodi la do mostu in v trgovino Krajcek, kjer na za oci prijetnih stojalih najdete kup zdravih in kakovostnih prehranskih izdelkov, vse od sveže zelenjave in sadja, do cokolade, testenin, omak, marmelad, sira, mleka, sokov pa tudi mil itd. 
Pred trgovino pa nas je caka la še degustacija cili omakic narejenih v Sloveniji, ki se jim nismo mogli upreti. Ceprav nismo prišli po nakupih, smo odšli vsak s svojo poslastico za naslednjih nekaj minut. 
Od Krajcka smo se ozrli samo cez cesto in tik pred zaprtjem ujeli še Kralja Nudeljcev, ki nam je pokazal, kje nastajajo najboljši nudeljci zelo razlicnih okusov pa tudi barv in oblik. Otroke so najbolj pritegnili nudeljci s kakavom, odrasli pa bi težko izbrali samo eno vrecko, saj so prav vsi izgledali odl icno . 
7) 
Ceprav smo bili že precej utrujeni in lacn i, so se otroci odlocili, da svoj sprehod po Kranju zak ljucijo na otroškem igrišcu na Pungertu in kar tam pocakajo, da bo pripravlijeno kosilo. Vsi skupaj smo preživeli cudovit dan, posebni trenutki pa bodo vedno ostali ujeti na fotografijah, ki so jih naredili fotografi udeleženci delavnice in njihovi mentorji. 
Dokumentarna fotografija ponavadi spremlja eno samo temo ali zgodbo, v nasprotju s fotografiranjem dogodkov, ki so se zgodili v realnem casu in jih ponavadi imenujemo fotoreportaža. S poglabljanjem našega razumevanja in custvenega povezovanja z zgodbami lahko dokumentarna fotografija zajame in vzdržuje pozornost javnosti ter spodbuja ljudi, da se spoprimejo z ozadjem, ki ga prikazujejo fotografije. 
Zgodbe so lahko pozitivne -takšna je Pripoved vsakdana, ki jo razvija Polona Avanzo. S svojimi fotografijami lovi pripovedi, ki orišejo družinski vsakdan. Ta pa je vse prej kot enolicen. Kot vemo, so otroci tisti motor, ki nas iz dneva v dan poganja v razpoloženjske in fizicne ekstreme. Vse od viška energije, do strašanske utrujenosti, od ponosa in veselja pa vse do razocaranja, žalosti in jeze. Hkrati pa so prav otroci tisti, ki iskreno opazujejo življenje in nas vsak dan s preprostimi domislicami ali dejanji opozarjajo na pomembne stvari v življenju. S svojimi izjavami nas prisilijo, da se ustavimo in izstopimo iz življenjske dirke, se nasmejemo ali pa recemo, saj res. 
Z dokumentarno fotografijo pa lahko poudarjamo tudi zgodbe, ki ne dobijo zadostne pozornosti in niso tako pozitivne. Zato se tudi organizacije, ki se trudimo z ozavešcanjem na razlicnih podrocjih vedno pogosteje zatekamo prav k pripovedovanju zgodb skozi dokumentarno fotografijo. Ocenjujemo jo kot pomembno orodje, ki lahko pomaga pri socialnih spremembah. Vizualno pripovedovanje zgodbe izpostavlja nevidne ali prezrte stvarnosti in lahko dokazuje doloceno dogajanje, ki je našim ocem velikokrat zakrito. 
· rt 
l 
1 • ' 
.........___ 
V projektu Otroški FairFoto združujemo oboje, otroško razigranost in odprtost za raziskovanje ter neprijetno sporocilo, ki se skriva za oblacili. Na ta nacin želimo prek v fotografije ujetih prijetnih prizorov iz kranjskih ulic sporociti, da tudi odlocitev za nakup drugace narejenega oblacila oz. oblacila iz drugega vira, lahko pomembno vpliva na življenja mnogih ljudi, pa tudi na okolje, ki je vedno veckrat prizadeto prav zaradi necistoc, ki jih vanj brezglavo spušca tekstilna industrija. 

// Mestna knjižnica Kranj 
Oblacila nas spremljajo vsak dan in na to se odziva tudi industrija, ki nas prepricuje, da potrebujemo vedno nov izgled in da bomo srecni, ce bomo kar naprej kupovali. Nihce pa nam ne pove, kako obremenilna je ta naša "potreba" za okolje ter kako izkorišcani so ljudje, vkljuceni v proces pridelave surovine, izdelave izdelkov ter nenazadnje prodaje. Istocasno pa tako narejena oblacila vplivajo tudi na naše zdravje, saj vsebujejo veliko kemikalij, ki jih ne izperemo hitro, nekaterih pa celo nikoli. A moda je lahko tudi drugacna z oblaci l i narejenimi na nacin, ki ne škoduje nikomur. Uporabniki se lahko od l ocamo, cemu bomo sledili. Tudi ko kupujemo oblac i la za otroke. 
Mi smo se pred zacetkom si'ikanja odpravili kar v Center ponovne uporabe v Ljubljani, kjer smo med vsemi oblacili, ki so tam na voljo, izbrali nekaj kosov, za katere smo predvidevali, da bodo všec našim "modelom". Ta oblacila so bila že veckrat preprana in zato zagotovo vsebujejo manj škodljivih kemikalij, poleg tega so cenovno dostopna in dobro ohranjena. Oblacila iz druge roke pa lahko dobimo tudi drugod -v izmenjevalnicah, od prijateljev, v drugih trgovinah, pa še kje. 
~o~t~} , 
. \1 
.. ' ) // \kstna knjižnica Kranj 
· l'olona 11.\·anzt , . 
Kadar pa vseeno potrebujemo nekaj novega in posebnega, se lahko obrnemo tudi na slovenske oblikovalce, ki izdelujejo oblacila iz certificiranih materialov. Mi smo se povezali z Mašo in Boštjanom iz Movinuna, ki ustvarjata krasne in brezcasne kose, ki jih lahko nosite vec let. Njuni kroji so oblikovani minimalisticno, popestrita pa jih s skrbno izdelanimi detajli, ki naredijo prav vsak izdelek edinstven. Natancna sta tudi pri izbiri materialov, ki jih uporabljata za izdelavo svojih oblacil. Ti niso samo lepi in prijetni na dotik, ampak nosijo tudi certifikat GOTS, ki zagotavlja, da so uporabljeni materiali pridelani in predelani skladno z ekološkimi standardi ter pobarvani z neškodljivimi barvami. Ljudje, ki so vkljuceni v proces izdelave, pa niso izkorišcani. Ceprav je vecina njunih izdelkov namenjena odraslim, sta za našo delavnico pripravila nekaj oblacil za otroke, ki bodo kmalu na voljo tudi v njuni spletni trgovini. 
Že sedaj pa ahko nekatere otroške kose dobite pri Tini iz Lanabeja, ki izdeluje pretežno spodnje perilo, a je zaradi velikega povpraševanja zacela izdelovati tudi zgornja ob l acila. Tudi njeni izdelki so narejeni iz materialov, ki se ponašajo z GOTS certifikatom. Tina je pred nekaj leti od oceta prevzela obrat za izdelavo perila, naredila svojo kolekcijo iz ceritificiranih materialov in danes slovenske uporabnike razvaja z izdelki narejenimi v Sloveniji iz ekološko pridelanega in predelanega bombaža. Tudi Tina je za FairFoto naredila nekaj cisto novih ob l acil za otroke, ki jih je potiskala s cudovitimi slikicami in pri tem uporabila ekološke barve. 
A še vedno nam je nekaj manjkalo, zato smo se obrnili še na Nadjo iz Vitababy, ki je bombažnim izdelkom dodala predvsem izdelke iz ekološke volne, ceprav v svoji spletni trgovini ponuja precej vec kot to. Nadja se trudi, da bi vam na enem mestu ponudila vse, kar potrebujete za svojega otroka in išce samo izdelke, ki so resnicno naravni. Otroci "modeli" so se v svojih ob lacil ih za ta dan pocutili tako dobro, da se po koncu fotografiranja sploh niso hoteli preobleci . 
Klara Rus, Sofija M. Božic, Greta Dermastija, Sofija Dermastija, /to Horvat Janc, Ivan Avanzo, Timon Kavka Gobbo in Niko Horvat Janc 
Udeleženke: Urška Cotic, Sara Kosi in Nina Brumec Mentorici: Po/ona Avanzo in Veronika Savnik 
w A Ase MUHE 
PRAVICNA TRGOVINA FAIR TRADE 

MOVINUN 
Naslov: Otroški FairFoto Izdajatelj: Zadruga Buna, z.o.o. Avtorji: Živa Lo patic, Veronika Savnik Sedež: Celovška 317 Uredila: Živa Lopa tic 1210 Ljubljana-Šentvid Foto: Polona Avanzo, Veronika Savnik, Telefon: +386 40 454 585 
Urška Cot ic, Sara Kosi, Nina Brumec E-mail: buna@buna.si Oblikovanje: Veronika Savnik Spletna stran: www.buna.si 
Publikacija je dostopna v pdf obliki na: 
https://1ssuu.com/jezka/docs/otros k1 fairfoto web/14 in http://www.buna.si/otroscaronki-fairfoto.html. 
Publikacija "Otroški FairFoto" je nastala v okviru projekta FairFoto v sodelovanju z Društvom fotografom Fotorama, ki ga sofinandra Mestna obcina Kranj. 
Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS. ISSN 2591 -2607 
Projekt Otroški FairFoto sofinancira: 
v 
MESTNA OBCINA KRANJ