Aktualno
Slovenija, Podravje •
Kdo v javnem sektorju ne bo stavkal?
O Stran 3
s 1 ¡ Štajerski
Črna kronika Ormož • Nasilje pacientov nad zaposlenimi v psihiatrični bolnišnici
O Stran 24
Ptuj, torek, 10. januarja 2023
Letnik LXXVI • št. 3 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,70 EUR
Aktualno Podravje •
Državnega denarja za športno infrastrukturo vsaj šestkrat premalo
o Stran 2
Podjetništvo Sp. Podravje •
V	katerih zbirnih centrih prevzemajo odpadke od kolin
o Stran 5
V	središču Slovenija •
Najboljši s prihodki v višini državnega proračuna
o Stran 7
Rekreacija Podravje •
Poletne temperature spravljajo žičničarje na kolena
o Stran 9
Ljudje in dogodki
Ptuj^ „Poklic natakarja je bil nekoč bolj cenjen in spoštovan"
o Stran 12
v
Sport
Rokomet • Na SP
izkoristiti ponujeno priložnost
o Stran 15
Spodnje Podravje, Ptuj • Delo začenjajo ambulante za neopredeljene
3.000 pacientov brez osebnega zdravnika
Ponekod bodo že ta teden začele delovati ambulante za neopredeljene paciente. Ptujski Zdravstveni dom pogoje za vzpostavitev izpolnjuje. Delati bodo začeli že kmalu, sprva le nekaj ur dnevno, po potrebi pa bodo delovni čas podaljševali.
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno •
„Imamo večjo problematiko, ki se imenuje^
vse plače"
V središču •
Namesto varnih šolskih poti milijoni evrov "no*. v blagajno avtobusnih
1G Štajerski
Kultura in izobraževanje
torek • 10. januarja 2023
Podravje, Slovenija • Plače na prepihu: dvig minimalne plače podira plačna razmerja
„Imamo večjo problematiko, ki se imenuje vse plače"
Če bo obveljal predlog ministra za delo Luke Mesca, bo minimalna plača višja za sto evrov. Delodajalci so prepričani, da gre za previsok enkratni dvig, ki da v mednarodnem prostoru zmanjšuje konkurenčnost slovenskih podjetij. Strinjajo se z dvigom v višini inflacijskega faktorja. Ob predlogu, da bi minimalna plača z zdajšnjih 780 zrasla na 880 evrov neto, kar stiskajo zobe. Z dvigom praga minimalne plače se rušijo tudi razmerja med vsemi plačami.
„V Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) Slovenije in ostalih deloda-jalskih organizacijah smo glede novih obremenitev delodajalcev zaskrbljeni, ker smo ob aktualni energetski krizi pod velikimi cenovnimi pritiski. Zato je po našem mnenju povečanje minimalne plače nad zakonsko določeno mejo vsekakor dodatna obremenitev za podjetja," je poudaril direktor Območne obrtne zbornice (OOZ) Ptuj Boris Repič ter izrazil nestri-njanje zbornice z novelo zakona o dohodnini, ki množici delavcev prinaša nižjo plačo. Zato so s pomočjo opozicijskih poslancev zakon poslali v ustavno presojo. Začudili so se tudi neodzivnosti oziroma molku sindikatov o vprašanju dohodninskega zakona ter izpostavili dvom o njihovi kredibilnosti.
Strošek minimalne bruto plače višji za okoli 150 evrov
Če bo obveljal predlog ministra Mesca, to za bruto izplačilo pomeni skoraj 150 evrov več, je povedal direktor OOZ Ptuj Boris Repič. Pri sedanji minimalni plači 778 evrov bruto plačilo znaša 1.074 evrov, pri sto evrov višji, torej 887 evrov, bo bruto izplačilo okoli 1.220 evrov. Izračun je ilustrativne narave, saj točni podatek o višini minimalne plače za letos še ni znan in tudi ni moč natančno izračunati, koliko višji bodo bruto stroški plač. „Naj-nižja osnova za plačilo prispevkov se bo določila šele v marcu."
Rast minimalne plače ustvarja pritisk na vse plače
Vsekakor je na mestu vprašanje, kaj bo s plačami vseh tistih, ki se jih ukrep višanja minimalne ne dotika
- torej po plačni lestvici razporejenih višje od minimalne plače.
Kot navaja Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, bo letošnje povišanje minimalne plače, ki bo nekje med 12 in 14 odstotki, eno največjih v času veljavnosti zakona o minimalni plači. „Spomnimo, da je predhodni minister za delo Janez Cigler Kralj januarja lani kljub vsem pozitivnim parametrom minimalno plačo dvignil zgolj za 4,5 odstotka. Hkrati naj povem še, da bi morala minimalna plača prenehati biti stalnica debat, saj imamo večjo problematiko, ki se imenuje vse plače, kar pa lahko reši bodisi nov plačni model, sklenjen na ravni delodajalcev in sindikatov, ali pa zakonska določba, kot prisila, če dogovor ne bo mogoč."
Kakšen izziv je to za delodajalce in kako bodo ukrepali, da se razmerja med plačami ne bodo porušila?
V Mercatorju še dogovori, v Perutnini višajo vse plače
V Mercatorju so povedali, da dvig minimalne plače pomeni pritisk na vse ostale plače. Rešitve o vprašanjih plačnih razmerij iščejo v dogovoru s socialnimi partnerji. V Perutnini Ptuj so navedli, da se njihov plačni model začne z osnovno bruto plačo, ki je malenkost višja od zakonsko določene minimalne. „Naslednje izhodiščne bruto plače po razredih so seveda višje. Konkretno to pomeni, da bo na novo določena minimalna plača predstavljala najnižjo osnovno oz. izhodiščno bruto plačo (brez dodatkov) za leto 2023 in posledično bodo tudi plače v vseh naslednjih razredih višje. Za leto 2023 smo načrtovali določene dvige plač po vsej tarifni lestvici, tako bodo posledično vsi zaposleni čutili dvig
Foto: Sašo Svigelj
Foto: Pixabay
Podjetniki napovedujejo nestabilno leto 2023, gospodarska rast naj bi bila zelo nizka. Ob nekajkrat višjih stroških za energente in vhodne materiale bodo slovenska podjetja težko konkurenčna. Zato gospodarstvo pričakuje dvig minimalne plače v mejah, ki jih določa zakon.
minimalne plače," so pojasnili v ptujskem prehrambnem podjetju.
V CPP nova sistemizacija delovnih mest
Direktor Cestnega podjetja Ptuj Boris Medved je dejal, da pripravljajo novo sistemizacijo delovnih mest, s katero bodo vzpostavili močno načeta ali pa že porušena plačna razmerja. „Kot delodajalec podpiramo dvig minimalne plače vsaj v višini inflacije. Glede na nižje napovedi gospodarske rasti, nekajkrat višje stroške energentov ter povišane cene vhodnih materialov in osnovnih surovin bomo v letu 2023 očitno delovali pod oteženimi pogoji, kar se bo zagotovo poznalo na konkurenčnosti naših ponudb. Dvig vseh vrst stroškov v letu 2023 je dejstvo, vprašanje pa je, kako bo trg takšen dvig stroškov sprejel."
Plačna nesorazmerja v gospodarskem sektorju so problem podjetja...
Jasno je, da z višanjem samo minimalne plače prihaja do večanja števila delavcev z minimalno plačo. Rast drugih plač načeloma rasti minimalne ne sledi, s tem se med delovnimi mesti rušijo plačna razmerja, oblikovana na podlagi osnovnih plač in tarifnih razredov iz kolektivnih pogodb. „Uravnilovka in plačna nesorazmerja so problem posameznega podjetja, ki bodisi noče ali ne zmore dvigniti plač. V podjetjih, kjer je sindikat organiziran in možnosti so, so osnovne plače že marsikje nad ravnijo minimalne plače in problema uravnilovke ni. V podjetjih, kjer sindikata ni, pa seveda ta pogajanja niso mogoča," je pojasnila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.
Nujna novelacija plačnih modelov
Ena temeljnih nalog ZSSS in njenih sindikatov dejavnosti v tem letu bo po besedah Jerkičeve nadaljevanje pogajanj na področju kolektivnih pogodb dejavnosti, pri čemer bo eden trših orehov vzpostavitev novega plačnega modela tako v javnem kot zasebnem sektorju. V ZSSS menijo, da bi morala biti plačna modela za javni in zasebni sektor vsaj približno uravnotežena. „Zato bo treba ugrizniti v to kislo jabolko, ki ga odlagamo že desetletje ali več, vsako leto je stanje samo še slabše."
V Boxmarku plače lani usklajevali
Marjan Trobiš, direktor kidri-čevskega usnjarskega giganta Boxmark Leather, je opozoril, da se minimalna plača v Sloveniji nadpovprečno dviguje. „OECD nas opozarja, da bi se o vprašanju minimalne plače morali orientirati glede na ostale države. Pričakovali smo, da se bo minimalna plača
dvignila za faktor inflacije, ministrstvo za delo to očitno vidi drugače. Posledica bi lahko bila izguba konkurenčnosti in kakšen posel manj."
O vprašanju ohranjanja plačnih razmerij v podjetju je Trobiš povedal, da so v lanskem letu srednji sloj plač dvignili, imajo pa z dvigom minimalne plače zaradi uravnilov-ke več delavcev z minimalno plačo.
Mojca Zemljarič
Ptuj, Podravje • Peti letni čas že trka na vrata
Letošnje Kurentovanje bo nepozabno
Le še dobri trije tedni nas ločijo do začetka najbolj norčavega časa v letu. 2. februarja bo Kurentov skok napovedal začetek še enega nepozabnega pustnega časa, Kurentovanja. Dan kasneje se v dvorani Campus Sava začenja komercialni del programa, ki ga letos organizira družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju s podjetjema Arena events in Media 24 kot partnerjema.
»Letos se osredotočamo na publiko iz celotne države. Oglaševanje v medijih družbe Media events bo obsežno, namenjamo okrog 90.000 evrov samo za ta segment. Zraven tega, da bomo vabili na komercialni del dogodkov, bomo poskrbeli tudi za promocijo javnega dela tega največjega pustnega festivala v državi,« pravi direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak.
Naša časopisno-radijska družba je že pred leti prevzela organizacijo komercialnega dela Kurento-vanja, tokrat pa smo se v to podali skupaj s partnerji. Gre za podjetji Arena events in Media 24, vsi pa imajo na področju organizacije prireditev izjemno veliko izkušenj, ki
jih nameravajo prenesti na prizorišče največjih februarskih zabav v državi.
Sprejeli bodo do 3.500 obiskovalcev
»Kapaciteta dvorane Sava Campus je 3.500 ljudi. Poskrbeli bomo, da bodo zadeve optimalno urejene. Servisne dejavnosti, sanitarije, garderobe, kadilnice in drugo bomo uredili zunaj, vse bo pokrito. Tako bomo poskrbeli za dobro počutje obiskovalcev. Tudi parkirnih mest je dovolj, cesta mimo dvorane bo zaprta, zadeve bodo primerno urejene,« zagotavlja Miroslav Sarkičevič iz podjetja Arena events. Večina dogodkov bo med
Le še dobri trije tedni do začetka pustnega časa.
vikendom, izjema sta otroška zabava in Valentinov koncert.
Javni del dogodkov
Osrednji program 63. Kurento-vanja bo potekal med 11. in 21. februarjem, začetek najbolj norčavega časa v letu pa bodo naznanili že v četrtek, 2. februarja, ob polnoči s Kurentovim skokom. Otvoritvena, etnografska povorka bo 11. februarja, gre za medcelinsko srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask. V sredo, 15. februarja, bodo center mesta zavzeli kurenti in koranti, v petek, 17. februarja, pripravljajo nočni spektakel z ognjenim-glas-benim doživetjem. Dan kasneje, v soboto, sledi mestni pustni Kor-zo, največji dogodek javnega dela Kurentovanja, vrhunec, je tradicionalna karnevalska povorka. Ta se bo po ulicah Ptuja vila v nedeljo, 19. februarja. Dan kasneje pa se bodo našemljeni v povorki sprehodili vrtčevski otroci iz Slovenije in tujine. Pust bomo pokopali v torek, 21. februarja, ko se obeta nora zabava, ko bo posebej praznično, saj bomo za leto dni pospravili maske.
Dženana Kmetec
Foto: CG
torek • 10. januarja 2023
Aktualno
Štajerski	3
Slovenija • Potrebe po vlaganju v šport vse večje
Državnega denarja vsaj šestkrat premalo
Občina Podlehnik je v jeseni ujela rok za prijavo dveh projektov na razpis Fundacije za šport. Poteguje se za sofinancerska sredstva za ureditev novega manjšega nogometnega igrišča ob športnem parku ter za prenovo obstoječega velikega travnatega nogometnega igrišča. Rok za prijavo na projekte je bil 21. november, dan po lokalnih volitvah, a rezultatov razpisa pred pomladjo ni pričakovati, so zaupali v Fundaciji za šport.
Fundacija za šport tudi v letu 2023 ostaja eden najpomembnejših stebrov financiranja slovenskega športa. Zanj bo namenila 11 milijonov, kar je 10 odstotkov več kot v letu 2022, kljub temu pa skoraj šestkrat premalo glede na zaprosila športnih in drugih organizacij. V okviru javnih razpisov za leto 2023 je na fundacijo skupaj prispelo 961 vlog. Največ vlog (117) so oddala športna društva, tesno za njimi so se zvrstile občine (106), sledile pa so nacionalne panožne športne zveze (55), občinske športne zveze (45), zavodi za šport (22). Različne organizacije so skupaj zaprosile za 65,6 milijona evrov oz. za 100 % več sredstev kot leto prej. Vloge v višini slabih 27,2 milijona evrov so se nanašale na programe, ostalo na investicije v športne objekte in površine za šport v naravi. Tako kot vsa zadnja leta bodo razpisana sredstva za leto 2023 najprej prejele nacionalne športne zveze za tekmovalni šport. To se bo predvidoma zgodilo že v februarju 2023. Nato bo sledila razdelitev razpisanih sredstev za programe športne rekreacije, športnih prireditev in promocije športa, razvojne dejavnosti v športu in publikacij v športu, investicij v športne objekte, so pojasnili v fundaciji.
Foto: Črtomir Goznik
Društva, občine in druge organizacije prijavile za dobrih 65 milijonov evrov projektov, razpoložljivega denarja pa je za vsega 11 milijonov evrov.
Podlehničani so na razpis fundacije prijavili dva projekta, prvi je ureditev manjšega travnatega igrišča pri ribniku Podlehnik, ki bi bil namenjen treningom in drugim obiskovalcem tega območja, ocenjena vrednost projekta je 75.000 evrov, drugi projekt predvideva obnovo obstoječega nogometnega igrišča za veliki nogomet v športnem parku Dežno, slednji naj bi bil težak 76.000 evrov. Z rezultatom naj bi bili seznanjeni šele proti aprilu, saj kot so pojasnili na fundaciji, še ni bila oblikovana niti skupina, ki bi odločala o projektih. Sicer pa pogled na seznam lani potrjenih projektov, ki so bili prijavljeni na razpis za gradnjo športnih objektov in površin v naravi v letih 2022 in 2023, razkriva, da so podravske občine na razpisu fundacije skupaj pridobile 130.311 evrov, večino občina Gorišnica za ureditev športnega centra.
Mojca Vtič
Foto: Sta/M24
Sofinanciranje športne infrastrukture 2022
Občina	Projekt	Višina
		sofinanciranja
Cerkvenjak	Igrišče za odbojko na mivki	8.041 €
Cirkulane	Posodobitev športnega parka	12.973 €
Gorišnica	Športni center	55.157 €
Hajdina	Štiri nogometna igrišča	14.880 €
Ormož	Fitnes na prostem	5.841 €
Sveti Tomaž	Posodobitev atletske	6.683 €
Sveta Ana	Obnova nogometnega igrišča	18.733 €
Središče ob Dravi	Pump track, tenis igrišče, balinišče	8.003 €
Skupaj		130.311 €
Vir: Fundacija za šport
Spodnje Podravje, Ptuj • Delo začenjajo ambulante za neopredeljene
Na Ptujskem 3.000 pacientov brez osebnega zdravnika
Ponekod bodo že ta teden začele delovati ambulante za neopredeljene paciente. Ptujski Zdravstveni dom pogoje za vzpostavitev izpolnjuje. Delati bodo najbrž začeli že kmalu, sprva le nekaj ur dnevno, po potrebi pa bodo delovni čas podaljševali.
Na našem območju, ki ga pokriva Zdravstveni dom Ptuj, je po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, skoraj neverjetnih 3.000 oseb brez izbranega osebnega zdravnika.
Uhanova ob dejstvu, da dva zdravnika še vpisujeta, presenečena
»Pri nas dva zdravnika še vedno vpisujeta nove paciente, zato me je ta podatek o tolikšnem številu neopredeljenih pacientov presenetil. Zdravnika sicer ne delata na Ptuju, sta pa v bližnjih ambulantah, v Juršincih in Zavrču, zato res ne vem, kje so vsi ti ljudje brez izbranega zdravnika. Pozivam jih, naj se čim prej oglasijo in vpišejo v ambulantah, ki nove paciente še sprejemajo. Ko bomo vzpostavili še ambulanto za neopredeljene, pa se bo pokazalo realno stanje,« je podatke komentirala direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan.
Nekatere ambulante bodo začele delovati že ta teden, druge konec meseca. Njihov delovni čas se bo razlikoval glede na potrebe posameznega okolja.
Sprva bo ambulanta delala nekaj ur dnevno
Glede na seznam, ki so ga določili na zdravstvenem ministrstvu, bi sicer lahko na Ptuju imeli kar tri ambulante za neopredeljene bolnike. V prvi, ki naj bi začela delovati kmalu, bodo zdravniki sprva prisotni štiri ure dnevno. Po potrebi se bodo prilagodili potrebam pacientov. V teh ambulantah bodo zdravniki delali izmenjaje.
f
Petek Uhanova opozarja, da dva zdravnika v Spodnjem Podravju še sprejemata paciente, bodo pa najbrž v prihodnjih dneh odprli tudi ambulanto za neopredeljene in preverili potrebe pacientov.
Pogoj, da sploh lahko delajo v teh ambulantah, je, da imajo v lastnih izpolnjen glavarinski količnik (1895), kar pomeni, da imajo že sami zadostno število opredeljenih pacientov. Na Gorenjskem naj bi odprli kar pet tovrstnih ambulant, velik problem je tudi v Mariboru, Ljubljani ... Tak sistem delovanja ambulant za neopredeljene vsaj kratkoročno rešuje stiske dela pacientov, ki nimajo izbranega zdravnika, a mnogi opozarjajo, da dolgoročno sistemske težave ostajajo.
Kako bo delovala ambulanta
Zavarovana oseba bo izbrala ambulanto za neopredeljene, s podpisom listine o izbiri osebnega zdravnika, podatki o osebnem zdravniku pa se ne bodo izpolnje-
Trenutno stanje obvladljivo
V sklopu ZD Ptuj deluje 23 družinskih zdravnikov, od tega so trije specializanti. »Trudimo se obdržati kader, globoko upam, da nam to tudi v prihodnje uspe. Trenutno večjih težav ni, smo pa lani imeli tri porodniške, zato smo reaktivirali eno zdravnico, ki je bila že v pokoju, in zdravnico, ki je delala v Avstriji, prepričali, da se nam pridruži. Nekako zadeve obvladujemo, se pa hitro lahko zgodijo različni scenariji, kot vidimo marsikje po državi. Trudimo se seveda po najboljših močeh, da kader obdržimo in motiviramo,« zagotavlja Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj.
vali. Opredelitev bo veljala leto dni. V tej ambulanti bo kartoteka pacienta, ki bo dostopna vsem zdravnikom, ki bodo tam delali. Ta ukrep je posledica sprejetja zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženje posledic covida-19 na
področju zdravstva, sprejetega oktobra lani. Velja od 1. januarja 2023 do konca leta 2024, z možnostjo podaljšanja. Do konca marca letos naj bi po vsej državi delovalo 94 ambulant za neopredeljene.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Slovenija, Podravje • Kdo v javnem sektorju ne bo stavkal?
O stavki razmišljajo tudi sodniki
Leto 2023 je leto napovedi stavk. Najprej so jo naznanili zdravniki, nato šolniki, razmišljanju o stavki se zdaj pridružujejo sodniki. Za zdaj glasu o stavki v javnem sektorju še ni slišati iz vrst policije in vojske, kjer so jim plače zelo lepo zaokrožili navzgor že lani pred valom podražitev; plača vojaka naj bi znašala celo dvakratnik plače pomočnice vzgojiteljice.
Zahteva sodnikov po zvišanju plač v kontekstu napovedanih stavk ostalih dejavnosti javnega sektorja sploh ne preseneča oziroma tudi ni neupravičena. „Sodniške plače, ki so nedostojne sodniškega poklica in se nam že vse od leta 2012 niso popravile, je treba čim prej urediti. Zato se vse pogosteje po sodiščih omenja sodniška stavka, zaradi česar sem kot predsednica zelo zaskrbljena, saj sem odgovorna za nemoteno in tekoče delo na sodišču," je poudarila predsednica okrožnega sodišča na Ptuju Albina Hrnec Pečnik.
Na ministrstvu za pravosodje so povedali, da je v javnem sektorju pričakovati plačno reformo, njen osnutek bo predvidoma pripravljen pred poletnimi počitnicami. „Aktu-alna vlada se je pod okriljem ministrstva za javno upravo odločila porušena razmerja v plačnem sistemu po letih parcialnega urejanja rešiti
celovito, s sistemsko reformo." Dodali so, da prizadevanja sodnikov, tožilcev in drugih pravosodnih funkcionarjev za odpravo plačnih nesorazmerij razumejo ter aktivno sodelujejo v pogovorih. „V zvezi s problematiko plač v pravosodju smo izvedli več sestankov; konec
poletja smo se o tem pogovarjali ločeno s predstavniki sodnikov in ločeno s predstavniki tožilcev. Oktobra smo sklicali sestanek z najvišjimi predstavniki sodnikov in tožilcev s predstavniki ministrstva za javno upravo, kjer smo se dogovorili o nadaljnjem poteku pogovo-
rov. Novembra so se sodniki, tožilci in predstavniki drugih pravosodnih organov (informacijska pooblaš-čenka, predstavniki KPK, državnega odvetništva, varuha človekovih pravic ...) sestali na ministrstvu za javno upravo, kjer so se dogovorili o pripravi izhodišč prenove plačne-ga sistema. Predvideno je, da vlada izhodišča sprejme v kratkem, nato se bodo na podlagi teh izhodišč nadaljevala usklajevanja s funkcionarji iz sodstva."
Plača sodnika se začne v 47. plač-nem razredu, goli bruto 1 znaša 2.795 evrov. Najvišje plače sodnikov so v rangu plač predsednikov države, vlade in državnega zbora (65. plačni razred, kar pomeni 5.663 evrov bruto). Za povprečne neto plače sodnikov bi lahko dejali, da so med 2.000 in 3.000 evri, plače predsednikov sodišč so nekoliko višje. Tako kot v drugih dejavnostih javnega in zasebnega sektorja so plače sodnikov odvisne od več dejavnikov, med drugim delovne dobe, položaja, napredovanja, dodatkov, ... Če govorimo o izplačilih med dvema in tremi tisočaki, pa so to plače v rangu županov, direktorjev občinskih uprav, ravnateljev . Zgodi se lahko tudi, da kateri od starejših strokovnih sodelavcev na sodišču sodnika začetnika s plačo prekaša.
Mojca Zemljarič
Foto: Pexels.com
Sodniške plače bodo vsebina izrednega občnega zbora Slovenskega društva sodnikov, ki se ga namerava udeležiti tudi predsednik vlade Robert Golob.
1G Štajerski
Kultura in izobraževanje
torek • 10. januarja 2023
Nekateri z dodatnim kadrom, drugi brez javnih delavcev
Spodnje Podravje • Denar za javna dela v letu 2023 večinoma razdeljen
Za številne javne zavode začetek leta pomeni nestrpno pričakovanje sklepov Zavoda za zaposlovanje RS o (ne)odobritvi programov javnih del. Pridobivanje kadra s pomočjo te oblike zaposlovanjaje za mnoge izjemno pomembno. Tudi letos je razpoložljivih sredstev manj kot želja in potreb. Doslej so tovrstno enoletno zaposlitev na območju Upravnih enot Ptuj in Ormož odobrili 66 osebam.
------ "■¿•r-T5^--
Doslej je bilo na območju, ki ga pokriva ZZRS, Območna služba Ptuj (pod to spada tudi Ormož) odobrenih 66 zaposlitev preko javnih del.
Foto: CG
„Izbrani prijavitelji oziroma izvajalci javnih del so že prejeli sklepe o odobritvi in smo z njimi sklenili tudi pogodbe. Sicer pa javno povabilo še ni zaključeno in doslej neizbrani prijavitelji niso prejeli končnih odgovorov. Računamo namreč, da prejmemo še nekaj dodatnih sredstev sredi januarja in bo s tem možno odobriti, izbrati še nekaj vlog, ki so sedaj »pod črto« izbranih, saj je prijavljenih več programov, kakor je na razpolago sredstev," pojasnjuje Tomaž Žirov-nik, direktor območne službe Ptuj Zavoda za zaposlovanje RS.
Med vsemi prijavljenimi je bilo letos na našem območju daleč največ javnih delavcev odobrenih Centru za socialno delo Spodnje Podravje. Kar deset dodatnih oseb je vključenih v program socialnega vključevanja posebej ranljivih skupin. Tudi Dom upokojencev Ptuj in Center starejših občanov Ormož sta bila uspešna, za družabništvo in spremljanje sta oba zavoda lahko za eno leto zaposlila po štiri osebe.
Po enega javnega delavca imata obe Ljudski univerzi, ptujska in ormoška, medtem ko Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, ki je imela lani dva, letos (doslej) ni dobila odobrenega niti enega programa. Je pa imel več uspeha kot v preteklem letu
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, trije dodatni javni delavci jim bodo pomagali pri izvajanju nalog. V ptujski bolnišnici imajo doslej pet odobrenih zaposlitev, v Psihiatrični bolnišnici Ormož tri.
Eni bolj, drugi manj uspešni
Bolj ali manj uspešne pri pridobivanju dodatnega kadra s pomočjo javnih del so bile tudi spodnjepod-
ravske občine. Ptujska bo imela v tem letu enega javnega delavca, za urejanje in vzdrževanje javnih površin in občinskih cest. Zanimivo je, da so na tem segmentu pridobivanja kadra veliko uspešnejše nekatere manjše občine, denimo v Cirkulanah in Majšperku so jim odobrili tri javne delavce, na Hajdi-ni, v Markovcih, Zavrču in Središču ob Dravi pa po dva.
Tudi nekatere osnovne šole se bodo morale z začetkom koledar-
skega leta znajti po svoje. Kljub prijavam jih večina ni dobila odobrenih javnih del za informiranje, kar pomeni, da od novega leta nimajo več informatorjev. Za zaposlitev javnih delavcev s tem namenom sta bili na našem območju uspešni le dve osnovni šoli, dr. Ljudevita Pivka in Mladika, medtem ko si je OŠ Videm priborila dodatni kader za učno pomoč.
Preostali upravičenci, kot so na primer Medobčinsko društvo
invalidov Ptuj, ZUDV dr. Marjana Borštnarja Dornava, ormoška knjižnica, Rdeči križ, Sonček, nekatere občine itn., bodo imeli v tem letu zaposlenega po enega javnega delavca.
Mnogi upajo, da jim bodo vendarle odobrili vloge
Tisti prijavitelji, ki doslej niso bili uspešni, se morajo kadrovsko
Povabilo, na podlagi katerega si delodajalci pridobijo sofinancerske deleže zaposlitev, je odprto od 11.11.2022 do porabe razpoložljivih sredstev, a najdlje do 28.4.2023. V programe se lahko vključujejo dolgotrajno brezposelne osebe, ki jih napoti Zavod RS za zaposlovanje. Območna služba Zavoda za zaposlovanje RS Ptuj je letos za javna dela prejela 562.816 evrov, v državnem proračunu pa so za ta namen skupaj zagotovili 14 milijonov evrov.
znajti po svoje in prilagoditi nastali situaciji. Ponekod bo to težje, ponekod lažje. Številni še vedno upajo, da bodo obljubljena dodatna sredstva zadostovala, da bodo vendarle pridobili kakšnega javnega delavca (več).
Zavod za zaposlovanje v sklopu javnih del financira zaposlitev v različnem deležu, od 50 do 80 % plače, in sicer glede na povprečno stopnjo registrirane brezposelnosti v občini. Med vsemi spodnje-podravskimi občinami je letos najvišji delež sofinanciranja v občini Zavrč, in sicer 70 %, na Ptuju in večini drugih občin pa država prispeva 60 % plače.
Dženana Kmetec
Ormož • Za politične stranke iz proračuna letos 13.000 evrov
Največ bo prejela SDS, sledi Gibanje Svoboda
Politične stranke, ki so na volitvah dosegle določeno število glasov, so upravičene do financiranja iz občinskega proračuna. Ormoška občina bo zanje v tem letu namenila okoli 13.000 evrov, kar pomeni približno 52.000 evrov v celotnem mandatu. Nestrankarski svetniki sicer vsakič kot brezzobi tigri pri tem opozarjajo na velike razlike oz. na nestrinjanje s tem, da politične stranke, ki so na lokalnih volitvah dosegle dovolj dober rezultat, prejemajo proračunski denar, neodvisne liste pa kljub temu nič.
Financiranje političnih strank ureja zakon o političnih strankah. Ta določa, da stranke, ki so predlagale kandidate za volitve v občinski svet in so na volitvah tudi dosegle določen prag, prejmejo sredstva iz občinskega proračuna. Denar se dodeli sorazmerno s številom glasov, ki jih je stranka prejela na volitvah. »Stranka pridobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti, če je dobila najmanj polovico števila
glasov, potrebnih za izvolitev enega člana sveta lokalne skupnosti, ki ga dobimo, če število veljavnih glasov delimo s številom mest v občinskem svetu. Višina sredstev, namenjenih za financiranje političnih strank, se določi v proračunu lokalne skupnosti za posamezno proračunsko leto. Ta ne sme presegati 0,6 % sredstev, ki jih ima lokalna skupnost zagotovljenih po predpisih, ki urejajo financiranje
občin in s katerimi se zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za to leto.«
Med prejemniki tudi Desus, ki nima kandidata v občinskem svetu
V občini Ormož je bilo za pridobitev proračunskega denarja treba pridobiti 126 glasov. Do financiranja je glede na izid zadnjih lokalnih volitev upravičenih osem strank
• i
v*,..
start nt ,r, -Í51
Foto: Pixabay
V približno štirih letih bo za financiranje političnih strank iz občinskega proračuna šlo okoli 52.000 evrov.
(SDS, SLS, Desus, NSi, Konkretno, SD, Gibanje Svoboda in SNS). V skladu s potrjenim odlokom na zadnji občinski seji bodo slednje -tako kot doslej - prejele sredstva v višini 3 evre letno za vsak dobljeni glas. Iz proračuna bo v tem letu zanje šlo skupaj 13.026 evrov oziroma v prihodnjih štirih letih skupno okoli 52.100 evrov, kar je sicer pod zakonsko mejo. Celotna primarna poraba za ormoško občino je letos predvidena v višini 9.625.284 evrov. Občina bo tako za financiranje političnih strank namenila slabih 0,14 odstotka denarja.
Stranke bodo zneske prejemale mesečno. Največ denarja bo glede na največje število glasov (1.959) na svoj račun prejela stranka SDS, in sicer 5.877 evrov na leto, sledi Gibanje svoboda z 2.808 evri in 936 glasovi, na tretjem mestu je Konkretno s 343 glasovi in 1.029 evri. Glede na višino letnih zneskov nadalje sledijo: SLS (903 evrov), SNS (696 evrov), NSi (678 evrov), SD (609 evrov) in Desus (426 evrov).
Lista Gradimo prihodnost skupaj pa kljub tretjemu najboljšemu izidu na volitvah (572 glasov) ponovno ne bo prejela denarja, saj je zgolj lista in ne politična stranka in torej po zakonodaji ni upravičena do proračunskih sredstev. Na drugi strani pa je med prejemniki stranka Desus, ki sicer v občinskem svetu nima nobenega kandidata.
Monika Horvat
Markovci • Do pomladi naj bi ustanovili novo Gasilsko zvezo
Iščejo ustrezne kandidate
• >v> C 1 ••
za najvišje funkcije
Območna gasilska zveza Ptuj bo najverjetneje letos tako finančno kot številčno okrnjena. Že v lanskem letu so izstop iz zveze napovedala prostovoljna gasilska društva iz Markov-cev, Zavrča in Cirkulan. Trenutno je v teku ustanavljanje nove gasilske zveze s sedežem v markovski občini.
Sedež novoustanovljene gasilske zveze bo v Bukovcih.
Slednja je na svoji spletni strani konec lanskega leta objavila razpis kandidacijskega postopka za ustanovitev nove Gasilske zveze Markovci-Cirkulane-Zavrč. Po besedah Zvonka Črešnika, predsednika komisije, morajo v skladu z zakonodajo izvesti volitve organov in funkcionarjev za obdobje 2023-2028, in sicer za predsednika, poveljnika, člane upravnega in nadzornega odbora ter poveljstva.
Vseh deset Prostovoljnih gasilskih društev lahko svoje predloge poda do konca januarja. Kandidati za predsednika oz. poveljnika morajo predstaviti vizijo nove Gasilske zveze in njen razvoj za mandatno obdobje ter načrt izvedbe programa. Mesec dni pred zasedanjem volilne skupščine mora kandidacijska komisija objaviti listo kandidatov za posamezne funkcije v novi GZ, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, in jo v pisni obliki posredovati vsem članicam. Vsi postopki bodo najverjetneje zaključeni do konca februarja, nato pa bo nova Gasilska zveza lahko začela tudi uradno delovati.
Foto: CG
torek • 10. januarja 2023
Šport, rekreacija
Štajerski	15
Podravje • Zbirni centri za odpadke od kolin
0,79 evra za kilogram
Zimsko obdobje je čas kolin in marsikdo se znajde pred zagato, kam s kožami in drugimi deli živali, ki ostanejo. Čisto mesto Ptuj je v sodelovanju z občinami sklenilo, da bo v zbirnih centrih omogočilo prevzem živalskih delov.
December, januar in februar so meseci, ko v Čistem mestu Ptuj oz. v zbirnih centrih zberejo glavnino teh odpadkov. Ob tem pa opažajo, da se količina zbranih količin povečuje, predvsem odkar uporabniki nimajo več možnosti oddaje živalskih stranskih proizvodov v okviru uprave za varno hrano na Ptuju.
Tako je Čisto mesto Ptuj pridobilo ustrezna dovoljenja za zbiranje živalskih delov, in sicer v zbirnih centrih Žetale, Majšperk, Duplek, Videm in na novo tudi v Trnovski vasi prevzemajo živalske stranske produkte 3. kategorije, to pomeni izključno kože ter parklje in samo iz zakola za domačo uporabo. Medtem ko v zbirnem centru Kidričevo zbirajo vse tri kategorije živalskih stranskih proizvodov, to so surove živalske kože, kosti, rogovi, kopita, parklji, volna, dlaka, perje, čreva in glava živali, prav tako izključno iz zakola za domačo uporabo, je pojasnil direktor Čistega mesta Ptuj Kristijan Lovrenčič.
Foto: Splet. Občina Podlehnlk
Cena prevzema odpadkov živalskih stranskih proizvodov pa trenutno znaša 0,79 evra, občanom Kidričevega in Podlehnika oddajo teh odpadkov financirata občini, ki sta za zdaj tudi edini, ki sta se odločili za to potezo. Čisto mesto prevzema le odpadke za uporabnike občin, kjer je podjetje tudi koncesionar, torej Cirkulane, Destrnik, Duplek, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Sveti Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale, pri čemer lahko uporabniki iz teh občin koristijo katerikoli zbirni center v upravljanju podjetja. Odpadke morajo pripeljati v embalaži, ki tesni, ter izpolniti izjavo, s katero se zavezujejo, da je pripeljani odpadek iz zakola za domačo rabo. Mojca Vtič
Ormož • Gradnja Carthagove tovarne
Proizvodnjo bi zagnali do poletja
Direktorica podjetja Carthago Sandra Županec je zatrjuje, da gradnja njihovega novega obrata v Ormožu poteka po načrtih, začetek proizvodnje napoveduje za prvo polovico letošnjega leta.
Carthago je za gradnjo nove tovarne v Ormožu pridobil državno podporo v znesku šest milijonov evrov. Točne ocene, koliko bo stala gradnja tovarne v celoti, v podjetju zaradi nestabilnosti in nihanja cen še nimajo. „Tudi nas zaznamuje precejšnje zvišanje cen in pomanjkanje surovin. Naložbo bomo lahko realno ovrednotili po zaključku del," je dejala direktorica Županec.
Povedala je tudi, da imajo začetno ekipo sodelavcev za delo v ormoški tovarni oblikovano, v načrtu je dodatno zaposlovanje. „Dejstvo pa je, da se tudi mi srečujemo s pomanjkanjem kvalificiranih delavcev. Ker stanje ni nikoli dokončno in razvoj nikoli končan, že razmišljamo o okrepitvi naše začetne ekipe. V zadnjih tednih je na naš naslov prispelo veliko obetavnih prijav. To pomeni, da smo še naprej aktivni na tem področju in smo s postopki zaposlovanja v polnem teku. Z rastjo proizvodnje bomo v krog naših zaposlenih povabili usposobljene in motivirane ljudi oziroma sodelavce, ki bodo soustvarjali naše podvige in uspehe tudi v prihodnje."
Foto: MH
O proizvodnji avtodomov znamke Carthago v obratu v Odrancih je direktorica podjetja dodala, da poteka z največjo možno agilnostjo. Situaciji, ki zahteva veliko stopnjo fleksibilnosti, se prilagajajo tedensko. Predvsem jih pri delu omejujejo motene dobave šasij. „Pričakujemo, da se bo stanje na tem področju čez leto izboljšalo," je še povedala Sandra Županec. MZ
Podravje • 70 let KGZ Ptuj je 70 let dela in razvoja kmetijstva v regiji
Kmetje res postajajo nebodigatreba?
Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj letos praznuje 70 let delovanja. Uvertura v letošnje jubilejno leto je bilo srečanje z župani in direktorji kmetijskih zadrug z območja zavoda, na katerem so predstavniki zavoda predstavili delovanje zavoda ter soočili župane s problemi kmetov, ki so jim priča v lokalnem okolju. Kmetje na podeželju namreč postajajo nebodigatreba, njihova vloga v zagotavljanju oskrbe s hrano, obdela-nosti krajine, varovanja okolja ter navsezadnje v gospodarstvu pa je vse prepogosto spregledana.
Ptujski kmetijski zavod, ki je najmočnejši v Sloveniji, povezuje 7.438 kmetij s Ptujskega in Dravskega polja, iz Haloz, Slovenskih goric, dela Koroške, Ormoškega in Bistriškega. Združuje majhne in zelo velike kmetije, pa tudi velika živilska podjetja s 1.000 ha kmetijskih površin.
Direktor zavoda Andrej Reber-nišek je zadovoljen z razvojem in delom zavoda, ki ga oblikuje kmetijska svetovalna služba, oddelek za živinorejo, osemenjevalno središče, oddelek računovodstva za kmetije ter oddelek laboratorija. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi je ocenil kot odlično.
Ob tem pa je izpostavil problematiko cestne infrastrukture, ki pogosto ne sledi razvoju kmetij v zadnjih treh desetletjih. Kmetje morajo v boju za obstanek slediti ekonomiji in obsegu pridelave, kar pomeni, da nekoč desethektarske kmetije danes obdelujejo 100 hektarjev, seveda je posledično kmetijska mehanizacija širša in večja, je začel s pojasnjevanjem Reber-nišek. Nadalje je izpostavil, da je marsikateri kmet zasledil znak za

,., •. "T*
-H1
Foto: Črtomir Goznik
KGZS Zavod Ptuj je temelje delovanja postavil leta 1953, od takrat je kmetijstvo v Podravju doživelo izjemen napredek.
prepoved vožnje s traktorjem, medtem ko v tujini z znaki opozarjajo na njihovo prisotnost. Težavo v lokalnem okolju naj bi kmetom predstavljalo tudi nenadzorovano odvajanje meteornih vod s cestišč, ki povzročajo erozijo kmetijskih zemljišč, velik izziv kmetov
pa postaja tudi umeščanje hlevov v prostor. »Trudimo se, da z rejci projektiramo najsodobnejše hleve s čim manjšim vplivom na okolje, a pojavljajo se civilne iniciative, ki vsakršni kmetijski gradnji nasprotujejo.« Rebernišek je predstavnike občin pozval še k razmisleku o
Občine ne morejo zgraditi dovolj širokih cest za brezskrbno uožnjo kmetou
Zbrane je med drugimi nagovoril župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko, ki seje dotaknil polemike okrog občinske cestne infrastrukture. »Vedno skušamo graditi ceste tako, da bi bile karseda povšeči prebivalcem, nikoli pa ne bo mogla občina zgraditi tako širokih cest, da bi se lahko kmetje s sodobnimi in velikimi stroji brezskrbno vozili po njih.«
O umeščanju kmetijskih objektov v prostor pa je dejal, da občine ne zavirajo gradnje hlevov. »Zato bo treba potrkati na katera druga vrata - vrata načrtovalcev prostorske politike.«
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Rebernišek je direktorsko funkcijo nastopil v začetku leta 2013.
štipendiranju mladih, ki se odločijo za poklic kmeta, ter vzpostavitvi kmečkih tržnic, želi pa si tudi večji odkup lokalnih pridelkov v okviru javnih zavodov.
Pred slovenskim kmetijstvom je nova finančna perspektiva oz. nov program kmetijske politike. Pri soočanju s težavami in novostmi bo kmetom v pomoč tudi ptujski zavod, ki povezuje 117 zaposlenih in je vodilna strokovna inštitucija s področja kmetijstva v Podravju že od leta 1953. In letošnje leto bo na Ptuju še posebej bogato z dogodki, ki nagovarjajo kmetijsko problematiko. V začetku februarja KGZ Ptuj v sodelovanju s partnerji prireja Tumpejeve dneve, strokovni posvet s področja govedoreje, napoveduje se tudi izvedba vinogradniškega kongresa, Dobrot slovenskih kmetij, regijske razstave živali ter srečanje mladih s podeželja.
Mojca Vtič
Ormoško • Po potrditvi DVK dobili poslanca
Andrej Kosi vendarle poslanec
Državna volilna komisija (DVK) je pred dnevi potrdila mandat Andreja Kosija iz Ormoža, ki bo kot poslanec v državnem zboru nadomestil dosedanjega Janeza Magyarja iz vrst SDS. Slednji seje namreč vrnil na županski stolček.
Janez Magyar je bil na lokalnih volitvah v drugem krogu izvoljen za župana občine Lendava. Ker županska funkcija in funkcija poslanca v državnem zboru nista združljivi, se je Magyar poslovil s poslanskega stolčka, nadomestil pa ga je Andrej Kosi, ki je v volilnem okraju Ormož prejel 2.893 oziroma 30,52 odstotka glasov, so sporočili z DVK.
»Vsekakor sem te funkcije zelo vesel, zlasti glede na preteklo dogajanje, ko sem zaradi ugotovljene napake DVK nesrečno izpadel iz parlamenta. Sedaj so se zadeve poklopile. Zame so volitve v lanskem letu prinesle veliko sprememb - postal sem svetnik
občine Ormož, član sveta krajevne skupnosti Velika Nedelja, sedaj poslanec. Tega se veselim tudi zaradi vseh pozitivnih odzivov in podpore ljudi, ki jih srečujem,« je dejal Kosi, ki je tudi že podal pisno soglasje za opravljanje funkcije poslanca za preostanek mandatne dobe državnega zbora.
Ob tem naj spomnimo, da je DVK po parlamentarnih volitvah 24. aprila lani za šest poslanskih kandidatov, med njimi tudi za Kosija, zaradi računalniške napake napačno izračunala, da bodo postali poslanci. Po odpravi hude napake so ti izpadli iz parlamenta. Sedaj je Kosi vendarle prišel do poslanske funkcije, s tem pa je Ormož tudi
Foto: osebni arhiv
Andrej Kosi, občinski svetnik v občini Ormož, je za preostanek mandatne dobe postal poslanec v državnem zboru.
Državna volilna komisija je na včerajšnji dopisni seji sprejela sklep, s katerim je potrdila poslanski mandat Andreju Kosiju, ki bo v DZ nadomestil dozdajšnjega poslanca iz vrst SDS Janeza Magyarja, so sporočili iz DVK. Slednjemu je namreč zaradi izvolitve za lendavskega župana prenehal mandat.
dobil poslanca. Novopečeni poslanec pa ob tem še pravi, da se bo zavzemal za čimprejšnji začetek gradnje ceste med Ptujem in Ormožem. Ena izmed njegovih glavnih prioritet bo tudi pomoč in podpora lokalnemu okolju (vsem trem ormoškim občinam), da bo v čim večji meri uspešno pri državnem sofinanciranju projektov. »Želim biti trdna vez med občinami in državo,« je še dodal.
MH
1G Štajerski
Kultura in izobraževanje
torek • 10. januarja 2023
Spodnje Podravje • Šolski prevozi postajajo vse dražji, veliko večino jih izvaja podjetje Arriva
Namesto varnih šolskih poti milijoni evrov v blagajn
V večini spodnjepodravskih občin stroški šolskih prevozov že krepko zajedajo proračune, zlasti še po zadnjih podražitvah. V vseh občinah - razen občine Majšperk - je izvajalec prevozov podjetje Arriva, ponekod pa imajo za določene linije še dodatne izvajalce šolskih prevozov, zasebnike.
Cene šolskih prevozov se od občine do občine precej razlikujejo: v prvi vrsti so seveda odvisne od števila in dolžine linij, kar je povezano (tudi) z velikostjo občin in številom osnovnih šol. Tako ni nepričakovano, da daleč največ denarja za šolske prevoze na zelo velikem območju odšteje občina Slovenska Bistrica, kjer deluje devet osnovnih šol, vzpostavljenih pa je kar 98 šolskih linij. Nemajhen del proračuna za šolske prevoze namenjajo tudi v občini Ormož in Mestni občini Ptuj.
Na Ptuju za šolske prevoze 380.000 evrov
Mestna občina Ptuj je pogodbo za izvajanje šolskih prevozov podpisala z dvema podjetjema, Arriva in MST-Lorbek, Sonja Glazer, s. p. Vrednost pogodbe z Arrivo za 11 šolskih linij (relacij) na petih sklopih za obdobje 1. 1. 2022 do 31. 8. 2023 znaša 580.000 evrov.
Tri šolske linije izvaja drugo podjetje MST Lorbek, Sonja Glazer, vrednost pogodbe na dveh sklopih pa je za obdobje 1. 1. 2022 do 31. 8. 2023 71.387 evrov.
Letos se je cena prevozov oz. višina pogodbe dvignila za 8,32 %. »V letu 2023 je za šolske prevoze načrtovana poraba v znesku
380.000 evrov, kar predstavlja 1,3 odstotka vseh načrtovanih izdatkov proračuna v prihodnjem letu,« pojasnjujejo na ptujski občini. Kar 819 od skupaj 2032 vpisanih osnovnošolcev v šolskem letu 2022/23 je vozačev.
Ormož za šolske prevoze 430.000 evrov
V občini Ormož, kjer imajo kar pet osnovnih šol ter dve podružnični, za šolske prevoze skrbi več izvajalcev: Arriva iz Kranja, Eurobus prevozi, Andrej Roškar, s. p., iz Slavšine, Stanislava Gašparič, s. p., iz Sodincev, Avtoprevozništvo Janez Serec iz Huma pri Ormožu ter MST - Lorbek posredništvo in svetovanje Sonja Glazar, s. p., iz Mezgovcev pri Pesnici. Zanje bodo namenili skupaj več kot 430.000 evrov. Vrednost pogodbe za izvajanje šolskih prevozov v tekočem šolskem letu z Arrivo za 14 šolskih linij znaša okoli 297.240 evrov, s samostojno podjetnico Stanislavo Gašparič 21.358 evrov za sedem linij, z Avtoprevozništvom Janez Serec imajo sklenjeno pogodbo za pet linij v višini 24.420 evrov, s podjetjem MST Lorberk v vrednosti 21.736 evrov za eno linijo ter z Eurobus prevozi, ki prevoze zago-
tavlja na dveh linijah, v višini okoli 65.040 evrov. Glede povišanja cen šolskih prevozov so na občini pojasnili: »Cena na kilometer se je v tem šolskem letu povišala za 9,3 %. V letu 2022 predstavljajo stroški šolskih prevozov približno 1,8 % celotnega proračuna.« V občini je okvirno 555 učencev vozačev.
Sveti Tomaž daje prevozniku dobrih 100.000 evrov
V občini Sveti Tomaž, kjer je približno 80 vozačev, šolske prevoze izvaja podjetje Arriva. Vrednost pogodbe znaša okoli 104.780 evrov. Prevoze izvajajo na dveh šolskih linijah. S tamkajšnje občine so sporočili, da se je cena šolskih prevozov v primerjavi s preteklim šolskim letom dvignila za kar 100 %. Za plačilo teh stroškov tako namenjajo slabe štiri odstotke proračuna (3,89).
V Središču ob Dravi dvig cene za 200 odstotkov
Tudi v občini Središče ob Dravi za šolske prevoze skrbi podjetje Arriva. Izvajajo jih na dveh šolskih linijah, vrednost pogodbe znaša
Predragi šokki prevozi: »To ni normalno«
Na minuli seji so svetniki občine Sveti Tomaž med drugim izpostavili problematiko dragih šolskih prevozov. Zanje bodo v tem šolskem letu namenili dvakrat več kot v preteklem, okoli 120.000 evrov! Ivan Grašič je dejal, da so cene nenormalne:»Cena za kilometer je po moji oceni celo trikrat višja kot za tovornjak. Ne vem, kdo seje s tem strinjal.«
Župan Mirko Cvetko je pojasnil, da so izvedli javni razpis za izvajanje šolskih prevozov za novo šolsko leto. Odzval seje samo en izvajalec, podjetje Arriva, kije sprva ponudil kar štirikratnik cene v primerjavi z zneskom za preteklo leto. »Ko sem zagledal znesek, sem mislil, daje to pomota. Za enako število linij in prevozov kot doslej so namreč podali ponudbo v višini več kot 200.000 evrov. Zatrdili so nam, da ne gre za napako in daje takšna pač njihova ponudba. Povabili smo jih na pogovor, šli v pogajanja,jih peljali po terenu. Iskali smo načine, združevali avtobuse, da z enim pokrijemo dve liniji. Izborili smo nekoliko nižjo ceno od prvotne ponudbe, a še vedno precej višjo od lanske - lani nas je šolski prevoz stal okoli 65.000 evrov, letos 120.000 evrov,« je dejal in dodal, da se s problematiko rastočih cen šolskih prevozov srečujejo tudi druge občine.
Svetniki so odkimavajoč z glavami razmišljali, zakaj je prišlo do tako enormnih podražitev. »Nafta se ni tako podražila... Nimajo konkurence, to je to. Edini so,« je dodal Mirko Lovrec. Grašič pa je menil: »Vsa ta podjetja imajo izgube, kijih sedaj pokrivajo z nič krivimi otroki.«
Grašič je ob tem še izpostavil, daje nepošteno, da ne vozijo vseh otrok: »Iz naših dveh vasi je čez 20 otrok. Starši sprašujejo, zakaj ne morejo na šolski avtobus.« Županje pojasnil, daje občina po zakonu dolžna zagotoviti brezplačen šolski prevoz učencem, ki so od šole oddaljeni več kot štiri kilometre. »To ni pošteno. Mlajši otroci ne smejo sami v šolo,« je vztrajal Grašič. Cvetko pa je poudaril, da bi v tem primeru prevoz morali omogočiti tudi vsem drugim otrokom iz občine, ki so manj kot 4 km oddaljeni od šole, kar bi ob vse višjih cenah pomenilo še večji strošek, ki bi mu bili težko kos...
72.817 evrov. Cena se je po navedbah občinskega finančnika Boštjana Kranjčeca glede na lansko leto dvignila za kar 200 odstotkov! Prej so namreč za prevoze plačali 27.000 evrov. Za pokritje stroškov bodo namenili kar 2,5 % celoletnega proračuna. V občini je sicer 64 učencevvozačev.
V	Markovcih letno okrog 159.000 evrov
Občine Markovci, Gorišnica, Cirkulane in Zavrč imajo za izvajanje dnevnih prevozov učencev sklenjeno pogodbo z izvajalcem Arriva.
V občini Markovci vrednost pogodbe za dve šolski leti 2022/2023 in 2023/2024 znaša 317.240 evrov. Ponudbena cena za kilometer je 5,70 evra in je v primerjavi z lanskim šolskim letom višja za dva evra oz. za skoraj 65 odstotkov. Število linij za prihod v šolo je sedem, za odhode iz šole pa deset. Na letni ravni markovska občina za plačila šolskih prevozov nameni 1,71 odstotka proračuna. Število vozačev v letošnjem šolskem letu je 337.
V	Gorišnici Arrivi »le« 62.000 evrov
Občina Gorišnica bo v letošnjem šolskem letu za prevoze namenila 62.100 evrov, kar je 0,9 odstotka celotnega občinskega proračuna.
V	primerjavi z lanskim letom je ta strošek višji za 50,7 odstotka. Šolski avtobus dnevno prevaža 248 učencev, linij pa je šest.
Cirkulane za šolske prevoze slabih 50.000 evrov
Cirkulanska občina porabi dva odstotka občinskega proračuna za plačilo šolskega avtobusa. Prevoz učencev v šolo (gre za tri linije) in domov v letošnjem šolskem letu stane 49.807 evrov. V primerjavi z lanskim šolskim letom se je cena prevozov zvišala za 28 odstotkov. Vseh vozačev v občini je 110.
V	Zavrču okrog 100.000 evrov
Za završko občino šolske prevoze izvajajo trije izvajalci, Arriva, Anita Sadek, s. p. (za potrebe OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj) in MST Lorbek, Sonja Glazer, s. p. (za CSG Maribor). Pogodbena vrednost s podjetjem Arriva za tri linije šolskega kombija znaša približno 70.000 evrov na leto. K temu je treba prišteti še strošek drugih dveh zasebnih podjetij. Z Anito Sadek se jim je uspelo dogovoriti za ceno 67,45 evra na dan (ena linija), s Sonjo Glazer pa za 87,67 evra na dan (ena linija). Skupni strošek občine za prevoz 90 učencev in učenk je okoli 100.000 evrov na leto, kar je štiri odstotke celotnega proračuna. Cene prevozov so se v primerjavi z lanskim šolskim letom zvišale za okoli 7,44 odstotka.
Preuozi učencev postajajo vse dražji in že krepko načenjajo proračune nekaterih občin.
Žetale trem prevoznikom slabih 100.000 evrov
V haloški občini Žetale je občina pogodbo za izvajanje šolskih prevozov podpisala s tremi podjetji, in sicer Arriva Štajerska, Krodo - Adolf Kropfl ter Karl Pajnkiher. Skupaj zagotavljajo devet linij za okrog 80 učencev vozačev. Za šolske prevoze naj bi občina v šolskem 2022/2023 letu odštela 98.204 evre, kar predstavlja okrog 4,8 % vseh sredstev proračuna. V primerjavi z lanskim letom se je cena šolskih prevozov zvišala za 7,42 %.
V Majšperku zasebnikoma 265.000 evrov
Občina Majšperk je za obdobje štirih šolskih let (od 2022/2023 do 2025/2026) sklenila pogodbo z domačim prevoznikom Karlijem Pajnkiharjem. Za opravljanje dnevnega prevoza v slovenjebistriško OŠ Minke Namestnik - Sonje pa je občina izbrala prevoznika Žana Vovka iz Makol. Vrednost pogodbe
s samostojnim podjetnikom Kar-lijem Pajnkiharjem za šolsko leto 2022/2023 znaša 245.439 evrov za skupno osem relacij. Vrednost pogodbe za prevoznika Žana Vovka pa znaša 19.972 evrov. V občini je 223 vozačev, glede podražitev pa so na občini dejali: »V letošnjem šolskem letu imamo sklenjen nov okvirni sporazum. Cene po prejšnjem sporazumu so veljale štiri leta in se niso spreminjale. V postopku javnega naročila smo prejeli novo ceno, ki je za šolske prevoze v matično šolo in podružnice višja za 84,42 %, vrednost prevozov v šolo s prilagojenim programom pa za 39,14 %.« Proračunska postavka šolskih prevozov v Majšperku predstavlja 2,8 % delež proračuna za leto 2022 oz. 4,4 % delež proračuna za leto 2023.
V Slovenski Bistrici kar 98 šolskih linij stane 870.000 evrov
V največji občini na območju Spodnjega Podravja so leta 2021 sklenili štiriletno pogodbo za šol-
Ponekod morajo šolarji do prve avtobusne postaje še vedno prepešačiti lep kos poti, so pa
Foto: M H
torek • 10. januarja 2023
Šport, rekreacija
Štajerski	15
o avtobusnih prevoznikov
A.* -
v
ske prevoze s podjetjem Arriva. Vzpostavljenih imajo 98 šolskih linij, posamezna cena linije znaša od 7,5 € do 126,8 €. oz. predstavlja 1,6 % proračuna. Šolske prevoze v občini zagotavljajo za devet osnovnih šol in okrog 2.000 učencev. Cene šolskih prevozov so se v šolskem letu 2022/23 povišale za 11,16 %, kar pomeni, da bodo Slovensko Bistrico šolski prevozi v letu 2022/2023 stali 869.524 evrov. Na občini so še povedali, da Arriva šolske prevoze izvaja s štirimi podizvajalci, kdo so ti, niso razkrili.
Podlehnik plačuje dobrih 163.000 evrov
V Podlehniku šolski avtobus uporablja okrog 60 otrok, izvajalec šolskih prevozov pa je Arriva. Strošek šolskih prevozov za šest linij znaša 163.045 evrov, kar predstavlja okrog tri odstotke proračuna. Ob tem so na občini izpostavili izjemno podražitev šolskih prevozov, saj se je cena v primerjavi s prejšnjo pogodbo povišala za skoraj 100 %.
tudi kraji, do kamor šolski autobus sploh ne vozi.
V	Vidmu relativno malo: 165.000 evrov
Za izvajanje prevozov šolskih otrok na območju Vidma je občina za obdobje štirih šolskih let podpisal sporazum s podjetjem Arriva. Vrednost pogodbe znaša 518.988 evrov oz. letno 129.747 evrov za 20 šolskih linij, a cena se je v tem šolskem letu zvišala. Zaradi indeksa rasti cen in štirih dodatnih linij v letu 2022/2023 bo občina za prevoze odštela 165.497 evrov, kar je slabih 30 % več. Šolski prevozi v Vidmu pa zajemajo 1,7 % občinskega proračuna, šolski prevoz pa uporablja okrog 300 otrok. Pogodbeni izvajalec šolskih prevozov ima enega podizvajalca, in sicer z vozilom 8 + 1 sedeži.
Kidričevo plačuje 160.000 evrov
V občini Kidričevo za prevoze otrok v osnovno šolo skrbita Arriva (OŠ Cirkovce) in Tajhman turizem (OŠ Kidričevo). Prevoze otrok do OŠ dr. Ljudevita Pivka izvaja samostojna podjetnica Anita Sa-dek iz Njiverc, do ZUDV Dornava pa Sonja Glazer (MST Lorbek) iz Mezgovcev. Občina ima pogodbe z vsemi izvajalci sklenjene za obdobje 2021-2023. Stroški vseh prevozov v letu 2022 bodo znašali okoli 160.000 evrov. Tajhman turizem na dan računa 295 evrov, Arriva 253, Anita Sadek 79 in Sonja Glazer 87 evrov. Glede na preteklo šolsko leto so se cene prevozov dvignile med 7,6 in 15 odstotki. V kidričevski občini imajo vse skupaj okoli 350 vozačev, stroški šolskega avtobusa pa predstavljajo 1,1 odstotka odhodkov proračuna.
V	Dornavi do podražitve 42.000 evrov
Občina Dornava ima za štiriletno obdobje (2019-2023) sklenjeno pogodbo s prevoznikom Arriva. Maja so k pogodbi sklenili aneks,
s katerim se je pogodbena cena s 33.000 evrov za šolsko leto dvignila na dobrih 42.000 evrov. Spomladanska podražitev je dnevno ceno dvignila za 50 evrov, ta je do maja 2022 znašala 172 evrov, od maja naprej 222 evrov; na letni ravni to pomeni skoraj 10.000 evrov več. Šolski avtobus vozi na dveh linijah, v šolo se vozi 76 otrok. Proračunska postavka za plačilo šolskih prevozov predstavlja okoli 1,8 odstotka proračunskih izdatkov.
Hajdina 100.000 evrov
Občina Hajdina ima z Arrivo pogodbo sklenjeno za štiriletno obdobje, izteče se s koncem tega šolskega leta. Prevoze otrok s posebnimi potrebami izvaja MST Lor-bek - Sonja Glazer. Strošek šolskih prevozov za šolsko leto 2022/23 bo po pogodbi z Arrivo znašal blizu 70.000 evrov, za otroke s posebnimi potrebami za linije do Maribora in Ptuja pa 27.600 evrov. Glede na preteklo šolsko leto se je strošek šolskih prevozov zvišal za 7,6 odstotka, predstavlja pa 1,2 izdatka proračuna. Osnovnošolskih otrok vozačev imajo v hajdinski občini 207, otrok vozačev s posebnimi potrebami pa devet.
Juršinci ob 177.000 evrov
V občini Juršinci letni strošek šolskih prevozov za štiri linije znaša 177.000 evrov. Izvajalec je Arriva, podizvajalcev nima. V tem šolskem letu se je strošek prevozov glede na preteklo leto povišal za 85 odstotkov. V Juršincih je šolski avtobus vozil na dveh linijah, spomladi so poskusno uvedli še dodatni dve. Vozačev je 138, stroški šolskih prevozov predstavljajo okoli pet odstotkov proračunskih odhodkov.
Trnovska vas za šolske prevoze 51.600 evrov
Občina Trnovska vas je pogodbo za izvajanje šolskih prevozov podpisala z Arrivo za dve do tri linije. Vrednost pogodbe znaša 51.680 evrov, kar pomeni, da se je cena prevozov v primerjavi z lanskim šolskim letom dvignila za približno 35 odstotkov. Strošek šolskih prevozov predstavlja 1,63 odstotka celotnega občinskega proračuna.
V Sv. Andražu Arrivi dobrih 37.000, na De-strniku pa 75.000 evrov
Podjetje Arriva je tudi v občini Sveti Andraž šolski prevoznik. Dnevno za 110 kilometrov šolskih linij, na katerih prepelje 45 učencev, računa 202,4 evra. Pri (povprečno) 185 šolskih dneh letno to predstavlja 37.500 evrov. Glede na lansko šolsko leto se je šolski prevoz podražil za 10,84 odstotka, postavka za plačila šolskih prevozov pa zajema 4,3 odstotka občinskega proračuna.
Na Destrniku podatkov o višini pogodbe niso posredovali, so pa povedali, da je izvajalec šolskih prevozov (za 150 otrok) prav tako Arriva. Znesek za plačilo vseh prevozov predstavlja dva odstotka občinskega letnega proračuna, oziroma okrog 75.000 evrov.
DK, MV, MH, MZ, EK, SD
Slovenija • Katera podjetja beležijo najvišje prihodke
Najboljši s prihodki v višini državnega proračuna
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so oblikovali lestvico 120 poslovnih imperijev z najvišjimi prihodki. Na vrhu so krepko zasidrane družbe, ki se ukvarjajo z energetiko, sledijo farmacevti, gradbeniki in kovinarji Med prvimi desetimi je slovenj ebistri-ški Impol. Perutnina Ptuj zaseda 18. mesto. V dvajseterici paradnih podjetij bi našli tudi Talum s 310 milijoni evrov prihodkov, a je vključen v skupino Eles, ki s skupno dobre pol milijarde evrov prometa na lestvici zaseda 11. mesto.
Prvak z največ ustvarjenimi prihodki med poslovnimi skupinami je Petrol. Njegovi predlanski prihodki so znašali skoraj pet milijard evrov, od tega so jih dobro polovico ustvarili na tujih trgih. Lanski prihodki bodo predlanske krepko prekašali, čeprav v podjetju poudarjajo, da jih je država z regulacijo cen goriv prikrajšala za dobiček. Skupina je samo v prvih devetih mesecih lanskega leta pridelala sedem milijard evrov prihodkov in 24 milijonov evrov dobička.
Srebrno medaljo s 3,6 milijarde evrov prihodkov nosi skupina Gen. 83 odstotkov prodaje so ustvarili v tujini, dodana vrednost na zaposlenega je neverjetnih 324.000 evrov. Za lažje razumevanje, kaj pomeni rezultat: 30.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega pomeni soliden rezultat, 50.000 pa odličen. Pe-trolova dodana vrednost na zaposlenega denimo znaša 65.000 evrov (2021).
Tudi bronasto odličje si je po poslovnem uspehu v 2021 pripela energetika, državna skupina HSE (Holding slovenskih elektrarn). Dominantni podjetji v HSE sta Dravske elektrarne Maribor (DEM) in Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ). Prihodki skupine so bili najvišji v zgodovini družbe, znašali so 2,6 milijarde evrov, dodana vrednost na zaposlenega pa 148.000 evrov. Dobiček iz poslovanja je znašal 19 milijonov evrov, v 2020 je imel HSE 227 milijonov
Foto: Pexels.com
V Sloveniji se daleč največ denarja zavrti v energetiki.
evrov izgube (na račun TEŠ). Lani se je matematika v skupini zrušila do te mere, da so potrebovali 500-milijonsko državno injekcijo -kljub visoki dodani vrednosti, ki jo ustvarjajo.
Impol 2000 v družbi elitnih deset
Četrto in peto mesto na lestvici zasedata farmacevtska velikana Lek in Krka, vsak z okoli 1,6 milijarde evrov letnega prometa. Šesti je SIJ (Slovenska industrija jekla) z 963 milijoni evrov letnega prometa. Spomnimo, da je bil SIJ pred leti tudi lastnik Perutnine Ptuj. Na sedmem mestu je skupina Kolektor (904 milijone evrov prihodka), osmem Impol 2000 (845 milijonov evrov), devetem Telekom (648 milijonov evrov) in desetem Adria Mobil (617 milijonov evrov prometa).
Med podravskimi podjetji poleg Impola, ki je v družbi desetih najuspešnejših, na 18. mestu lestvice najdemo skupino Perutnina Ptuj s 342 milijoni evrov prihodkov, 4.000 zaposlenimi, 70 odstotki prodaje na tujem trgu in 32.500 evri dodane vrednosti na zaposlenega - kar je le desetina dodane vrednosti v skupini GEN. Na lestvici največjih poslovnih skupin najdemo še Pošto Slovenije, Slovenske železnice, ljubljanski in mariborski javni občinski holding, uvoznika banan Rastoderja, Tele-mach, Unior, Luko Koper, prodajalca vozil Toyota in trgovca z živilskim ter tehničnim blagom Jagros (tudi lastnika Ptujske pekarne), dobavitelja v zdravstvu Salus, skupino Akrapovič, Metal Rada Sneži-ča, ki posluje tudi v občini Hajdina, Istrabenz, Zlatarno Celje, elektro-distribucijska podjetja ...
Mojca Zemljarič
Najvišja dodana vrednost na zaposlenega pri trgovcu Kia avtomobilov
Slovenjebistriški Impol 2000, kije v zasebni lasti in se ukvarja z aluminijem,je ustvaril 300 milijonov evrov več prihodkov kot njegov kidričevski sosed Talum ter njegov lastnik Eles skupaj (oba sta državna). Prihodki Impola so znašali 845 milijonov evrov, poslovne skupine Eles s Talumom in še nekaterimi manjšimi podjetji pa 531 milijonov evrov.
Najvišjo dodano vrednost, kar 365.000 evrov na zaposlenega, je ustvarila skupina KMAG, prodajalec vozil Kia. Njihov skupni promet je sicer znašal 130 milijonov evrov. Povprečna neto dodana vrednost na zaposlenega v podjetjih v Sloveniji je bila 53.000 evrov. Trojček Petrol, GEN in HSE, vsi trije delujejo na področju energetike, je v 2021 skupaj ustvaril točno toliko prihodkov, kot so tisto leto znašali prihodki državnega proračuna - nekaj manj kot 11 milijard evrov. Hkrati je to znesek, ki predstavlja slabo desetino prihodka vseh podjetij v Sloveniji. Po podatkih Ajpesaje v 2021 poslovalo nekaj čez 69.000 podjetij, skupno so ustvarila 120 milijard evrov prihodkov, od tega z izvozom 51 milijard.
? m t
m
Foto: CG
Foto: CG
Foto: CG
1G Štajerski
Kultura in izobraževanje
torek • 10. januarja 2023
Slovenija • Četrtina BDP za socialno zaščito
Za socialo manj od povprečja EU
V objavi uradnih najnovejših statističnih podatkov o stanju v državi, večina se nanaša na leto 2020 in 2021, je tudi poročilo, koliko so državo stali socialni programi.
Zbrane številke se nanašajo na covidno leto 2020, ko je Slovenija za socialno zaščito porabila 26 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Sliši se ogromno, a je še zmeraj pod povprečjem članic evropske družine narodov, ki znaša 32 odstotkov. Največji kos svojega BDP za socialne programe sicer odšteje Francija, s 34 odstotki ji sledita Italija in Avstrija, po 33 odstotkov pa namenijo Nemčija, Belgija, Danska in Nizozemska. Na dnu lestvice z najmanjšimi deleži BDP za omenjene programe, ki se gibljejo med 16 in 18 odstotki, pa so se znašle Irska, Romunija, Latvija in Madžarska.
Foto: Pixabay
Skupaj je Slovenija zanje plačala 12,2 milijarde evrov, kar je za 14 odstotkov več kot v 2019. Največ, 54,7 milijarde evrov, je šlo za področje starosti, 4,1 milijarde za področje bolezni in zdravstvenega varstva, 907 milijonov za področje družine in otrok, 765 milijonov evrov pa za brezposelnost. Izdatki so se povišali za vsa področja: za bolezen in zdravstveno varstvo za 13, za invalidnost za 12, za starost za osem ter za družino in otroke za tri odstotke. Zaradi interventnih ukrepov ob epidemiji so daleč najbolj, za skoraj trikrat, poskočili stroški za brezposelnost. Socialni prispevki, torej prispevki delodajalcev in zavarovancev, so predstavljali največji, skoraj dvotretjinski vir financiranja socialnega varstva, vendar se je vrednost njihovih deležev v primerjavi z letom pred epidemijo znižala, hkrati pa so se zaradi interventnih ukrepov ob epidemiji covida-19 drastično, za kar 60 odstotkov, povečali prispevki države. Omenimo jih samo nekaj: izplačila dodatkov za omilitev posledic epidemije, dodatki najbolj ranljivim skupinam prebivalcev, oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost za delavce, ki so bili napoteni na začasno čakanje na delo ali zaradi višje sile niso mogli opravljati dela, povračila nadomestil plač za čas čakanja na delo in za skrajšani delovni čas, začasna denarna nadomestila ... SD
Podlehnik • Občine s težavami pri iskanju kadrov
Iščejo novega sodelavca
Iskanje (primernih) kadrov ni težava le gospodarstva; kot ugotavljajo v Podlehniku, je vse težje najti človeka, ki bi za odkazano plačilo opravljal naloge v občinski upravi.
»Po slabih treh letih nam je vendarle uspelo zaposliti svetovalca za infrastrukturo, sedaj iščemo višjega svetovalca, na katerega bomo prenesli del nalog direktorja občinske uprave. Upam, da bomo uspešni,« je dejal župan Sebastian Toplak.
Z novimi zaposlitvami občinske uprave ne širijo, sodelavca za komunalo in infrastrukturo so zaposlili lani po upokojitvi Mirana Krajnca, višjega svetovalca pa potrebujejo, saj bodo tako lažje pogrešili začasni odhod direktorice občinske uprave Nine Lozinšek. Na svetovalca želijo prenesti del pooblastil direktorja, a Toplak se zaveda, da bo iskanje primernega kandidata težka naloga. »Sedaj imamo namreč to srečo, da je naša direktorica tudi pravnica, veliko odločb spišemo na občini in zagotovo nam je izobrazba direktorice v pomoč. Nekatere občine imajo za tovrstne naloge svoje oddelke, majhne se znajdemo po svoje.«
Foto: ČG
Nekaj vlog oz. prošenj so že prejeli, rok za prijavo na delovno mesto višjega svetovalca, ki začne v 40. plačnem razredu (to je 2.124 evrov bruto plače), se izteče 12. januarja. Medtem ko je direktor na funkcijo imenovan na zaupanja župana, bo višji svetovalec v občinski upravi zaposlen, sprva za določen čas. MV
Ptuj • Vzpostavitev neonatalne enote v bolnišnici
Lani premestili le sedem bolnih novorojencev
Z novim letom je v ptujski bolnišnici začela samostojno delovati neonatalna enota. Ta je izjemnega pomena za zdravljenje bolnih novorojenčkov. Tudi nova diagnostična terapevtska oprema, ki sojo dobili lani, jim olajšuje delo in omogoča nove diagnostične metode.
h
j s*
Pediatrinja Dušanka Meglic je opravila subspecializacijo za področje ne-onatologije.
Foto: DK
Stopnja zapletov in potrebnih premestitev iz ptujske porodnišnice v pediatrične enote intenzivne terapije je med najnižjimi v slovenskem prostoru, skušali pa jo bodo še dodatno znižati in v celoti oskrbeti čimveč majhnih pacientov.
Pediatri otroškega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki med drugim skrbijo za novorojence, se nenehno strokovno izpopolnjujejo. Tudi dodatni kader v zadnjih letih je vidno prispeval k strokovnemu napredku celotnega oddelka. Pred dobrim letom se je kolektivu Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj pridružil pediater, usmerjen v kardiologijo, Jakob Zapušek. S tem se je dopolnilo področje obravnave majhnih bolnikov na sekundarnem nivoju. Primerljiv učinek bo imela vzpostavitev neonatalne enote. »Zadeve smo postavili na drugačne temelje. V porodnišnici kot neo-natologinja delam četrto leto, zadnje leto z dodatno opravljeno sub-specializacijo, znanja in izkušnje pa sem pridobivala veliko prej. Po novem imamo na področju neo-natalne enote ves čas zaposleno diplomirano medicinsko sestro, ki bo lahko za bolne novorojence skrbela 24 ur na dan. Več kadra, ki bo nenehno zadolžen prav za bolne novorojence, pomeni nedvomno veliko pridobitev. Dobili smo dodatno moč pri delu, kar je bistvena razlika glede na prejšnja leta,« pojasnjuje vodja ptujske ne-
onatalne enote, pediatrinja Dušan-ka Meglič.
V prihodnjih letih bi lahko začeli zdraviti tudi nedonošenčke
Od skupaj skoraj tisoč novorojencev, kolikor se jih letno rodi v
ptujski porodnišnici, oskrbijo med 150 in 180 bolnih novorojencev, kar je približno 20 %. Zahtevnost oskrbe je zelo različna, nekateri potrebujejo le malo pomoči, drugi intenzivno nego, včasih tudi intenzivno terapijo. Najpogostejši razlogi so zlatenica, okužbe, težave pri hranjenju, do veliko resnejših diagnoz,
ko otroci potrebujejo intenzivni monitoring, pomoč pri dihanju, infuzijo ...
Dobra oprema in usposobljen kader so najpomembnejši dejavniki za nizko stopnjo zapletov in potrebnih premestitev v terciarne enote klinik. »Ta delež zadnja leta pada, kar je kazalnik skupnega dela tako porodničarjev kot pedi-atrov. V zadnjih dveh letih smo v intenzivne enote premestili manj kot en odstotek novorojencev, lani sedem, leto poprej pa osem otrok. To je zelo malo in smo tega zelo veseli. Od nas so odšli dobro oskrbljeni,« še pojasni Megličeva. V neonatalni enoti je trenutno edina zaposlena zdravnica, v delo pa se vključujejo vsi pediatri otroškega oddelka, pomagajo jim tudi štiri diplomirane medicinske sestre. Potrebe po dodatni kadrovski okrepitvi sicer ostajajo, a za zdaj z dobro organizacijo dela stanje obvladujejo. »Naše delo je timsko, vsi delamo skupaj, se ne delimo. Pediatri, porodničarji, sestre, vsi si pomagamo, skupaj skrbimo za naše novorojenčke,« je jasna vodja neonatalne enote. V zadnjem času so bili deležni tudi izboljšav na področju opreme. Če bodo začeli oskrbovati novorojenčke, rojene pred 35. tednom gestacije, je bodo sicer potrebovali še več, prilagojene za najmanjše paciente. To si želijo, a hkrati opozarjajo: »Takrat bo nujna tudi kadrovska okrepitev.«
Dženana Kmetec
Sp. Podravje, Ptuj • Vsestranski razvoj Zdravstvenega doma
V načrtu nadzidava še enega dela objekta
Nadgradnja A-trakta Zdravstvenega doma Ptuj je bila načrtovana za preteklo leto, a jim je ni uspelo izvesti, saj kljub razpisu niso našli projektanta. Upajo, da bodo več sreče imeli letos, s pridobivanjem novih programov namreč rastejo tudi prostorske potrebe po ureditvi dodatnih prostorov.
Del presežka prihodkov nad odhodki iz leta 2021 so v ptujskem Zdravstvenem domu med drugim nameravali nameniti nadzidavi enega izmed delov obstoječe stavbe. Kljub zagotovljenim sredstvom, pa jim te naložbe ni uspelo realizirati. »Investicije nismo izvedli, ker nismo dobili izvajalca, ki bi pripravil vso potrebno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja,« pojasnjuje Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Upa, da bodo v naslednjih mesecih uspešnejši pri iskanju projektantov, ki so imeli v lanskem volilnem letu očitno izjemno veliko dela.
Lani novi programi
Potreba po nadgradnji izhaja predvsem iz pridobivanja novih programov v ptujskem Zdravstvenem domu. Ta svojo dejavnost že vrsto let uspešno širi na razna področja zdravstva. Lani so si priborili celoten program dermatologije, prej so imeli odobrenega le 0,2 programa. Dodatni kader so zaposlili tudi v splošnih ambulantah, zagotovili so si dodatno enoto nuj-
ne medicinske pomoči, na podlagi česar so zaposlili kar 11 novih sodelavcev, diplomiranih srednjih reševalcev. Zdaj imajo dve ekipi nujne medicinske pomoči brez zdravnika in eno z zdravnikom.
Razvoj novih programov je za strokovnost same ustanove, še bolj pa za pokrivanje potreb pacientov iz celotnega Spodnjega Pod-ravja in širše, izjemnega pomena. »Prav zato želimo v nadzidavi nad traktom A urediti primerne prosto-
re za patronažo, splošne ambulante in morda še kaj drugega,« pojasni direktorica ptujskega ZD. Na področju investicij so sicer predvsem v zadnjih letih naredili velike premike. En del objekta so že nadgradili, gotovo največja investicija zadnjih let je bila dokončana leta 2021, to je nadzidava nad zobozdravstvom. Dobili so dodatnih 650 m2 površine. Šlo je za naložbo, vredno okrog milijon evrov, v nove prostore so preselili preventivno dejavnost in
dispanzerja za mentalno zdravje, sočasno pa sprostili del objekta v pritličju, kamor so umestili dve ambulanti splošne medicine. S povečanjem površine stavbe sledijo izboljšanju prostorskih normativov, razvijajo pa se tudi programsko in kadrovsko. V zadnjih dveh letih so pridobili okrog 40 novih sodelavcev, zdaj jih je skupaj že skoraj 300. Skrbijo za zdravstveno oskrbo okrog 70.000 pacientov.
Dženana Kmetec
* T. •.
Foto: CG
V prostorih, ki jih želijo začeti graditi čim prej, bodo splošne ambulante in patronažna služba, ki trenutno deluje v kleti.
torek • 10. januarja 2023
Šport, rekreacija
Štajerski	15
Ormož • Drsališče se počasi poslavlja
S sezono zadovoljni
Dnevi obratovanja ormoškega drsališča na robu grajskega parka, ob poslopju grajske pristave, se iztekajo. Ledena ploskev bo predvidoma na voljo le še nekaj dni, vključno do 15. januarja.
d^^^^H	-k.
Foto: M H
Decembra je bil obisk dober, v teh prvih januarskih dneh pa beležijo nekoliko slabšega.
Drsališče, ki je svoja vrata odprlo v začetku decembra, je v mesto po dveh letih premora ponovno vneslo zimsko vzdušje in možnost uživanja na 200 kvadratnih metrov veliki ledeni ploskvi. »Obisk je zadovoljujoč. Najverjetneje bi pri tem sodelovati tudi v prihodnji sezoni,« je povedal Erik Dragarič iz Gostilne Črni ribič, ki skrbi za izposojo drsalk in gostinsko ponudbo ob drsališču. Največ obiskovalcev je drsalo decembra, zlasti ob vikendih in dnevih, ko so organizatorji poskrbeli za spremljajoče dogodke v okviru Severolandije. Ob določenih dnevih so našteli od 50 do tudi 100 obiskovalcev, občasno pa tudi manj. V teh prvih januarskih dnevih sicer beležijo nekoliko slabši obisk.
Najpogostejši obiskovalci so otroci, ki se radi vračajo, po ledeni ploski radi zadrsajo tudi starejši. Povečini drsajo domačini, prihajajo pa tudi od drugod - iz Ljutomera, sosednje Hrvaške idr. Drsališče je obratovalo vse dni, celo novo leto je bilo mogoče pričakati na drsalkah - med tednom je odprto od 14. do 20. ure, ob vikendih in praznikih od 11. do 20. ure. Drsanje je brezplačno, izposoja drsalk stane 2 evra. Sicer pa bo mogoče drsati predvidoma še vse do 15. januarja. Če bo vreme zdržalo ... Toplo vreme je namreč v teh dneh že nekoliko načelo ledeno površino ...
Občina si je drsališče izposodila od hrvaškega podjetja Arctic iz Reke, ki je bilo najugodnejši ponudnik. Za najem bodo odšteli nekaj manj kot 17.000 evrov (brez ddv).
Monika Horvat
Foto: KTV Ormož
Podravje • Skromna zima in dražja električna energija
Temperature spravljajo žičničarje na kolena
Na silvestrovo je bilo na Treh Kraljih na dobrih 1.000 metrih nadmorske višine 16 stopinj Celzija. Pogojev za izdelavo umetnega snega ni, ob tem pa Aleša Juharta, direktorja RTC Jakec Trije Kralji skrbi tudi trikratnik cen električne energije. Zaradi podražitve obratovalnih stroškov so slovenska smučišča v letošnji sezoni že dvignila cene smučarskih vozovnic za okrog 10 odstotkov, a kot pravi Juhart, ta podražitev ne bo pokrila vsaj trikratnika cen električne energije.
Od štirih prog na Treh Kraljih obratujeta dve, to je Črno jezero. »Za zdaj je le toliko snega, da bomo na teh dveh progah nekako prebrodili to vremensko krizo, Veliki vrh pa smo morali zaradi pomanjkanja snega zapreti,« je dejal Juhart. Prvi smučarji v sezoni 2022/2023 so se po pohorskih strminah pognali 12. decembra, a že čez manj kot en teden prog več ni bilo mogoče umetno zasneževati, saj temperature tega niso dopuščale. »Čakamo na temperaturni preobrat, in ko se bo zgodil, lahko v dnevu ali dveh že začnemo zasne-ževati,« je dodal. Ob pomanjkanju snega, kot ga še ni bilo, in visokih temperaturah pa žičničarja, ki je vodenje podjetja in skrb za proge prevzel od očeta, skrbi tudi visoka cena električne energije. »Vlada je konec leta sprejela kapico za cene električne energije, pa vendar se nam je strošek električne energije trikratno povečal.« Višje stroške energije, ki predstavljajo kar 70 % cene smučarske vozovnice, seveda ne bodo prenesli na smučarje. »Cene vozovnic smo dvignili za nekje 10 %, sicer pa bomo dodatne vire skušali iskati drugje, to pomeni v naši hotelski in gostinski dejavnosti.« Cena smučarske vozovnice je 31 evrov, ob vseh obratujočih
gi
Cene smučarskih vozovnic so na večini smučišč krepko nad 30 evri
progah pa smučišče nudi tri kil°- Cene enodnevnih vozovnic ob koncu tedna
metre prog.
V Mariboru začasno znižali ceno vozovnic
S skromno snežno odejo se soočajo tudi druga slovenska smučišča, mnoga, predvsem nižje ležeča, pa so bila primorana žičniške naprave ugasniti. Med njimi so tudi Kope, kjer imajo sicer osem kilometrov prog, ki jih povezuje pet vlečnic in dve sedežnici, medtem ko Rogla in Mariborsko Pohorje
	Odrasla vozovnica	Otroška vozovnica	Dolžina prog
Mariborsko Pohorje	43 €	25 €	42 km
Rogla	39 €	23 €	12 km
Trije Kralji	31 €	17,5 €	3 km
Kope	34 €	22 €	8 km
Golte	39 €	24,5 €	12 km
Smučanje postaja luksuz
Vreme močno kroji smučarske sezone in obisk smučišč, a na drugi strani ostaja vprašanje, kdo si lahko ob vse višjih cenah smučarskih vozovnic ta šport, ki ga mnogi imenujejo za nacionalnega, sploh še privošči. Štiričlanska družina (dva odrasla in dva otroka do 15 let) bo na Mariborskem Pohorju za dnevno smuko odštela 136 evrov, na Rogli 18 evrov manj, na Voglu 120 evrov, ob tem, da so tudi cene gostinskih storitev poletele v nebo. Na smučišču Vogel, ki se razgleduje nad Bohinjskojezero, toast ali hot dog staneta 7 evrov, kava z mlekom tri evre, kuhanček štiri, pivo pa nekaj manj kot pet evrov.
za zdaj obratujeta, sicer v omejenem obsegu, na progah pa naj bi bilo 30 cm snega. Na Mariborskem Pohorju deluje dobra tretjina prog. Na Bellevueju je odprt samo otroški poligon na vrhu, medtem na Arehu še naprej ostajajo v pogonu sedežnica Pisker, vlečnice Ruška, Cojzarica, Žigart in Areh ter istoimenski otroški trak. Posledično so nekoliko znižali tudi ceno smučarskih vozovnic, dnevna vozovnica za odraslega od 5. januarja dalje namesto 39 evrov med tednom oz. 43 evrov ob koncu tedna stane 33 oz. 36 evrov, na Rogli cena dnevne vozovnice za odrasle ostaja 39 evrov, po podatkih Snežnega telefona pa je odprtih dobra polovica prog.
Vir: splet, Bergfex
Tuja smučišča cenejša
S pomanjkanjem snega se soočajo tudi druga evropska smučišča. Med Slovenci priljubljena Jahorina v BiH, ki nudi 25 kilometrov prog, redna cena vozovnice pa je 37 evrov, je zaradi nenavadno visokih temperatur in vetra zaprta. Deluje pa od Ptuja dve uri oddaljeno avstrijsko smučišče Koralpe s trenutno 12 km delujočih prog od 18 km, cena dnevne vozovnice je 35 evrov oz. sedaj akcijska cena je še slabe štiri evre nižja. V Avstriji je odprta tudi večina drugih smučišč, enako v Italiji, s pomanjkanjem snežne odeje pa se soočajo Francozi, kjer je zaprta polovica smučišč.
Mojca Vtič
Foto: UV
Sp. Podravje • Občina Starše sofinancira nakup smučarskih vozovnic za svoje občane
Za zimske radosti okoli 2.000 evrov na leto
Občine v Spodnjem Podravju svojim občanom in občankam pomagajo tudi z različnimi subvencijami. Nepovratna sredstva je mogoče dobiti za stroške kastracije ter sterilizacije za lastniške mačke in pse, prehrane za novorojenčke, odlaganja azbestnih plošč, nakup in vgradnjo malih čistilnih naprav, kmetijske mehanizacije... V zimskem času je še posebej dobrodošlo sofinanciranje smučarskih tečajev in vozovnic, ki za družinski proračun predstavljajo velik strošek.
Na območju celotnega Podravja je občina Starše edina, ki že vrsto let svojim prebivalcem sofinancira nakup smučarskih vozovnic za Mariborsko Pohorje in Areh, in sicer v višini 50 odstotkov. Na letni ravni za ta namen porabijo okoli 2.000 evrov, tudi v letošnjem proračunu so rezervirali prav toliko sredstev. Kot so pojasnili na starški občini, so z Javnim podjetjem Marprom že maja letos ponovno sklenili dogovor o sodelovanju. Do subvencije so upravičeni otroci, mladina do dopolnjenega 19. leta starosti, študenti, upokojenci in invalidi. Po znižani	Foto: pexeis.com ceni pa lahko kupijo tako sezonske Otroci iz občine Starše za smučarsko vozovnico plačajo pol manj kot drugi.
kot vse ostale smučarske vozovnice. Družine iz občine Starše si lahko nekoliko lažje privoščijo smučanje.
Prihranek družine z dvema otrokoma okoli 20 evrov
Po ceniku dnevna vozovnica za smučanje na Mariborskem Pohorju za otroka stane 25 evrov, za mladino pa 37 evrov, kar pomeni, da lahko štiričlanska družina z dvema šolarjema prihrani 25 evrov. Za ta denar pa si lahko kupijo malico ali pa ga porabijo za nakup goriva. Ob nakupu vozovnice s popustom morajo občani predložiti osebno izkaznico ali potrdilo o stalnem prebivališču v omenjeni občini.
V podjetju Marprom so potrdili, da le peščica podravskih občin sofinancira nakup smučarskih vozovnic za svoje občane, letos je na tem seznamu samo starška. Ob tem so izpostavili še, da lahko občine dogovor o sofinanciranju sklenejo kadarkoli pred zimsko sezono ali tudi med njo.
Nekatere občine sofinancirajo tečaje smučanja
Občina Hajdina v sodelovanju s Športno zvezo in OŠ Hajdina sofinancira tečaj smučanja za otroke. Letos jih je na seznamu že okoli 40.
V	prihodnje bi lahko po besedah župana Stanislava Glažarja razmišljali tudi o sofinanciranju smučarskih vozovnic, ampak najprej bi morali pri otrocih in mladini preveriti, kolikšen bi sploh bil interes.
Občina Markovci je pred tremi leti prvič objavila razpis za sofinanciranje smučarskega tečaja. Lani so prejeli 38 vlog, vsak prijavitelj pa je v povprečju prejel okoli 130 evrov. Na voljo je bilo 5.000 evrov, porabili pa so vsa sredstva. Tudi v letošnjem proračunu je na voljo enak znesek.
V	največji meri se na razpis prijavijo učenci, ki so obiskovali smučarski tečaj v okviru zimske šole v naravi. Slednjo organizira osnovna šola. O sofinanciranju smučarskih vozovnic pa za zdaj ne razmišljajo.
Estera Korošec
1G Štajerski
Kultura in izobraževanje
torek • 10. januarja 2023
Hajdina • Mlada vokalistka Lina Malinger
Pri petnajstih prvi videospot
Petnajstletna Lina Malinger iz Skorbe je perspektivna pevka in flavtistka, ki nastopa že od svojega sedmega leta. Za seboj ima številne nastope in tri studijska snemanja, tik pred novim letom pa je posnela še videospot za pesem White Christmas v sodelovanju s pevko Alyo, kije med drugim tudi njena učiteljica petja, in Albinom Bezjakom, profesionalnim fotografom iz Ptuja. Projekt je sofinancirala tudi MO Ptuj.
Foto: osebni arhiv
Lina Malinger na snemanju
Omenjeni videospot si je samo v nekaj tednih ogledalo že več kot 1.700 ljudi. V ospredju je praznično okrašeno mesto Ptuj, Lina pa se sprehaja med novoletnimi drevesci ter prepeva ob drsališču in pravljičnem vrtiljaku. »S končnim izdelkom sem res zelo zadovoljna. Uspelo nam je pričarati tisto pravo praznično vzdušje. Hvaležna sem vsem, ki so sodelovali pri izvedbi projekta in mi pomagali z nasveti,« je povedala Lina, ki je zelo navezana na najstarejše mesto ob Dravi. Devet let je bila namreč učenka tamkajšnje OŠ Olge Meglič. S pevskimi nastopi je popestrila številne šolske prireditve. V glasbeni svet je sicer stopila že pri sedmih letih, ko je prestopila prag ptujske Glasbene šole Karola Pahorja. Pred več desetletji je v teh istih prostorih igrala violončelo že njena babica. Lina pa se ni navdušila nad godali, ampak pihali - že zelo zgodaj je začela igrati flavto in uspešno zaključila višjo glasbeno šolo.
Na glasbenem kampu je srečala svojo prvo učiteljico petja
Ljubezen do glasbe ji je bila položena že v zibko, saj je vsa njena družina po mamini strani izjemno glasbeno nadarjena. Učenje petja se je zgodilo nekaj let kasneje, saj je za ta podvig potrebovala malce več poguma, predvsem pa spodbude, kar je zasluga mame Helene. »Za rojstni dan sem dobila možnost sodelovanja na Arsaninem poletnem glasbenem kampu. Sprva nisem bila najbolj navdušena, vendar darila nisem mogla zavrniti, še posebej pa ne maminega. Bilo je super, zalo navdušujoče, zabavno in poučno. Tam sem spoznala tudi svojo prvo učiteljico petja Špelo Brumen, s katero sva se odlično ujeli. Že naslednje šolsko leto sem se vpisala k njej v okviru Vokalne šole Arsana.« V štirih letih je Lina osvojila pravilno vokalno tehniko. Vaditi pa je treba tudi doma, vendar je to za Lino sprostitev. Njeni družinski člani so se že navadili, da se pri njih prepeva od jutra do večera. Prav vsi so izjemno ponosni na številne Linine uspehe, prav tako so ji v veliko pomoč in podporo. Še posebej mama Helena, ki jo tedensko vozi na pevske vaje in je seveda njena največja oboževalka.
Sodelovanje z Alyo
Pred dobrim letom dni je Lina uspešno opravila avdicijo na zasebni glasbeni šoli MMC Celje in začela s pevskimi vajami pri Alyi. V tem času je še izboljšala svoje pevsko znanje, pa tudi izraznost na odru, pridobila pa je prve izkušnje snemanja v studiu. »Alya je že od nekdaj moja vzornica in res mi veliko pomeni, da se lahko učim ravno od nje. Vsi njeni učenci veliko nastopamo, učimo pa se tudi, kako se vživeti v pesem in izražati čustva.« Lina še ni odločena, kaj bi rada počela v življenju, prepustila se bo toku in sledila svojemu srcu.
Estera Korošec
Lina je dijakinja prvega letnika II. gimnazije v Mariboru. Tam je tudi članica pevskega zbora. Še vedno rada zaigra na flavto, glasba pa ni edino področje, ki jo veseli. Enkrat na teden namreč obiskuje ure dresurnega jahanja v Kamnici. Tudi doma ima svojo kobilo z imenom Pramanka, ki je stara prav toliko kot ona.
Gorišnica • Tamburaši so obeležili že 125-letnico delovanja
Gorišniški tamburaši ohranjajo ljudsko izročilo
V občini Gorišnica se ponašajo z dolgoletno tradicijo tamburaštva. Lani je minilo že 125 let od takrat, ko so v teh krajih prvič zabrenkali na tamburico. Gorišniški tamburaši te častitljive obletnice zaradi korone niso mogli obeležiti z večjim koncertom, kljub temu pa je bilo leto 2022 izjemno uspešno in aktivno, saj so lahko končno spet nastopali.
ni prav nič zmanjšalo, se pa v tem času niso srečevali na vajah, pa tudi nastopov ni bilo. Že v začetku lanskega leta so začeli z intenzivnimi vajami, vsak četrtek zvečer pa se srečujejo na vajah v gasilskem domu v Zagojičih. »V novih prostorih se zelo dobro počutimo, res je prijetno. Veseli nas, da je občina Gorišnica prepoznala naš doprinos in nam omogočila odlične pogoje za delo,« je dejala Vojskova. Vodenje tamburašev je prevzela od dolgoletnega predsednika Antona Modlica, ki še vedno igra v skupini in rad priskoči na pomoč. »Našemu Antonu smo res hvaležni za ves njegov trud, delo in zagnanost v vseh teh letih. Še posebej nas radosti, da ni opustil igranja, zelo dobrodošel pa je tudi vsak njegov nasvet.« Zelo zadovoljni so tudi z
dirigentom Damirjem Mumlekom, ki se vsak teden vozi v Gorišnico iz okolice Varaždina. Najbolj cenijo njegov individualni pristop in potrpežljivost; vsak izmed članov se namreč na svoj način loteva igranja nove skladbe, nekateri igrajo po posluhu, mlajši večinoma poznajo note in so posledično tudi hitrejši. Vaje zato večinoma potekajo v izjemno sproščenem vzdušju.
»Nismo profesionalci, ampak imamo predvsem zelo radi tam-buraško glasbo. To počnemo iz čistega veselja in ljubezni do naših prednikov in tamburice. Povezuje pa nas tudi prijateljstvo,« je še dejala sogovornica. Gorišniški tam-buraši se lahko pohvalijo s številnimi priznanji na regijskih in državnih tekmovanjih.
Estera Korošec
Osrčje tamburaškega življenja je že vrsto let v Zagojičih, od koder je doma tudi večina članov tam-buraškega orkestra. Slednji deluje pod okriljem Prosvetnega društva Ruda Severja. Tamburaška dejavnost je v občini živa, ljubezen do tamburice pa se marsikje prenaša iz roda v rod. Za to so zaslužni posamezniki, ki jim je uspelo svoje družinske člane in druge krajane navdušiti za igranje. Med njimi je tudi Anja Vojsk, nova predsednica Tamburaškega orkestra PD Ruda Severja Gorišnica: »Stara sem bila osem let, ko sem se na pobudo dedka Ivana Vojska pridružila tam-buraški skupini. Tudi moja sestra in sestrična sta začeli igrati. Vsi smo rasli ob zvokih tamburice in jo sčasoma vzljubili.«
Ivan Vojsk je bil duhovni vodja in predsednik med letoma 1975 in 2005. V tem času se je tamburaški skupini pridružilo veliko mladih, prav tako se jim je uspelo prvič v zgodovini uvrstiti na občinsko revijo. Njegova vnukinja Anja Vojsk si močno prizadeva za ohranitev tamburaške glasbe v Zagojičih. Letos spomladi nameravajo ustanoviti mlajšo tamburaško skupino, k sodelovanju pa bodo povabili predvsem osnovnošolce in vse mlade, ki gojijo ljubezen do tega ljudskega instrumenta.
Nekateri so se igranja naučili sami, po posluhu
V tamburaški skupini je trenutno osemnajst glasbenikov in glasbenic, starih med 19 in 68 let. Zaradi korone se njihovo število Gorišniški tamburaši že ursto let razueseljujejo ljudi od blizu in daleč.
Pobudnik tamburaške dejavnosti nadučitelj
Najstarejši najdeni pisni viri govorijo, da se v Gorišnici na tamburice igra že od davnega leta 1897. Glavni organizator in nosilec tamburaškega dogajanja pred stotimi leti je bil takratni nadučitelj v OŠ Janko Žunkovič. Vse do leta 1941 je tamburaška dejavnost potekala organizirano pod imenom Bisernica. Po drugi svetovni vojni seje v občini ponovno začelo kulturno življenje. Ustanovili so Prosvetno društvo Ruda Severja, kamor je bila včlanjena tudi tamburaška skupina. Tamburaško življenje seje takrat preneslo v Zagojiče, kjer je živel takratni vodja Janez Župec. Okoli leta 1960 je bilo drugo pomembno središče druženja tamburašev v Gorišnici pri Horvatovih, ki so imeli doma gostilno.
mmi ifefe
iv S -
iilïil
y:
Foto: Tamburaška sekcija Gorišnica
Ptuj • Na OŠ Breg prvo slovensko tekmovanje v VEX IQ robotiki
Osnovnošolci bodo tekmovali z roboti
Osnovna šola Breg orje ledino na področju robotike. Gre namreč za edino osnovno šolo v Sloveniji, kjer je na seznamu interesnih dejavnosti tudi VEX IQ robotika. Njihova ekipa je tako izjemna, da se ji je lani uspelo uvrstiti in tudi tekmovati na prestižnem svetovnem prvenstvu v ZDA (Dallas). Letos so aktivnosti še nadgradili, saj organizirajo prvo odprto prvenstvo Slovenije v VEX IQ robotiki (VEX IQ Competiton, Slapshot). Tovrstnega dogodka v Sloveniji še ni bilo.
Organizacija prvega odprtega prvenstva Slovenije v VEX IQ robotiki je velik organizacijski zalogaj. Poskrbeti je namreč treba tako za izvedbo tekmovanja kot tudi za vse ostalo. Udeležbo so potrdile ekipe iz Finske, Češke in Poljske. OŠ Breg bodo zastopali trije timi, najboljši med njimi se bo avtomatsko uvrstil na svetovno prvenstvo v ZDA. To pomeni, da bo ptujska šola ponovno zastopala slovenske barve v Dallasu. Vendar le v primeru, če jim bo uspelo zbrati dovolj denarja za pokritje vseh stroškov. Pri tem so jim v preteklih letih pomagali številni sponzorji in donatorji; na njihovo pomoč računajo tudi letos. Vstopnico za svetovno prvenstvo v ZDA si bo priborila tudi ekipa, ki se bo na Ptuju najboljše odrezala.
»Letošnja naloga je zelo kompleksna in zahtevna, saj morajo
tekmovalci narediti robota, ki zmore opravljati več nalog hkrati. Lani so roboti metali žogice, letošnja
naloga je nekoliko zahtevnejša. Cilj igre je doseči čim več točk v sodelovanju z drugim timom z odstra-
njevanjem diskov iz posebnih nosilcev, z izstreljevanjem diskov v ciljne cone in dotikom kontaktnih con na koncu tekme.« je pojasnil učitelj robotike Oliver Buček, organizator in vodja tekmovanja. Slednje bo potekalo v sredo, 11. januarja, v telovadnici OŠ Breg od 8.30 naprej. »Naša želja je, da bi v prihodnjih letih VEX IQ robotika zaživela na čim več slovenskih šolah. Zanimanja je že kar nekaj, vendar se po navadi zatakne pri financah. Nam je uspelo glavnino sredstev za opremo pridobiti iz Erasmus+ projektov,« je še dejal Buček.
Estera Korošec
Učenci OŠ Breg se že pripravljajo na prvo slovensko tekmovanje v VEX 1Q robotiki.
Foto: CG
torek • 10. januarja 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Bruselj • EU sprejela revolucionarni zakon
Nič več kave, čokolade ali mesa, če je zanje padlo drevo
Okoljevarstvenikom in evropski civilni družbi je uspel revolucionarni podvig - Svet EU in Evropski parlament sta namreč dosegla začasni dogovor o prepovedi uvoza proizvodov, ki veljajo za glavne dejavnike krčenja gozdov.
Kampanja Skupaj za gozdove zoper globalno krčenje gozdov je združila civilno družbo, male kmete in domorodna ljudstva iz 39 držav.
Med njimi najdemo take, ki jih uporabljamo vsak dan ali vsaj zelo pogosto, to pa so govedo oziroma goveje meso, kava, kakav, soja, palmovo olje pa tudi les in guma. »Miklavž je bil letos radodaren do narave,« so se pošalili pri okoljski organizaciji World Wide Fund For Nature (WWF), ki je v svoji kampanji Together4Forests (Skupaj za gozdove) zoper globalno krčenje gozdov in zmanjšanje odtisa EU na naravo v zadnjih dveh letih v boju za močno zakonodajo EU proti krčenju gozdov združila civilno družbo, male kmete in domorodna ljudstva iz 39 držav.
Uvoznike čaka dokazovanje
»Glasovanje o novem zakonu za zaščito naših gozdov je dobilo podporo evropskih politikov, torej nam je uspelo. Kakšen zaključek leta,« je navdušen Alexandre Naulot iz We Move Europe, ene od članic kampanje. »Supermarketi v EU ne bodo več smeli prodajati izdelkov, ki prispevajo h krčenju gozdov. Če je torej za izdelavo čokolade padlo drevo, bo to pomenilo NE pri uvozu v EU. Čeprav o tem po navadi ne razmišljamo, je dejstvo, da se krčenje gozdov tiče vseh nas, saj vstopa v naše domove in se prikrade v naš hladilnik, naše kosilo, našo kavo pa tudi v papirnati lonček, če jo pijemo iz njega.«
Posekali za celo EU gozda
V zadnjih 30 letih so po oceni Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) po vsem svetu skrčili za 420 milijonov hektarjev gozdnih površin, kar je več od celotnega območja Evropske unije.
Naulot, ki priznava, da je doseženi dogovor daleč od popolnega, a je vendar prvi tovrsten na svetu, na naša vprašanja, kako bo stvar videti v praksi, odgovarja: »Gre za velik korak v smeri zaščite gozdov, ki pa ga je treba zdaj s papirja spraviti še v življenje, kar ne bo lahko, česar se vsekakor zavedamo. Sestavili smo seznam prepovedanih izdelkov in jih opredelili kot tiste, ki spodbujajo krčenje gozdov. Podjetja, ki uvažajo izdelke iz te skupine, bodo morala dokazati, da ti niso bili izdelani na zemljiščih, ki so jih začeli krčiti po začetku leta 2021, in predložiti podatke o teh kmetijskih zemljiščih. Zdaj pa je na državah članicah EU, da ta prelomni zakon spravijo v prakso.«
Za zdaj še kup neznank
A to se še ne bo zgodilo tako kmalu. Kot je povedal predsednik odbora Evropskega parlamenta za okolje Pascal Canfin, ki pozdravlja sporazum in njegov vpliv na izdelke za široko porabo, ga bosta morala Evropski parlament in Svet EU najprej še potrditi. Ko bo dokončno stopil v veljavo, bodo imela večja podjetja poldrugo leto časa, da svoje poslovanje uskladijo z novimi pravili, manjša pa bodo imela za prilagoditev na voljo še nekoliko več časa. Ker je EU vodilna med državami sveta po okoljevarstveni zakonodaji, nevladniki upajo, da bodo njenemu zgledu sčasoma s svojimi zakoni sledile tudi druge države.
Za zdaj še tudi ni jasno, kako bodo uvozniki pridobili podatke o izvoru izdelkov in kdo bo preverjal njihovo verodostojnost. Zanimalo nas je, kako bo EU zanesljivo vedela, da se je govedo, katerega meso je iz Južne Amerike poslano v Evropo, paslo na starih pašnikih, ne pa na nedavno skrčenem gozdu, spremenjenem v pašnik? Vprašanje smo naslovili na kmetijsko ministrstvo, a nam nanj za zdaj še niso znali odgovoriti, prav tako še ni jasno, koliko dodatne birokracije bo terjalo pridobivanje omenjenih dokazil in ali bodo zaradi tega ti izdelki za Evropejce dražji.
Senka Dreu
Nevladne organizacije so se kampanje Together4Forests lotile tudi s plakati.
Ptuj • Pogovor z Robertom Žibratom, vodjem kuhinj v Termah Ptuj
Kreacije za najzahtevnejše poznavalce visoke kulinarike
Robert Žibrat, šef kuhinj v Termah Ptuj, seje rodil na Ptuju. Koje bil star štiri leta, seje družina preselila v Nemčijo. Kot mlad fant se je navduševal nad glasbo, tudi sanjaril o tem, da bo nekoč rock zvezda. O gostinstvu in kuharstvu pa takrat še ni razmišljal. „Moji starši so imeli gostilno v Nemčiji in sem pravzaprav kar odraščal v gostilni. Najbrž imam gostinstvo in kuhanje v genih, saj so v meni takoj prepoznali velik potencial in sem se usposabljal v najboljših gostilnah in restavracijah. Do kuhanja sem začutil strast in še danes, po 40 letih, čutim enako vnemo. Uživam v tem, kar delam. To je bistvo dobrega kuharja in enako velja najbrž v vseh poklicih" je pogovor začel Robert Žibrat, letošnji prejemnik priznanja 69. gostinsko-turističnega zbora Slovenije za posebne dosežke v turizmu.
Njegove jedi so kreacije prav posebnega sloga, ki prepričajo še tako zahtevnega poznavalca visoke kulinarike. Letos pa se je še posebej izkazal s požrtvovalnim delom v času kadrovske stiske v kuhinjah, saj je sočasno opravljal delo kot vodja kuhinj in kuhar. Svoje poslanstvo opravlja z veliko volje, znanja, strokovnosti in en-tuziazma, pa je o njem povedala izvršna direktorica Term Ptuj, Sava Turizma, d. d., Milena Mojzeš.
Kje ste se izobraževali in kje po končanem izobraževanju tudi zaposlili? Se spomnite, kako ste začeli, kaj ste najprej skuhali oz. pripravili kot začetnik? Kako ste napredovali?
„Obiskoval sem gostinsko šolo v Nemčiji, delati sem začel postopoma, sem pa hitro napredoval.
Svojo strokovnost sem med drugim kalil v znanih restavracijah v tujini, izobraževal sem se pri Dieterju Müllerju v Gourmet restaurant Lerbach, hotelu Bären Zell am Harmersbach ter hotelu Wilder Mann. Vse restavracije so tudi v mednarodnem kulinaričnem vodniku Gault&Millau. Veliko let sem delal v restavraciji pri starših v Offenburgu, v Nemčiji. Sem tudi član Euro Toques International, to je združenje 2000 evropskih šefov kuhinj, ki se zavzemajo za zdravo pripravo hrane in delujejo po vsem svetu."
Danes ste vodja kuhinj v Termah Ptuj. Kaj' vam to pomeni? S svoj'im znanjem, izkušnjami in kompeten-cami, ki ste jih med svojim delom pridobili, bi lahko vodili kuhinje tudi drugod, v turistično še bolj razvitih okoljih.
„Iz Nemčije sva se z ženo in takrat triinpolletnim sinom vrnila leta 2003 in se oba zaposlila v Sloveniji, sina sva želela šolati v slovenski šoli. Če bom čisto iskren, sem leta 2015 v Terme Ptuj prišel na povabilo takratnega direktorja gostinstva in izvršne direktorice Milene Mojzeš, ki je ravno v tistem letu prevzela vodenje destinacije in si je
Foto: Črtomir Goznik
Robert Žibrat, vodja kuhinj v Termah Ptuj: „Usposabljal sem se v najboljših gostilnah in restavracijah."
želela, da hotel postane prepoznaven tudi po kulinariki. Zaupala sta mi, me podprla v moji kreativnosti in skupaj res dobro funkcioniramo. Hotel je postal znan med gosti po odlični kulinariki, dogodkih, kot so nedeljski brunchi, Primusove vinske zgodbe, različna slavja, od porok, rojstnodnevnih zabav do najzahtevnejših strokovnih srečanj. V ekipi je odlično vzdušje in to se čuti, tudi gost to začuti. Ponosen sem na to, kar smo v teh letih dosegli v Termah Ptuj."
Kaj pomeni za vas dobra kuhinja in dobro pripravljena jed? Katero jed pa vi najraje pripravljate oz. tudi jeste? Od česa je sploh odvisna dobra jed?
„Kreativnost z lokalnimi sestavinami, pridelanimi v bližnji okolici, s kuharskimi tehnikami iz kakovostnih sestavin, brez industrijskih dodatkov, naredi jed najboljšo za gosta To je moje glavno vodilo. Pri dobri kuhinji so pomembne dobre sestavine. Če so sestavine nekako-vostne, še tako dober kuhar težko naredi vrhunsko jed.
Jaz sem malce poseben tudi glede osebnega okusa, kar se tiče hrane. Najraje imam bele tartufe in domače testenine, če ravno to ni jed, ki jo jem pogosto."
Danes vsi prisegamo na lokalno hrano, na lokalne surovine. Kaj pa je to sploh lokalnost v nekem okolju?
„Pod lokalno razumem tisto, kar je iz Slovenije. Naša dežela je res majhna, in kar zraste iz naše zemlje, je najboljše. Seveda prisegam tudi na sezonskost, saj verjamem, da telesu najbolj koristi tisto, kar je aktualno v določenem času. Res pa je, da v kuhinjah ne moremo delati samo s sezonskim sadjem in zelenjavo. Gostje vedno pričakujejo več in dober kuhar zna to vključiti v ponudbo."
Kdaj ste kot chef kuhinje najbolj zadovoljni?
„Tu bom uporabil besede naše direktorice, ki vedno poudarja, da ni dovolj, da je storitev dobra, odlična mora biti, ni dovolj, da je gost zadovoljen, navdušen mora biti in za nas ni problemov, so
samo izzivi. Zadovoljen sem, ko odlične storitve navdušujejo naše goste in s sodelavci uspešno obvladujemo vse izzive na kulinaričnem področju."
Si kdaj vzamete čas zase, sodelavci vedo povedati, da večino časa preživite v kuhinjah hotela Primus oz. Term Ptuj? Kaj takrat delate?
„Res je, veliko časa preživim v kuhinjah Term Ptuj. Ko pa si vzamem čas za sebe, ga preživim s svojo ženo, ki mi vedno stoji ob strani, me vsa leta podpira in razume. Skupaj greva na sprehod z najinim kužkom ali pa posediva na domači terasi ob kozarčku domačega, haloškega vina, tega imava najraje."
Ko kuhate zase, kaj si najraje pripravite?
„Jem zdravo, najraje imam ribo, pripravljeno na različne načine, ter zelenjavo z domačega vrta ali od lokalnih ponudnikov. Lepo je, če lahko zelenjavo in sadje kupiš od lokalnega kmeta, to je res privilegij, ki ga v velikih mestih nimajo."
MG
Ormož • Zbirajo predloge za podelitev priznanj
Iščejo najboljšega športnika in športnico 2022
Občina Ormož, kjer se radi pohvalijo z vrhunskimi športnimi rezultati, zbira predloge za podelitev priznanj najboljšim športnikom in športnicam, ekipam, trenerjem itd. za leto 2022.
Občina Ormož bo tudi letos svoje športnike nagradila s priznanji. Pravkar vabijo vse posameznike, športna društva oziroma klube, zveze in pedagoge naj podajo predloge.
Slednje zbirajo v kar dvanajstih kategorijah, in sicer: najuspešnejši športniki in najuspešnejše športnice, najuspešnejše ekipe, uspešni trenerji, najzaslužnejši športni delavci, najuspešnejši športniki
in športnice na področju športa invalidov, uspešni veteranski športniki in športnice, najuspešnejša šola, naslov državnega prvaka v individualnih športih ali nastop v državni reprezentanci v kolektiv-
nih športih, perspektivni športniki in športnice, vrhunski in posebni dosežki ter življenjsko delo na področju športa. Prijave zbirajo do 21. januarja.
MH
Foto: WWF
Foto: WWF
1G Štajerski
Kultura in izobraževanje
torek • 10. januarja 2023
Ptuj • Alojz Fuks, 40 let dela v gostinstvu in turizmu
„Poklic natakarja je bil nekoč bolj cenjen in spoštovan"
V letu 2022je Alojz Fuks, 40 let je delal v gostinstvu in turizmu, za svoje profesionalno in strokovno delo na številnih področjih, od strežbe hotelskim gostom do strežbe na svečanih dogodkih, najzahtevnejših porokah in slavju, do dela v aperitiv baru in strežbi a-la-carte ponudbe, prejel priznanje GTZ Slovenije za posebne dosežke v turizmu.
V tem letu se je tudi upokojil, a kot je povedal, bo občasno še oblekel gostinsko uniformo in pomagal v svojem nekdanjem kolektivu. Skoraj petindvajset let je delal v Motelu Podlehnik, od vsega začetka, skupaj petnajst let pa v hotelu Primus Term Ptuj Sava turizma.
»Občutki po upokojitvi so mešani. Po eni strani sem žalosten, ker se je moja pot v gostinstvu zaključila, kljub napornemu delu. Po drugi strani pa sem vesel, da sem se končno upokojil in se bom lahko bolj posvetil svoji družini, najbolj pa se veselim trenutkov z vnukom. Mladim bi svetoval, naj se odločijo za ta poklic, čeprav je naporen in zahteva veliko odrekanja, ampak na koncu prevlada zadovoljstvo gosta," je ob odhodu v pokoj povedal Alojz Fuks, ki se je pri svojem delu natakarja vedno in v vsakem trenutku zavedal, da je gost na
Foto: Črtomir Goznik
Alojz Fuks, prejemnik priznanja Gostinsko-turistične zbornice Slovenije za posebne dosežke v turizmu
prvem mestu. To potrjujejo tudi številne pohvale gostov. Pri svojem delu je bil vedno urejen, natančen, zanesljiv, z dušo in telesom je bil predan delu v Sava Turizmu in destinaciji Terme Ptuj. S sodelavci se je odlično razumel, vedno je bil pripravljen pomagati in svetovati, saj ima bogate delovne izkušnje. „V Termah Ptuj smo mu hvaležni za vso predanost in zavzetost v vseh skupnih letih, ki smo si jih delili skupaj," je povedala izvršna direktorica Term Ptuj Milena Moj-zeš v imenu vseh zaposlenih desti-nacije.
V štiridesetih letih dela v gostinstvu je doživel tako dobre kot slabe trenutke. Včasih je bilo delo bolj sproščeno in veselo, kot je danes, pove. Danes je tempo prehiter, gostu se ne moreš posvetiti, kot bi si želel. „Ko sem začel svojo pot v gostinstvu, je bil poklic natakarja bolj cenjen in spoštovan, kot je danes. Po končani Srednji poklicni gostinski šoli Maribor sem se zaposlil v Motelu Podlehnik, kjer sem se tudi srečal z gosti iz tujih držav,
kar me je še posebej navdušilo. V Motelu Podlehnik sem že med šolanjem opravljal prakso. Zame je bil gost vedno kralj, s takim odnosom sem ga tudi sprejel. Ljudje smo si različni, zato tudi kdaj gostje niso bili zadovoljni, vendar je bilo takih trenutkov zelo malo. Najtežje je bilo oditi v službo v času praznikov, še posebej za božič in novo leto, ker nisem mogel biti s svojo družino. Žena in hčerka sta bili veliko časa sami, zelo sem jima hvaležen, da sta me podpirali in se marsičemu odrekli. Prihajam iz Mezgovcev ob Pesnici v občini Dornava. Svoje otroštvo in mladost sem preživel v Janežovskem Vrhu, občina Destrnik. Doma smo imeli tudi majhno kmetijo, svojim staršem sem pomagal pri opravljanju kmečkih opravil. Za delo v gostinstvu in turizmu pa me je navdušil bratranec, ki je že pred menoj delal v Motelu Podlehnik, zato sem se po osnovni šoli tudi odločil za gostinsko šolo," je o svojem delu v gostinstvu še povedal Alojz Fuks.
MG
Spodnje Podravje • Obiski kolednikov
Prinesli srečo, zdravje in blaginjo
Na predvečer praznika svetih treh kraljev so se po mnogih vaseh organizirali koledniki, oznanjali veselo oznanilo, daje Jezus rojen, ter prepevali koledniške pesmi od hiše do hiše.
Foto: MH
Bratje Horvat ohranjajo tradicijo koledouanja.
To staro tradicijo med drugimi ohranjajo tudi bratje Horvat iz Gorišnice in Markovcev. »Zvečer pred praznikom se odpravimo in pojemo priložnostne pesmi, značilne za ta čas. Na vrata napišemo s kredo začetnice imen svetih treh kraljev in leto obiska,« so povedali Ivan, Slavko in Franc Horvat iz občin Markovci in Gorišnica, ki se že nekaj let zapored organizirajo in s svojim petjem razveseljujejo sorodnike. Z zvezdo v rokah prepevajo koledniške pesmi, kot je Modra zvezda in druge. Poleg zapete pesmi so po hišah zaželeli predvsem zdravja, miru in sreče v tem letu. Kot so dejali, želijo z obhodi ohranjati tradicijo ter prenesti dobre želje vsem bližnjim.
Sicer pa je bila koledniška tradicija v Sloveniji najbolj živa še pred drugo svetovno vojno. Nekoč so koledniki k hišam v domove prinašali blagoslov za dobro leto, zdravje in srečo ljudem ter živini. V skupinah po trije ali štirje so hodili po vaseh in mestih.
Mnogi po številnih slovenskih krajih k sreči obujajo in ohranjajo to staro tradicijo ...
MH
Sp. Podravje • Ravnatelji prošnje staršev odobrijo
Vedno več opravičenih izostankov učencev
Starši šolskih otrok svoje dopuste največkrat prilagajajo šolskemu koledarju. Zato se jih večina na smučanje ali morje odpravi v času šolskih počitnic. Med šolskim letom je daljših izostankov zaradi letovanja ali drugih vzrokov, ki niso zdravstveni, malo.
Kot določa Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli (Pravilnik), lahko učenec strnjeno ali v več delih od pouka izostane največ pet dni v šolskem letu. V tovrstnih primerih staršem ni treba navesti vzroka izostanka, morajo pa ga razredniku vnaprej napovedati. To pa nikakor ne pomeni, da učenci ne morejo s svojimi starši na daljše počitnice od petih dni. Ravnatelj oz. ravnateljica lahko učencu odobri tudi daljši izostanek od pouka, če so razlogi opravičljivi. Starši morajo izpolniti prošnjo, ki je praviloma dostopna na spletnih straneh osnovnih šol.
Na OŠ Olge Meglič Ptuj opažajo, da je v zadnjih letih teh izrednih odsotnosti nekoliko več, razlog zanje pa so največkrat daljša potovanja. »Vedno več staršev načrtuje
dopust izven šolskih počitnic, praviloma gre za daljša potovanja ali smučanje. Največ takih primerov beležimo ravno v januarju,« je povedala ravnateljica Helena Ocvirk, ki je do sedaj vsem staršem daljšo odsotnost njihovih otrok tudi odobrila. Po njenem mnenju otroci na takih potovanjih širijo svoja obzorja, dobijo znanje, ki ga v šolskih klopeh ni mogoče dobiti. Učijo se geografije, spoznavajo nove narode, kulture, vere, običaje ... Po vrnitvi v šolske klopi pa lahko z vsem, kar so doživeli, seznanijo svoje sošolce. »Vsi ti otroci tudi brez težav nadoknadijo zamujeno snov, prav tako do sedaj še nihče ni izkoristil našega zaupanja,« je dodala Ocvir-kova.
Tudi Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika, ne vidi nobenih težav
glede odobritve izrednih izostankov otrok. Takih primerov sicer nimajo veliko, od enega do dva na mesec. Nekoliko več prošenj pričakuje letos zaradi zamika zimskih počitnic s sredine februarja na konec januarja. Starši morajo izpolniti in podpisati poseben obrazec, s katerim se zavežejo, da bo njihov otrok vso zamujeno snov samostojno predelal.
Na podeželskih šolah le redki na počitnice sredi šolskega leta
V manjših, podeželskih šolah, je daljših odsotnosti zaradi odhodov na počitnice le peščica, ravnatelji pa jih praviloma brez težav odobrijo.
Nekateri se za dopustovanje izven šolskih počitnic odločijo tudi
zaradi ugodnejših cen ali pa se želijo izogniti pretirani gneči. Na OŠ Markovci je lani le ena družina prosila ravnatelja za daljšo odsotnost od petih dni, na OŠ Cirkulane-Zavrč pa je takih primerov okoli pet na leto. »To so večinoma učenci, ki so v šoli zelo delovni, imajo lepe ocene, zato brez težav izostanejo od pouka tudi za več dni,« je povedala Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cir-kulane-Zavrč.
Glede na zakonodajo morajo starši odsotnost učenca zaradi bolezni ali drugega opravičljivega razloga opravičiti osebno ali v pisni obliki (najkasneje v roku petih dni po izostanku). Zdravniško opravičilo lahko razrednik zahteva samo v primeru, ko učenec izostane zaradi bolezni več kot pet šolskih dni.
Estera Korošec
Foto: CG
Večina ravnateljev brez težav odobri daljše odsotnosti zaradi letovanj.
Futsal
Zablestel mlajši izmed bratov Goznik
Stran 14
Kegljanje
Prvaki Dravca II, Uroš Krušič in Nada Fridl
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • NK Aluminij
tednik
Rokomet
Izkoristiti ponujeno priložnost
Stran 15
Jadralno letalstvo
Kljub začetnemu razočaranju do rekordne višine
Stran 16
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áftietec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Do prave forme preko zahtevnih tekmecev
Nogometaši Aluminija so v ponedeljek začeli s pripravami na spomladanski del sezone 2022/23. Na uvodnem trening je trener Robert Pevnik na igrišče povedel 28 igralcev, od tega je bilo pet mladincev (vratarja Jan Petek in Nejc Pesek ter Lukas Hempt, Klemen Rahle in Anej Dukarič).
„Osnovna želja je, da nadgradimo delo iz jesenskega dela sezone in da spomladanski del dočakamo dobro pripravljeni. Vem, da nam bo uprava omogočala najboljše mogoče pogoje za izvedbo dela, zato moramo biti že od prvega kroga naprej pravi in v dobri formi. V pripravljalnem obdobju nas čakajo številni zahtevni tekmeci, prav to pa je tisto, kar naša mlada ekipa potrebuje za napredek. Morda bomo na kateri tekmi tudi
Spored doslej potrjenih pripravljalnih tekem Aluminija:
-	torek, 17. januarja: Maribor - Aluminij
-	četrtek, 19. januarja, Celje - Aluminij
-	petek, 27. januarja: Domžale - Aluminij
-	petek, 4. februarja: Gorica - Aluminij
-	torek, 7. februarja: Mura - Aluminij
-	sobota, 11. februarja: Aluminij - Ilirija 1911
-	sobota, 25. februarja: Aluminij - Rogaška
trpeli, a preko tega se bomo prebijali na višji nivo igre. Zanima nas napredovanje v 1. ligo, ob tem pa želimo ustvarjati mlade igralce," je dejal trener Aluminija Robert Pevnik.
m
Rokomet • 1. A SRL (ž) - modra skupina
Tudi oslabljene so pretile do konca
Litija - Žiher hiše Ptuj-Ormož 34:30 (18:13)
ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: Kor-par (8 obramb); Frangež 8, Kreft 7, Kolenko 7(1), Puž 3, S. Petrovič 2, Bedrač 2, Krasnič 1, Piškur, Zel, L. Petrovič, Šemrl, Ciglar, Štelcer. Trener: Matej Bračič.
SEDEMMETROVKE: Litija 5/5; Žiher hiše Ptuj-Ormož 1/1.
IZKLJUČITVE: Litija 8 minut; Žiher hiše Ptuj-Ormož 10 minut.
Rokometašice v 1. slovenski ženski ligi so tekmovanje nadaljevale takoj po božično-novoletnih praznikih, med katerimi treningi praviloma nikoli ne potekajo v polnih zasedbah. Tako je bilo tudi v primeru Ženskega rokometnega kluba Ptuj, ki pa ga je v Litiji v nedeljo čakala pomembna tekma v boju za obstanek.
Na pot so se Ptujčanke odpravile v oslabljeni zasedbi, saj so zaradi bolezni manjkale Teja Luknjar (odlična v obrambi), Alina Planinc in Neli Rukelj. Brez omenjene trojice je bil trener Matej Bračič precej omejen pri rotaciji igralk, tako v obrambi kot napadu, posledično so bile njegove varovanke proti koncu tekme že močno utrujene.
Ptujčanke so tekmo začele z agresivnim pokrivanjem v obrambi, a sta sodnika na začetku njihova posredovanja kot po tekočem traku kaznovala z izključitvami, kar tri sta doso-dila v uvodnih sedmih minutah (od tega so domačinke v dveh primerih akcijo zaključile z golom). Litijanke so številčno prednost znale unovčiti za zgodnje vodstvo 7:3 v 8. minuti. V nadaljevanju se je jasno videlo, da je bil pri gostjah prisoten strah pred naslednjimi izključitvami, zato je bila obramba precej luknjičasta.
Na uvodnem treningu se je zbralo 28 igralcev, med njimi je bilo tudi pet mladincev.
Foto: agencija DAMN
Kljub temu so v napadu ujele ritem in se z goli Asje Frangež, Minee Kolenko, Sare Petrovič in Daniele Kreft v nekaj primerih približale na dva gola zaostanka (9:7, 10:8, 11:9, 12:10), v 20. minuti pa celo na en sam gol, na semaforju je pisalo 12:11.
Od tega trenutka dalje so za gostje nastopile krizne minute, ki so trajale vse do odmora in Litijanke so si znova priigrale udobno prednost (18:12). Izid polčasa je postavila Minea Kolenko (18:13), ob tem pa sta sodnika razveljavila gol Puževe, ki je zadela ob zvoku sirene.
V drugem polčasu je domačim varovankam trenerja Boštjana Kogov-ška uspelo vzdrževati prednost štirih ali petih golov, v zadnjih deset minut tekme pa so vstopile „le" s tremi goli naskoka (26:23). Ptujčanke so imele nekaj lepih priložnosti za popoln priključek, a se je vedno nekaj zalomilo, pa tudi žoge so se kot po pravilu
Matej Bračič, trener ŽRK
Ptuj: „Med prazniki smo imeli precej težav pri treningih, bodisi zaradi odsotnosti nekaterih igralk, bodisi zaradi zaprtih dvoran. Vse skupaj se je rezul-tiralo v Litiji, kjer smo bili za nameček še precej oslabljeni. Po uvodnih izključitvah smo praktično celotno tekmo lovili priključek z domačinkami, kar je bilo tako psihično kot fizično naporno. V določenih delih tekme bi se lahko izenačili z domačinkami ali se jim vsaj povsem približali, pa so nas drago stali številni zapravljeni zicerji, bilo jih je vsaj osem. Proti koncu tekme je k napakam precej pripomogla tudi utrujenost tistih igralk, ki so skozi tekmo nosile največje breme."
odbijale v roke domačih igralk. V 56. minuti je bila razlika še vedno identična (30:27), domačinke pa so znale ohraniti mirno kri in so tekmo pripeljale do zaslužene zmage.
Najboljša strelka tekme je bila z devetimi goli pri domačinkah Manca Kogovšek, pri gostih pa so strelsko izstopale Asja Frangež z osmimi ter Minea Kolenko in Daniela Kreft s sedmimi goli.
Naslednjo srečanje bodo dekleta ŽRK Ptuj odigrala v četrtek, 12. 1., ko bodo ob 18.30 gostila ekipo Krke.
Jože Mohorič
Tenis • Mednarodni turnir
Tami uspešno skozi kvalifikacije v Tasmaniji
Foto: Črtomir Goznik
Asja Frangež (ZRK Žiher hiše Ptuj-Ormož) je bila z osmimi zadetki najboljša strelka svoje ekipe na gostovanju v Litiji.
1. A DRL (ž) - modra skupina			
REZULTATI 9. KROGA: Litija -			Ži-
her hiše Ptuj-Ormož 34:30 (18:13),			
Krim Mercator - Trgo ABC Izola			
33:19 (16:10), Krka - Mlinotest Ajdov-			
ščina 1B:33 (7:19), Velenje		- Z'dežele	
19:33 (8:14).			
1. KRIM MERCATOR 8	8	O O	1B
2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 9	8	O 1	1B
3. Z'DEŽELE 9	B	1 2	13
4. VELENJE 9	4	O 5	8
5. KRKA 8	3	O 5	B
6. LITIJA 8	2	1 5	5
7. ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ 7	1	O B	2
8. TRGO ABC IZOLA 8	O	O 8	O
Z Nove Zelandije je Tamara Zidanšek s svojo ekipo odpotovala v Hobart. Mesto na južni obali otoka Tasmanije ima nekaj več kot 200.000 prebivalcev in je za Sydneyjem drugo najstarejše avstralsko mesto.
Tamkajšnji turnir serije WTA 250 ima nekaj več kot 250.000 dolarjev nagradnega sklada, prva nosilka pa je 24-letna Čehinja Marie Bouzko-va, 24. igralka sveta (s Tamaro sta na nekaj turnirjih zaigrali skupaj v dvojicah). Naslednje tri nosilke so še Elise Mertens (Belgija, 29.), Alize Cornet (Francija, 36.) in Sloane Stephens (ZDA, 37.).
Zidanškova je morala kot 85. igralka sveta zaigrati v kvalifikacijah, ki pa jih je uspešno opravila. Najprej je brez težav izločila mlado domačinko, 17-letno Zaro Larke, za katero je bil to prvi dvoboj v članski konkurenci na turnirjih serije WTA (enega je že odigrala na turnirjih ITF, sicer pa je 96. igralka sveta med mladinkami).
V drugem krogu je bila njena tekmica Diane Parry (111.). Tudi 20-let-na Francozinja se Tamari ni resneje upirala, pa čeprav je lani oktobra zasedala že visoko 58. mesto na WTA-lestvici in je v karieri s turnir-skimi nagradami že zaslužila milijon dolarjev.
Po uspešno opravljenih kvalifikacijah je žreb Zidanškovi v glavnem delu turnirja namenil 28-letno Ysaline Bonaventure, 95. igralko sveta. Z Belgijko se je Tami že pomerila, in sicer leta 2019 na turnirju v Rabatu; takrat je bil izid 2:1 v nizih v korist Belgijke.
Turnir WTA 250 v Hobartu, posameznice, kvalifikacije:
1.	krog: Zidanšek (9.) - Larke (Avstralija) 6:0, 6:1, Juvan - Grabher (Avstrija, 8.) 6:2, 6:1;
2.	krog: Zidanšek (9.) - Parry (Francija) 6:3, 6:2, Juvan - Martinco-va (Češka, 2.) 0:6, 2:6.
Glavni turnir:
1. krog: Zidanšek - Bonaventure (Belgija)
Dvojice:
1. krog: Zidanšek/Hozumi (Slovenija/Japonska, 2.) - Sizikova/Ma-rozava (Rusija/Belorusija) 7:5, 7:6(6);
četrtfinale: Zidanšek/Hozumi (2.) - zmagovalke dvoboja Dzalamidze/ Panova (Gruzija/Rusija) - Eikeri/Har-rison (Norveška/ZDA).
Zidanškova v Tasmaniji igra tudi v dvojicah, znova je - podobno kot že v Aucklandu prejšnji teden - združila moči z Japonko Eri Hozumi. Na Novi Zelandiji kot 2. nosilki nista bili uspešni, v Hobartu pa sta začeli uspešno. V prvem krogu sta ugnali rusko-beloruski par, ki sta ga sestavljali Jana Sizikova in Lidija Marozava. V tesnem dvoboju se je tehtnica v končnicah obeh nizov nagnila na stran slovensko-japonskega para. Še posebej razburljiv je bil zaključek drugega niza, v katerem sta najprej Zidanškova in Hozumijeva servirali za zmago pri 5:4 in 6:5, a dveh žogic za zmago nista unovčili. V podaljšani igri sta do lepe prednosti prišli tekmici, ki sta vodili že 3:6, tokrat pa sta s petimi zaporednimi točkami preobrat pripravili Zidanškova in Hozumijeva.
V kvalifikacijah je nastopila še ena Slovenka, Kaja Juvan (88.). Po uvodni zmagi z drugo nosilko kvalifikacij Julio Grabher (82.) je v odločilni partiji izgubila proti Čehinji Terezi Martincovi (71.).
M
1G Štajerski
Kultura in izobraževanje
torek • 10. januarja 2023
Futsal • 1. SFL
j
Zablestel mlajši izmed bratov Goznik
Meteorplast Šic bar -Oplast Kobarid 3:2 (3:0)
STRELCA: 1:0 A. Goznik (2.), 2:0 A. Goznik (2.), 3:0 A. Goznik (8.), 3:1 Šturm (36.), 3:2 Šturm (37.).
KMN METEORPLAST ŠIC BAR: An-žel, Lovrenčič; A. Goznik, M. Goznik, Rajter, Trstenjak, Goričan, Aljaž Ruis, Škerget, Tkalčič, Horvat, Šnofl. Trener: Robert Grdovic.
S tekmami 14. kroga se je končala druga tretjina rednega dela sezone v 1. slovenski futsal ligi, pred končnico bodo prvoligaši odigrali še sedem
Na isti tekmi: prva zmaga zadnjeuvrščenih in prvi poraz prvakov
V 14. krogu 1. slovenske futsal lige se je v Sevnici zgodilo največje presenečenje dosedanjega dela sezone. Domača ekipa, zadnjeuvrščena na lestvici, ki doslej ni vpisala še nobene zmage, le en sam neodločen izid (v 2. krogu proti Mlinšam - 2:2), je premagala vodilno zasedbo lige in aktualne državne prvake, ekipo Dobovca. Za slednje je to sploh prvi poraz v sezoni ... Dobovčani so odigrali prvo tekmo brez Tea Turka, ki je pred dnevi prestopil v hrvaškega prvoligaša iz Dubrovnika.
REZULTATI 14. KROGA: Meteorplast Šic bar - Oplast Kobarid 3:2 (3:0), Sevnica - Dobovec 4:2 (1:1), Mlinše - Bronx Škofije 3:4 (1:1), Siliko Vrhnika - Dobrepolje 5:3 (4:0).
Foto: Črtomir Goznik
( fl	*1 f 1
t "ti	t" i!
	r rt
	ri 1
l-U	V-hi
iti	l-f-l
	■
Alen Ruis se bo po italijanski avanturi znova priključil ekipi KMN Meteorplast Šic bar.
Nogometaši Meteorplasta so se veselili zmage proti tekmecem iz Kobarida.
1.	DOBOVEC
2.	SILIKO VRHNIKA
3.	METEORPLAST ŠIC
4.	OPLAST KOBARID
5.	BRONX ŠKOFIJE
6.	DOBREPOLJE
7.	MLINŠE
8.	SEVNICA
11 2 10 2 9 2 6 2 6 1 3 2 1 4
1	70:23	35
2	62:25	32
3	56:38	29
6	39:41	20
7	50:48	19
8	28:58	11 8	22:43	7
1 1 12	24:75	4
krogov. Derbi kroga je bil odigran v Ljutomeru, kjer sta se merili sosedi na lestvici, tretje- in četrtouvrščeni ekipi Meteorplasta in Oplasta. Daljšo so tokrat potegnili Prleki in se utrdili na mestu prvih zasledovalcev vodilnih Dobovca in Silika. Omenjene tri ekipe imajo pred tekmeci že lepo prednost in bodo po vsej verjetnosti iz teh mest tudi začele boje v končnici. O tem, v kakšnem vrstnem redu, pa bodo odločale naslednje tekme.
Moštvi iz Ljutomera in Kobarida sta tekmo odigrali v močno oslabljenih zasedbah: pri domačih so manjkali Denis Kneževič (prvi strelec prvenstva - dosegel je 16 golov), Urban Goričan, Thomas Pihler, Niko Vajda, Toni Kovše, Niko Kosec in povratnik Alen Ruis, gostje pa so pogrešali Anžeta Široka, Davida Laha, Roka Bešterja, Roka Urbančiča in Denija Krivca.
Aljaž Goznik - Tine Šturm 3:2
Gostitelji so odlično začeli dvoboj. Aljaž Goznik, ki je večji del sezone manjkal zaradi bolezni, je v 2. minuti dvakrat premagal vratarja gostov Nika Logarja. Najprej je spretno izkoristil podajo Roka Šnofla, nato pa je gostom ukradel žogo in z neposredne bližine povišal na 2:0. Domači igralci so prevladovali tudi v nadaljevanju tekme in so imeli več žogo v svoji posesti. To se jim je obrestovalo v 8. minuti, ko je 20-letni Aljaž Goznik še tretjič zadel v polno ter s svojim šestim zadetkom v sezoni poskrbel za visoko vodstvo domačinov - 3:0. Priložnosti Meteorplasta ŠIC bara so se vrstile tudi v nadaljevanju dvoboja, vendar gostiteljem Logarja do konca dvoboja več ni uspelo premagati.
Gostje so v drugem polčasu zaigrali nekoliko bolj hrabro, kar se jim
je v zaključku dvoboja obrestovalo. 28-letni Tine Šturm je v 36. in 37. minuti poskrbel za znižanje zaostanka in razburljivo končnico. Kobaridci so iskali izenačenje tudi s petim igralcem v napadalnih akcijah, a je domača obramba na čelu z vratarjem Klemnom Anželom zdržala vse pritiske in se veselila devete zmage v sezoni.
Aljaž Goznik, Meteorplast: »Tekmo smo zares dobro začeli in tudi realizirali svoje priložnosti. Nato v nadaljevanju tekme iz ustvarjenih priložnosti nismo več zabili gola in na koncu smo se morali pošteno boriti, da so ostale tri točke doma. V končnici dvoboja smo bili verjetno že malo utrujeni, a to ne sme biti razlog za takšen padec v igri. Svoje priložnosti moramo izkoristiti in prej odločiti tekmo.«
UR
Vrnitev v matično jato
KMN Meteorplast Šic bar bo v nadaljevanju sezone močnejši za Alena Ruisa (letnik 2004), kapetana reprezentance do 19 let, ki se je iz Italije vrnil v Slovenijo.
„Odločitev za vrnitev v Slovenijo ni prišla čez noč, veliko sem premišljeval in mislim, da sem se na koncu odločil pravilno. Največji vpliv pri tem so definitivno rezultati na članski ravni, odnosi v klubu in vse, kar pride s tem. Ob vrnitvi imam tudi možnost, da dokončam šolo, ki sem jo to vmesno obdobje delal na daljavo. Igranje v tujini jemljem kot pozitivno izkušnjo in mi ni žal, da sem se za to odločil. V Italiji sem se naučil marsikaj, tako na igrišču kot tudi izven njega. Dobil sem nek pogled na življenje, kako je živeti sam in skrbeti zase. V tem času sem imel možnost spoznati nove ljudi, okolje in igrati drugačen sistem futsala. Igral sem v močni ligi na članski ravni, kjer je hitrost igre očitno višja kot v 1. SFL. Zato si primoran igrati hitro in hitro razmišljati. Vsaka mala napaka se ti lahko hitro pretvori v zadetek. Mislim, da sem začel igrati veliko bolj z glavo in sprejemati prave odločitve, tako da bom to izkoriščal sedaj v 1. SFL ob vrnitvi," pove Alen Ruis, ki mu ambicij in želja v letu 2023 ne manjka.
„Definitivno si želim priti v formo in ujeti ritem zabijanja golov ter igrati konstantno dobro, da s tem pomagam ekipi do zmag. Najprej v barvah Meteorplasta, nato pa v dresu Slovenije U19 marca na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Velika želja mi je, da bi se s to generacijo uvrstili na evropsko prvenstvo, ki bo v Poreču. Dobili smo ugodno skupino, v kateri bomo napadali 1. mesto. Ekipo imamo zelo dobro, gledati moramo samo na to, da bomo na kvalifikacije prišli dobro pripravljeni. Potem pa s pravim pristopom in veliko želje odigrati tri pomembne tekme," je še dodal Ruis, ki je bil v Italiji v Serie A2 član ekipe Fenice Veneziamestre. Pred selitvijo na Apeninski polotok je v Sloveniji igral za KMN Meteorplast Šic bar, KMN Slovenske gorice in ekipo KMN Benedikt Slovenske gorice.
Kegljanje • Prvenstvo MO Ptuj za leto 2022
Prvaki Dravca II, Uroš Krušič in Nada Fridl
Po dveletni prekinitvi, ki jo je povzročila epidemija covida, so v decembru ponovno organizirali prvenstvo Mestne občine Ptuj v kegljanju na 120 lučajev. Tekmovanje so izpeljali za ekipe, posameznike in posameznice. Ker sta imeli ekipi Keg-Ijaškega kluba Drava v 2. ligi OTS Maribor v decembru še nekaj tekem, so morali ekipni del tekmovanja skrajšati na polovico. Tako so štiri članske ekipe namesto 120 lučajev igrale po 60 lučajev na vsakem kegljišču, v finalni nastop pa se je uvrstilo 12 najboljših posameznikov in osem posameznic.
Za ekipno tekmovanje je bilo prijavljenih 12 ekip. Ena (DU Hajdi-na) je zaradi težav odpadla že pred startom, druga (Podlehnik II) pa po odigrani prvi tekmi zaradi covidnih težav. Tekmovanje je tako končalo 10 ekip. Najboljša je bila ekipa Dravca II (1976 kegljev), ki so jo sestavljali Uroš Krušič, Melita Krušič, Mitja Kramberger in Marina Kramberger, torej materi s svojima sinovoma. Druga je bila ekipa Podlehnika I s 1945 keglji (Bojan Krušič, Igor Gaber, Ivan Lozinšek in Marko Godec),
Najboljša trojica v ženski konkurenci: Melita Krušič, Nada Fridl in Marina Kramberger
Prejemniki priznanj in udeleženci zaključnega tekmovanja najboljših
tretja pa je ekipa Gostilne Muršič s 1870 keglji (Ivan Čuš, Pavle Nič, Lidija
Rezultati posamezno, ženske:
1.	Nada Fridl - 971 kegljev (486 + 485)
2.	Melita Krušič - 955 kegljev (470 + 485)
3.	Marina Kramberger - 949 kegljev (470 + 479)
4.	Ivanka Plajnšek - 940 kegljev (473 + 467)
Moški:
1.	Uroš Krušič -1054 kegljev (514 + 540)
2.	Robi Golob -1027 kegljev (488 + 539)
3.	Marko Godec -1012 kegljev (518 + 494)
4.	Elvis Slaček - 996 kegljev (498 + 498)
5.	Milan Čeh - 981 kegljev (501 + 480)
6.	Igor Gaber - 961 kegljev (498 + 463)
Hrenko in Elvis Slaček). Enako število kegljev kot „Muršiči" je podrla tudi ekipa DU Ptuj (Miro Morano, Ignac Kokol, Stane Kralj in Janez Krajnc), vendar je bila slabša v čiščenju, tako da ji je na koncu pripadlo nehvaležno 4. mesto. Peti so bili Optimisti - Lovec, šesti Dravca I, sedmi Talum, osmi Kombajnisti, deveti Invalidi in deseti Elektro (tudi njim je v drugi tekmi zaradi covida manjkal en igralec, op. a.).
Prvi del posamičnega finala, igralo se je na 120 lučajev, so odigrali na šti-risteznem kegljišču. Pri moških si je najboljše izhodišče pred superfina-lom, kamor se je uvrstilo prvih šest, nekoliko presenetljivo priboril Mar-
ko Godec s 518 keglji, sledili pa so mu Uroš Krušič 514, Milan Čeh 501, Igor Gaber in Elvis Slaček s po 498 in Robi Golob 488 kegljev. Izpadli so Miro Morano, Mitja Kramberger, Bojan Krušič, Pavle Nič in Stane Horvat. Pri ženskah so se v superfinale uvrstile štiri najboljše: Nada Fridl s 486, Ivanka Plajnšek 473 in Melita Krušič tek Marina Kramberger s po 470 podrtimi keglji. Izpadle so Milena Golob, Lidija Hrenko, Darinka Šeruga in Marjana Šauperl.
Zadnje dejanje prvenstva se je po tradiciji odvijalo na starem kegljišču pod tribunami Mestnega stadiona na Ptuju, ki je kljub občasnim težavam vendarle vzdržalo. Pri ženskah je bila
Najboljša trojica v moški konkurenci: Robi Golob, Uroš Krušič in Marko Godec
Nada Fridl tudi v drugo najboljša in je tako zasluženo slavila. Za drugo mesto sta se borili Marina Kramberger in Melita Krušič. Za šest kegljev je bila uspešnejša Krušičeva, Ivanka Plajnšek pa je padla na 4. mesto.
Posebej zanimivo je bilo v moški konkurenci. Robi Golob je kot 6. uvrščeni iz prvega dela nastopil prvi in je k 488 kegljem dodal še odličnih 539, kar je pomenilo skupaj 1027 kegljev. Svojim tekmecem je tako
postavil kar visoko oviro. Pa vendar se je Uroš Krušič, najmlajši član moške ekipe Drave, ni ustrašil. Še več, podrl je kar 540 kegljev in je bil tako s še 514 keglji iz prvega dela suvereni zmagovalec moške tekme. Marko Godec, ki je vodil po prvem delu, je na koncu nekoliko popustil, pa kljub temu osvojil odlično 3. mesto, kar je zanj po samo petih mesecih resnega kegljanja seveda izreden uspeh.
David Breznik
torek • 10. januarja 2023
Šport, rekreacija
Štajerski	15
Rokomet • SP Poljska/Švedska 2023
Izkoristiti ponujeno priložnost
Lanskega aprila nas je slovenska moška rokometna reprezentanca šokirala s slabim nastopom v kvalifikacijah za SP in izpadom proti Srbiji. Srbi so v Zlatorogu slavili z izidom 34:31, v Kragujevcu pa z izidom 23:20. Na srečo je junija 2022 na Rokometno zvezo Slovenije priromalo posebno povabilo („wild card") svetovne rokometne organizacije (IHF) in tako bo Slovenija od 11. do 29. januarja 2023 še desetič nastopala na svetovnih prvenstvih. Naslov prvakov branijo Danci, Slovenci so na zadnjem SP v Egiptu osvojili 9. mesto.
Največji uspeh so Slovenci na SP zabeležili leta 2017, ko so v Franciji v nepozabnem malem finalu po izjemni predstavi Ormožana Marka Bez-jaka premagali Hrvaško. Ekipo bo na SP kot šestnajsti trener v zgodovini slovenskega rokometa vodil Uroš Zorman, sicer trener trebanjskega Trima.
Pripravljalno obdobje
Zadnji del priprav na SP 2023 je naša izbrana vrsta opravila v Ljutomeru, kjer je trenirala, bivala pa v Biotermah v Mali Nedelji. Proti Madžarom je odigrala pripravljalni tekmi, kjer je Slovenija najprej doživela poraz v Ljutomeru (27:28), nato pa zmagala v Veliki Kaniži (32:29). Razen črnih minut na začetku in koncu 2. polčasa tekme v Ljutomeru (800 gledalcev) smo lahko videli zelo dobri predstavi Slovencev. Madžari so bili popolnoma nadigrani v 1. polčasu prve tekme (17:13), ko jih je pred še večjim zaostankom in porazom rešil 38-letni vratar Roland Mikler (8 obramb v 1. polčasu). Za našo reprezentanco se je zelo pomemben dogodek zgodil v 46. minuti ljutomerske tekme, ko so si igralci obeh ekip „skočili v lase", z rdečim kartonom pa jo je pri Sloveniji skupil Blaž Blagotinšek. Brez njega je v nadaljevanju tekme naša obramba izgubila na ostrini in višini, kar so s pridom izkoristili Madžari in spreobrnili potek tekme ter ob komaj drugem vodstvu na tekmi (1:2, 27:28) dobili tekmo.
Strokovni štab je že med samo tekmo iskal rešitev za še dodatnega igralca, ki bo ob Mačkovšku ter Blagotinšku tvoril centralni blok. Rešitve ni ponudil Ormožan Gašper Horvat in strokovni štab Slovenije se je odzval takoj po tekmi in v reprezentanco vpoklical mladega 22-letnega Jerneja Drobeža iz ve-
Mali nogomet
Zimska liga MNZ Ptuj Člani
REZULTATI 5. KROGA: Hajdina -ŠD Selan 3:3, Robotehnika, d. 0. 0. - ŠKD Sestrže 12:4, ŠD Draženci-VD Mont & Metal projekt 0:3 (b. b.).
1.	VD MONT & METAL
2.	ROBOTEHNIKA
3.	ŠD SELAN
4.	KMN DRAŽENCI
5.	HAJDINA
6.	ŠD DRAŽENCI
7.	ŠKD SESTRŽE
0	16:5 0 28:11
1	28 :13
12:9 17:17 4:20 10:40
5. ORMOŽ POMARANČA 1
7:1 7:8 6:7 5:8 3:4
SP na Poljskem in Švedskem - 11. do 29. januar Skupine uvodnega dela SP:
Skupina A (Krakov): Španija, Črna gora, Čile, Iran
Skupina B (Katovice): Francija, Poljska, Slovenija, Saudska Arabija
Skupina C (Goteborg): Švedska, Brazilija, Zelenortski otoki, Urugvaj
Skupina D (Kristianstad): Islandija, Portugalska, Madžarska, J. Koreja
Skupina E (Katovice): Nemčija, Katar, Srbija, Alžirija
Skupina F (Krakov): Norveška, S. Makedonija, Argentina, Nizozemska
Skupina G (Jonkoping): Egipt, Hrvaška, Maroko, ZDA
Skupina H (Malmo): Danska, Belgija, Bahrajn, Tunizija
Razpored tekem Slovenije v skupini B:
1.	krog: Slovenija - Saudska Arabija (v četrtek, 12. januarja, ob 18.00)
2.	krog: Slovenija - Poljska (v soboto, 14. januarja, ob 20.30)
3.	krog: Slovenija - Francija (v ponedeljek, 16. januarja ob 18.00)
Sistem tekmovanja
Vseh 32 reprezentanc bo v prvem delu razdeljenih v osem skupin. Po tri najboljše iz vseh skupin se bodo uvrstile v glavni del tekmovanja, zadnjeuvrščene pa nato čakajo tekme v t. i. predsedniškem pokalu za razvrstitev od 25. do 32. mesta. V glavnem delu tekmovanja se križajo skupini A in B, C in D, E in F ter G in H, po dve najboljši reprezentanci iz vseh štirih skupin drugega dela pa se bodo nato uvrstile v četrtfinale.
Turnir na devetih prizoriščih
Na drugem svetovnem prvenstvu z 32 izbranimi vrstami (po Egiptu 2021) bodo poljski del turnirja gostili Krakov, Katovice, Gdansk in Plock, švedski del pa Stockholm, Göteborg, Kristianstad, Jönköping in Malmö. Glavni del tekmovanja bo v Krakovu, Katovicah, Malmöju in Göteborgu, četrtfinalni obračuni pa v Gdansku in Stockholmu.
Švedska prestolnica bo gostila tudi najprestižnejše tekme, obe pol-finalni ter za razvrstitev od prvega do osmega mesta. Vse tekme v t. i. predsedniškem pokalu, kjer nastopajo vse zadnjeuvrščene reprezentance iz skupinskega dela, bodo v Plocku.
Med vsemi devetimi prizorišči je največja Tele2 Arena v Stockholmu, ki lahko sprejme 19.000 gledalcev. Osrednja dvorana v Krakovu ima kapaciteto 15.030, v Malmöju 13.000, v Göteborgu 12.000, v Katovicah 11.036, v Gdansku 11.409, v Jönköpingu 7.000, v Plocku 5.492, v Kristian-stadu pa 4.700 gledalcev.
lenjskega Gorenja. Od ostalih naših je v osrčju Prlekije z igro v napadu navdušil Aleks Vlah (7 zadetkov), na desnem zunanjem je nov napredek pokazal Nejc Cehte, ki je roko na srce po kakovosti prehitel 34-letnega ka-petana Jureta Dolenca, v golu pa je Urban Lesjak do 50. minute zbral solidnih 9 obramb.
Glede predstave na Madžarskem pa so Slovenci navdušili, predvsem mlada »garda« (Mazej, Vlah, Ovni-ček, Cehte, Krečič, Janc, Makuc, Jo-vičič, Kavčič ...), ki je željna igre, dokazovanja in uspehov ter je pokazala hitro ter atraktivno igro. Naši dečki tokrat niso ponovili napake iz Ljutomera in so odigrali zaključek tekme, kot je treba, ter zasluženo dobili tekmo v Veliki Kaniži. Jože Baznik je z desetimi obrambami dokazal, da so vratarji v solidni formi. Imeli smo dvanajst različnih strelcev, največ po štiri zadetke so dosegli Rok Ovniček, Staš Jovičič, Vlah 4 (1) in Dolenec 4 (3).
Tekmi Slovenije in Madžarske sta bili odigrani na nivoju, kot da že gre za tekme SP. Skoraj brez kalkulacij oz. skritih kart. Bo pa že seznam 18 potnikov na SP pokazal, ali ima tre-
Veterani
REZULTAT 2. KROGA: ŠD Hajdoše -Club 13 4:2.
1.	KMN TOMAŽ	1
2.	ŠD SELAN 50+	2
3.	CLUB 13	2
4.	ŠD HAJDOŠE	2
Slovenci so eno izmed pripravljalnih tekem odigrali v Ljutomeru polno dvorano izgubili z rezultatom 27:28.
■ proti Madžarom so pred nabito
ner Zorman „jajca" pustiti koga od starejših izžetih igralcev doma in ponuditi priložnost že omenjeni mladi „gardi". Če Zormanu uspe povezati stare mačke ter mladino, ki je željna dokazovanja, se lahko nadejamo spodobnega rezultata na prvenstvu. Pa pozabimo na medalje, izjemen uspeh bo že uvrstitev v končnico na izpadanje oz. v četrtfinale.
Igralski kader:
-	vratarji: Urban Lesjak, Klemen Ferlin, Jože Baznik, Alen Skledar
Ko so nastajale te vrstice (v ponedeljek zjutraj), je ormoški klub dobil poziv za vpoklic v reprezentanco za vratarja Alena Skledarja. V tem trenutku še ni jasno, ali je kdo od trojke Lesjak-Ferlin-Baznik poškodovan ali užaljen, ker ni dobil priložnosti na pripravljalnih tekmah. Skratka imamo solidne vratarje, ki pa bodo za večji uspeh Slovenije morali zbrati še kakšno obrambo več od števila 10. Zanimivo bo videti, ali bo Zorman SP začel z dvema ali tremi vratarji.
-	leva krila: Tilen Kodrin, Tadej Mazej, Staš Jovičič
Tudi na levem krilu smo dob-
ro pokriti s Tilnom Kodrinom (Gummersbach) ter Tadejem Maze-jem (Celje PL), obenem še oba v obrambi lahko igrata na poziciji dvojke. Kot odlična rezerva omenjenima se je na Madžarskem pokazal še mladi Staš Jovičič (Trimo Trebnje), ki pa v obrambi lahko pomaga tudi kot špi-ca pri obrambi 5-1. Kodrin in Mazej sta boljša v igri v obrambi, Jovičič v napadu. Za začetek prvenstva bo najbrž Zorman doma pustil mladega Jovičiča, ki pa bi lahko dobil priložnost v nadaljevanju SP.
-	desna krila: Blaž Janc, Domen Novak, Tim Cokan
Glede Janca (Barcelona) ni treba izgubljati besed, saj spada med top 5 igralcev na desnem krilu. Novak (Wetzlar) igra odlično v Bundesligi, je mladinski evropski prvak z generacijo 1998, torej ima zmagovalno mentaliteto, obenem ne bo razočaran, ker je le menjava Jancu, ampak bo vse dane priložnosti poskušal izkoristiti maksimalno. Rezerva omenjenemu dvojcu bo Cokan (Celje PL), ki je v zadnjem letu že večkrat opozoril nase. Celjan bo na začetku ostal doma in čakal na naknaden klic. S kakovostjo na desnem krilu moramo biti več kot zadovoljni.
-	levi zunanji: Borut Mačkovšek, Aleks Vlah, Aleks Kavčič, Gašper Horvat
Prva violina na levem zunanjem je Vlah (Celje PL), ki je prenesel odlično formo z državnega prvenstva in Lige prvakov (drugi strelec Lige prvakov) tudi v reprezentanco. Mačkovšek (Pick Szeged) je v napadu daleč od želene forme in bo v prvi vrsti po videnem v Ljutomeru ter Veliki Kaniži eden glavnih mož le v obrambi. Kavčič (Zagreb) bi lahko bil presenečenje tega SP, a bo prav pri njem viden pogum Zormana. Škofleločan bi si zaslužil nastop na SP. Horvat (Trimo Trebnje) je dobil minute le v Ljutomeru, in to v obrambi. Z igro v obrambi ni razočaral, a v primerjavi z Jernejem Drobežem, specialistom za obrambne naloge, je v podre-
jenem položaju. Horvat bo najbrž ostal brez SP, čeprav upam, da se motim. Pozicija levega zunanjega ostaja najkritičnejša točka naše reprezentance in bo predvsem odvisna od navdiha Vlaha, ki pa sam ne bo mogel zdržati v visokem ritmu skozi celotno prvenstvo.
-	desni zunanji: Jure Dolenec, Nejc Cehte, Grega Krečič
Jasno je, da se Zorman ne bo odrekel uslug kapetana Dolenca (Limoges), čeprav je v tem hipu Cehte (GOG Gudme) naš prvi desni zunanji, 26-letni Krečič (Csurgo) pa vsaj enakovreden Dolencu. Na desnem zunanjem lahko zaigra tudi odlični Janc. Kot kaže, bo Krečič ostal doma in čakal naknaden vpoklic. Čas je, da naš strokovni štab zaupa Cehtetu, ki je že dalj časa zapostavljen, čeprav se je uspešno dokazoval v nemški Bundesligi, letos pa igra Ligo prvakov na Danskem pri GOG Gudmeju.
-	srednji zunanji: Dean Bombač, Rok Ovniček, Domen Makuc
Kot kaže, bo Bombač (Pick Szeged) naš prvi organizator igre, v drugem valu pa lahko računamo na Ovnička (Nantes) in Makuca (Barcelona). Še najenostavnejša in najučinkovitejša slovenska igra zgleda, ko je v igri Ovniček. Bombač še vedno deluje kot „košarkar" z nepotrebnimi odbijanji, Makuc pa zna iz muhe narediti slona, a igra v stilu vroče--hladno. Torej od izjemnih potez do nepotrebnih napak. Če bo Bombač zaigral nekoliko hitreje in če bo Ma-kuc svojo igro poenostavil, potem bo to zmagovita kombinacija. Potem bomo na račun teh izjemnih srednjih zunanjih igrali vrhunski rokomet.
-	krožni napadalci: Blaž Blagotin-šek, Kristjan Horžen, Stefan Žabič, Jernej Drobež
Na prvi pogled se zdi, da nimamo težav pri krožnih napadalcih, a je zgodba drugačna, predvsem v napadu. Blagotinšek (Goppingen) je bistveno boljši v obrambi kot v napadu, kjer ga muči uspešna realizacija, kar pa je posledica, da je v Veszp-
remu igral le v fazi obrambe. Tudi iz tega razloga je zamenjal sredino in se podal v nemško Bundesligo. Tudi Horžen (Rhein Neckar Lowen) v Bundesligi ne blesti pri realizaciji (19/33, 58 % uspešnosti). Sledi Žabič (Celje PL), ki pa še ni na tistem reprezentančnem nivoju, kot ga zahteva nastop na SP, obenem si privošči preveč nepotrebnih izključitev. Dro-bež (Gorenje Velenje) je obrambni specialist in v napadu dobi le drobtinice. Skratka na poziciji krožnega napadalca bi lahko - kot že vrsto let - imeli precejšnje oz. največ težav.
Skupina B (Poljska/Katovice)
Slovenija bo v predtekmovanju nastopala na Poljskem, v Katovicah, v skupini B. Moja napoved za Slovenijo je sledeča: zmaga proti Savdski Arabiji in Poljski ter poraz proti Franciji. Arabci nam na hipe s svojim atipičnim stilom igre (globoka obramba 3:3, 4:2, 5:1) lahko povzročijo težave, vendar skozi celotno tekmo bo na plano prišla naša individualna kakovost, ki bo tlakovala pot do zmage. Druga tekma proti gostiteljem Poljakom bo najlažja. Najlažja iz razloga, ker nimajo česa izgubiti, dvorana bo polna do vrha, pričakovanja Poljakov visoka. Naši pa na drugi strani motivirani in dovolj kakovostni, da jeziček na tehtnici obrnejo v pravo smer. Francija je eden izmed kandidatov za prvaka in do tretje tekme bodo že ujeli tisto pravo formo, ki bo preveč za našo reprezentanco.
Kandidati za medalje? V prvi vrsti Skandinavci: Švedi, Danci, Norvežani, Islandci. Sledijo Francozi, Hrvati in Španci. Med drugimi, ki še morebiti lahko presenetijo, ostanejo le še Nemčija, Portugalska in Slovenija.
Uroš Krstič
ONL Videm 2022/23 Člani
REZULTATI 5. KROGA: ŠD As - ŠD
Lancova vas 1:2, ŠD Pobrežje - ŠD Zg. Pristava 7:3, ŠD Tržeč R21 - ŠD Selan 3:5, Nogometna šola Klopotec - KMN Majolka 2:7.
1.	ZG. PRISTAVA
2.	SELAN GIRPICA
3.	KMN MAJOLKA
4.	POBREŽJE
36:9 30:13 33:17 10:26
5.	VIDEM
6.	TRŽEC
5 1 5 0
0	4 13:25 3
1	4 7:39 1
JM, DL
1.SD SELAN
2.	KMN MAJOLKA
3.	ŠD TRŽEČ - R21
4.ŠD	POBREŽJE
5.	LANCOVA VAS
6.	ŠD AS
7.	ZG. PRISTAVA
8.	NŠ KLOPOTEC
0	30:12 0	28:18
1	17:11
2	25:19 2	16:18
3	20:19
4	14:24
5	8:37
Ekipa Hajdine je remizirala z ekipo ŠD Selan.
Veterani
REZULTATI 5. KROGA: ŠD Selan girpica - ŠD Videm veterani 5:0, ŠD Pobrežje veterani - ŠD Zg. Pristava veterani 0:9, ŠD Tržeč veterani - KMN Majolka veterani 1:9, ŠD Zg. Pristava veterani - ŠD Tržeč veterani 12:0.
Ekipa ŠD Pobrežje veterani
Foto: RZS
4
4
3
2
2
2
Foto: CG
1G Štajerski
Kultura in izobraževanje	
torek • 10. januarja 2023
Jadralno letalstvo • Darko Valenko, Aeroklub Ptuj
Kljub začetnemu razočaranju zaradi vetra do rekordne višine
Foto: Matic Kramberger
Darko Valenko, AK Ptuj: „V preteklosti smo se v klubu velikokrat pogovarjali o vetrnih valovih, ki nastanejo v naši okolici, ko dalj časa piha jugozahodni veter oz. veter zahodnih smeri. Taki vremenski pogoji se pri nas pojavljajo čez jesen in zimo."
Darko Valenko med rekordnim preletom
Foto: Matic Kramberger
Člani Aerokluba Ptuj na različnih področjih dosegajo zavidljive rezultate, pod zadnjega takšne vrste se je podpisal Darko Valenko. 39-letnik iz Tibolcev se je z jadralnim letalom dvignil do izjemne višine več kot 6.000 nadmorskih metrov!
Kako dolgo ste že član AK Ptuj in kdo vas je navdušil za letalstvo?
D. Valenko: „Član AK Ptuj sem že od 18. leta starosti, takrat sem začel šolanje za jadralnega pilota. Vmes sem sicer imel v času študija elektrotehnike devet let prekinitve letenja zaradi pomanjkanja časa. Današnje dni letim, kolikor le lahko najdem časa in ustreznega vremena. Ta želja po letenju je v moji podzavesti in v sanjah prisotna že od majhnega. Prelomni trenutek za odločitev, da postanem jadralni pilot, je bil na začetku srednje šole. To je bil dan, ko sem skozi okno vlaka opazoval pristajanje jadralnih letal na letališču Ptuj. Jadralno letalo je naredilo nizek prelet z veliko hitrostjo, na višini komaj nekaj metrov, pri tem pa je odmetavalo vodo. Tako sta se za jadralnim letalom videli dve beli črti in to je slika - pogled, ki mi bo ostal v spominu za vedno. Čez nekaj časa sem doma staršem povedal, da bi rad postal jadralni pilot. Padla je stava: če zaključim prvi letnik srednje šole z odličnim učnim uspehom, mi bosta financirala šolanje. Jaz sem držal svojo obljubo - ne samo eno, ampak vsa štiri leta - in starša sta prav tako izpolnila svoj del obljube. Za to sem jima nepopisno hvaležen!"
Kaj vam pomeni jadralno letalstvo?
D. Valenko: „ Svobodo ... tišino ... čudovite razglede ... vse ... To so trenutki, ko čuti, odločitve in razmišljanje delujejo na drugačnem nivoju kot takrat, ko sem na trdnih tleh."
Kako ste prišli na idejo za dosežek, ki ste ga izvedli - let do visoke nadmorske višine?
D. Valenko: „V preteklosti smo se v klubu velikokrat pogovarjali o vetrnih valovih, ki nastanejo v naši okolici, ko dalj časa piha jugozahodni veter oz. veter zahodnih smeri. Taki vremenski pogoji se pri nas pojavljajo čez jesen in zimo. Preteklo jesen/ zimo se nas je nekaj pilotov našega kluba opogumilo, da smo začeli raziskovati te vremenske razmere. Meni je uspelo 4. 1. 2022, da sem ujel val in se povzpel na takrat mojo rekordno
nadmorsko višino 4.353 metrov. Letos smo že celo jesen čakali na ustrezne vremenske pogoje, da ponovno poskusimo tak podvig. To se je zgodilo 2. 1. 2023, ko se nas je zbralo okoli deset jadralnih pilotov. Meni in klubskemu prijatelju Dejanu Filipiču je uspelo! Sam sem se dvignil na nadmorsko višino 6.742 metrov, Dejan pa se je dvignil do nadmorske višine 4.307 metrov, večjo višino pa mu je preprečila nevšečnost s kisikovo bombo. Na višini nekje okoli 4.000 metrov je namreč treba dodati kisik zaradi nižjega zračnega tlaka. Ostalim se ni uspelo dvigniti tako visoko, so pa dosegali višine do 2.000 metrov."
Ozko območje ugodnegavetra nad Dornavo, Žamenci in Kukavo
Kako je potekal sam podvig od začetka do konca?
D. Valenko: „Na letališču smo se zbrali ob 6.40 in začeli pripravljati in sestavljati jadralna letala. Ob pogledu na vetrno vrečo smo bili razočarani, ker ni bilo videti niti sape vetra, ki je bil napovedan. Ob 7.55 smo naredili prvi start in dve minuti zatem še drugega. Na tleh še vedno ni bilo niti sape vetra, medtem ko je na višini 500 metrov pihal ugoden veter jugozahodne smeri s hitrostjo 70 km/h in obe jadralni letali sta ostali v zraku. Nato smo v zrak, z vitlo, potegnili še
D. Valenko: „Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem članom Aerokluba Ptuj, ki so leteli in poskušali doseči višino, še posebej pa 'zemeljski' ekipi pod vodstvom Gregorja Petroviča, ki nas je vztrajno in varno spravljala v zrak. Zahvaljujem se tudi kontroli zračnega prometa Maribor, ki je koordinirala let z zračno kontrolo na Dunaju, da so dovolili let na takšno ekstremno višino."
preostala jadralna letala. Pri vzletu smo dosegali višine med 400 in 600 metrov nad terenom, od te višine dalje pa smo iskali področja dvigajo-čega zraka. Meni in Dejanu je uspelo najti majhno in ozko območje dviga-jočega se zraka med vasmi Dornava, Žamenci in Kukava. Na tem območju je bil možen dvig do višine okoli 4.000 metrov. Pri tem je bilo zelo šibko dviganje pri tleh med 0,5 in 0,7 m/s in je naraščalo z višino. Na višini 4.000 metrov je znašalo med 1 in 1,5 m/s. Nad to višino se je območje dvi-gajočega se zraka nekoliko prestavilo nad vas Dornava in tudi hitrost dvigajočega zraka se je dvignila do 2,5 m/s. Celoten podvig je trajal 5 ur in 19 minut, s pristankom ob 13.12."
Kakšni so bili občutki na največji doseženi višini in potem pri pristanku?
D. Valenko: „V bistvu se takrat nisem niti zavedal dosežka - višine. So
bili pa čudoviti razgledi na pokrajino, srednje in nizke oblake, kar dokazujejo tudi fotografije. Pristanek pa je bil kar velik izziv, ker je bilo precej turbulentno v nižjem sloju, nekje pod 1.000 metri do pristanka. Potrebna je bila zadostna hitrost letala, zbranost in 'vletenost' pilota, kar pride z izkušnjami."
Kaj takšen let pomeni v letalskih krogih - menda nobenemu članu AK Ptuj doslej še ni uspelo kaj podobnega?
D. Valenko: „Kolikor so mi povedali člani AK Ptuj, sem prvi, ki mu je uspelo se dvigniti na takšno višino z vzletom na vitlo. Po navadi pri teh vremenskih pogojih uporabijo za vzlet motorno letalo, ki jadralno letalo vleče na sam val, to je na višinah nekje 1.500-2.000 metrov nad tlemi. Meni je uspelo z vitlo z vzletno višino 420 metrov nad terenom. Do področja dvigajočega zraka sem izgubil nekaj višine. Najnižja točka leta je bila 361 metrov nad letališčem oz.
nadmorska višina 575 metrov. Skupno sem pridobil višino 6.167 metrov, kar je rekord našega AK Ptuj."
Kakšni so vaši cilji v prihodnosti na tem področju?
D. Valenko: „Rad letim in uživam v letenju, zato nimam kakšnih visokih ciljev. Glede na vreme in trenutne dosežke pa si želim postaviti slovenski višinski rekord, ki sega v višino Mount Everesta (8.849 m, op. a.)."
Jože Mohorič
Šah • DP učencev osnovnih šol
j
Ptujskim osnovnošolcem kar tri medalje
V organizaciji Zavoda za šport RS Planica in Šahovske zveze Slovenije ter v sodelovanju Škofijske klasične gimnazije je v Ljubljani potekalo 22. po-
samezno državno prvenstvo za učence in učenke slovenskih osnovnih šol. V štirih kategorijah se jih je zbralo kar 187 (103 učenci in 84 učenk), kar je 28
več od lani. Veseli dejstvo, da je bilo to povečanje na račun učenk (27), kar dokazuje, da se za šah zanima vse več predstavnic nežnejšega spola.
Predstavniki šol iz širšega ptujskega območja z Danilom Polajžerjem
Svoje predstavnike je imelo tudi šest osnovnih šol s ptujskega področja, največ, pet, OŠ Ljudski vrt Ptuj, po tri OŠ Kidričevo in OŠ Breg Ptuj ter po enega OŠ Mladika Ptuj, OŠ Cirkovce in OŠ Hajdina. Od skupaj 14 predstavnikov teh šol je bilo šest učenk in osem učencev, kar je prav tako pohvalno za mlade šahistke. Med njimi je bila najuspešnejša Zoja Pintarič iz OŠ Ljudski vrt, ki je v konkurenci deklet do 12 let osvojila srebrno medaljo. S tem je uvrstitev iz lanskega leta izboljšala za pet mest. Odlično so se v tej starostni kategoriji odrezale tudi ostale tri Ptujčanke, posebej še Zarja Gom-boši, ki je bila s sedmimi leti ena najmlajših. Ob dejstvu, da je starostna razlika lahko kar pet let, je z osvojenimi petimi točkami dokazala, da bo nanjo treba še kako računati tudi v prihodnje.
Še uspešnejši so bili naši šahisti pri učencih do 12 let, saj so se kar štirje razvrstili od drugega do petega mesta. Najboljši je bil Tom Crnjakovič iz OŠ Cirkovce, ki je osvojil srebrno medaljo, Maks Mai Kokol iz OŠ Hajdina pa bronasto.
V konkurenci učenk in učencev do 15 let se je pri Ptujčanih poznal
preskok v višjo starostno kategorijo in so bili tako med najmlajšimi. Z 8. mestom je bil najboljši Tilen Kova-čec, ki je lansko leto v konkurenci do 12 let osvojil bronasto medaljo.
Medalje je osvojilo 11 šol, med njimi tudi OŠ Ljudski vrt Ptuj, OŠ Cir-kovce in OŠ Hajdina, najuspešnejša pa je bila z eno zlato in eno bronasto medaljo OŠ Selnica. Zmagovalci v vseh štirih konkurencah so postali osnovnošolski državni prvaki za šolsko leto 2022/23, najboljši trije v vseh konkurencah pa so prejeli medalje.
»Izredno sem zadovoljen z nastopi mladih šahistk in šahistov osnovnih šol s ptujskega območja, saj so vsi nastopajoči na tem državnem prvenstvu tudi člani Šahovskega
društva Ptuj. Posebej pa me veseli dejstvo, da je med mladimi vse več šahistk, kar je garancija za svetlo prihodnost tako ptujskega kot slovenskega ženskega šaha,« je vtise ob zaključku prvenstva strnil MM Danilo Polajžer, ki je bil na tokratnem državnem prvenstvu v vlogi spremljevalca in sekundanta. Mladi priprave že usmerjajo na regijske kvalifikacije za državno prvenstvo v standardnem šahu za starostne kategorije od U8 do U18, ki bodo v soboto, 21. januarja 2023, v prostorih ŠD Ptuj v Budini. Najboljši iz teh kvalifikacij se bodo uvrstili na državno prvenstvo, ki bo od 4. do 10. februarja potekalo v Čateških Toplicah.
Silva Razlag
Vrstni red na DP po posameznih kategorijah:
-	učenke U12 (47): 1. Anja Beber (OŠ A. Globokarja Postojna) 9 točk, 2. Zoja Pintarič (OŠ Ljudski vrt Ptuj) 7, 3. Lučka Heric (OŠ Selnica) 7 točk ... 5. Alisa Beranič (OŠ Kidričevo) 6 ... 11. Eva Medik (OŠ Ljudski vrt Ptuj) 5,5 ... 15. Zarja Gomboši (OŠ Breg) 5 točk ...
-	učenci U12 (51): 1. Kajetan Vaupot (2. OŠ Sl. Gradec) 8 točk, 2. Tom Crnjakovič (OŠ Cirkovce) 7,5, 3. Maks Mai Kokol (OŠ Hajdina) 7, 4. Maksim Kaiser (OŠ Kidričevo) 7, 5. Tibor Veber 6,5 ... 10. Svit Gomboši 6 (oba OŠ Breg) ...
-	učenke U15 (37): 1. Meta Heric (OŠ Selnica) 8 točk, 2. Inti Maček (OŠ F. Albrehta Kamnik) 7,5, 3. Iva Kampuš (OŠ Janka Modra) 7 ... 16. Aran-djela Horvat (OŠ Kidričevo) 4,5 točke ...
-	učenci U15 (52): 1. Miha Žmaucer (OŠ Domžale) 7 točk, 2. Jernej Koz-lovič (OŠ Koper) 7, 3. Žan Bajda (OŠ T. Čeč Trbovlje) ... 8. Tilen Kovačec 6 ... 29. Mihael Kukovec 4,5 (oba OŠ Ljudski vrt) ... 33. Elias Bender (OŠ Mladika) 4 ... 38. Jan Čurkovič (OŠ Ljudski vrt) 3,5 ...
torek • 17. januarja 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Zeleni nasveti
Šest domačih organskih gojil za dognojevanje na vrtu
Čeprav zdaj še ne moremo govoriti o dognojevanju, saj je to poletno opravilo, je zima tudi čas, da se naučimo nekaj novega. Gnojenje na vrtu je velika težava in mnogi v želji po visokem pridelku pretiravajo s kupljenimi gnojili. Danes boste videli, da je možno z ostanki v domači kuhinji tudi poleti dodajati potrebna gnojila. Poglejmo si samo pet najpogostejših možnosti.
Koprive
Dognojevanje s koprivami pravzaprav poznate skoraj vsi. A mislim, da ga mnogi ne uporabljajo pravilno. Mnogi od kopriv pričakujejo tudi čudeže. Kopriva je najučinkovitejša, če jo porežemo tik pred prvim cvetenjem. Lahko jo namakamo le 24 ur, lahko pa pustimo, da rastlinska masa popolnoma razpade, naredimo prevrelko. Koprivo lahko sušimo in uporabljamo suho maso. Razmerje gnojenja z namočenimi koprivami je nekje 1 : 10, lahko pa 1 kg sveže mase nadomestimo z nekje 200 g suhe mase. Prelijemo z 10 I vode. Po 24 urah lahko zadevo zaključimo, precedimo in uporabimo, lahko pa še zavremo in ohladimo. Zavreto tekočino uporabimo razredčeno 1 : 5, hladen izvleček pa lahko uporabljamo tudi nerazredčen. Lahko pa namočeno maso pustimo nekje na toplem tako dolgo, da se preneha peniti. Vsak dan pomešamo, da ne začne gniti. Po 10 do 14 dneh je proces fermentacije končan. Dobimo prevrelko. Maso precedimo, tekočino pa uporabljamo razredčeno 1 : 10. Edino ta pripravek lahko (nerazredčen) za mesec ali dva tudi shranimo. Hranimo v temnih posodah in na hladnem in povsem temnem.
Kopriva je odlično dušično gnojilo, vsebuje pa še železo, kalcij, nekaj kalija in fosforja in tudi silicij. Če s tem pripravkom zalivamo, z njim gnojimo, predvsem pospešujemo rast rastlin in krepimo odpornost koreninskega sistema. Zato v mrzlem vremenu spomladi (in jeseni) ali pa pri visokih temperaturah, kot smo jih imeli lani, tega ne počnemo. S pospeševanjem rasti rastlin, ki jih je pošteno zeblo, ki so imele slabe, nerazvite koreninske sisteme, povzročamo dodaten stres. Prav tako rastline ne želijo rasti pri previsokih temperaturah in jih tako dognojevanje prav tako močno moti. Ko pa se razmere umirijo, postane topleje ali hladneje), pa je tako dognojevanje na mestu.
Če pa želimo ojačati rastline v njihovem boju s škodljivci, predvsem ušmi, s pripravkom škropimo, ga dajemo na liste.
rastline. Uporabljamo ga enkrat tedensko.
Jajčne lupine
Pripravek iz gabeza, ki je po večini prosto rastoč v naravi, je odlično dopolnilo pripravku iz koprive. Kopriva vsebuje veliko dušika, ga-bez pa veliko kalija. Uporabljamo samo nadzemne dele, zato rastlin ne uničimo. Korenine so uporabne v človeškem zdravilstvu. Recept za pripravek je povsem enak tistemu iz kopriv. Najbolj smiselno je narediti prevrelko, jo shraniti in uporabljati v kombinaciji s koprivno. To pomeni, da namakamo koprive in gabez ločeno, shranimo pripravek ločeno, potem pa združimo in razredčimo skupaj.
Kalij je hranilo, ki odloča o odpornosti in kakovosti rastlin. Rastlinam močno pomaga tudi pri razporejanju in varčevanju z vodo, kar je v takih časih, kot so zdaj, dobrodošlo. Rastline zdaj kalij nujno potrebujejo, pogosto pa je v vrtovih blokiran, saj je v tleh preveč fosforja. Seveda pa ne bo dostopen, če zemlja ne bo mokra.
Kavna usedlina
Mnogi ste zanjo že slišali, drugi pa še ne. A kavna usedlina vsebuje vse potrebne minerale za rast in razvoj rastlin. Zato je ne mečite stran. Zbirajte jo in uporabljajte za poletno dognojevanje.
Sama jo kar potresem okoli rastlin, še bolje pa jo je zadelati v
Foto: Pixabay
zgornjo, 10 cm plast zemlje. Kava vsebuje veliko dušika in kalija, hranili, ki sta zdaj nujno potrebni rastlinam. Rahlo zakisa zemljo, kar je na večini vrtov dobrodošlo, saj so pHji tal po večini previsoki. Če pa ste prepričani, da je pri vas težava s kislostjo tal, potem kavo pomešajte s slamo ali senom in uporabite tako. Kavo dodajamo vsem vrtninam, zagotovo pa najbolj koristi plodovkam in tudi jago-dičju. Dodamo je nekje do 5 žlic na rastlino vsakih 15 dni. Poleg vseh ostalih dobrih lastnosti vpliva tudi na strukturo zemlje, rahlja tla.
Jajčne lupine mnogi že uporabljate, predvsem jih radi dajete v jamice ob sajenju paradižnika. Nič ni narobe, a tega, kar želite doseči, to je dovolj kalcija za rastline, s tem ne dosežete. Rahljate pa zemljo in nahranite mikroorganizme. Bodite pa zelo pozorni, saj jajčne lupine lahko vsebujejo tudi neprijetno bakterijo, salmonelo, ki zagotovo ne sme priti do listnate zelenjave, kot je solata. Jajčne lupine najprej operemo z mlačno vodo. Nato jih je treba sušiti 2 minuti na 200 oC za dezinfekcijo. Šele nato jih zmelje-mo, to lahko naredimo v mlinčkih za kavo, tudi v multipraktiku, prah damo v posodo in zmešamo z nekaj kisa, da je masa enakomerna, čvrsta. Kis je lahko alkoholni, lahko je tudi jabolčni kis, lahko se uporabi tudi sok limone. Tako dobimo kalcijev citrat, ta pa je veliko lažje dostopen koreninam rastlin. Rastline ga tudi lažje sprejmejo preko listov, ko je poleti edino uporaben. Tako lahko maso potresemo okoli korenin rastlin, jo zamešamo v zgornji centimeter zemlje, lahko pa eno žlico raztopimo v litru vode in s tem pripravkom škropimo po listih.
Bananini olupki
a
Foto: Pixabay
Luščine čebule
Čebulo vsi poznamo, saj je nepogrešljiva v kuhinji. Prepričana sem, da je luščin v vsakem gospodinjstvu veliko. Samo čebulo, z listi in čebulo vred, uporabljamo tudi kot odličen fungicid v borbi proti plesnim, kot je paradižnikova, solatna, krompirjeva ...
Manj znano pa je, da so luščine tudi dokaj hranljive. Pripravek naredimo tako, da namočimo 1 pest luščin na 1 l vode, posodo zapremo in pustimo na toplem 24 ur. Vsebuje veliko kalcija, kalija, magnezija, železo, baker . in še kaj. Hranila, ki jih potrebujejo vse plodovke in tudi kapusnice. Prav tako je to odlično gnojilo za cvetoče balkonske
Foto: Pixabay
Tudi bananini olupki so koristnejši kot hranilo kakor na kompostu. Mnogi menijo, da jih tja sploh ne dajemo. A to je predvsem zaradi FFS, ki jih res vsebujejo. Zato pretiravati res ne. Vsebujejo veliko kalcija, kalija in fosforja. Zato je dobro gnojilo iz bananinih olupkov kombinirati z gnojilom iz kopriv. Potrebujete olupke 4 banan, ki jih najprej razrežete na manjše kose. Prelijemo s približno 1 litrom vode in posodo pokrijemo. Damo na toplo, a senčno mesto za tri dni. Po treh dneh s pripravkom zalijemo rastline. Ponovno je tak pripravek odličen za vse zelenjadnice, najbolj pa za plodovke in balkonsko cvetje. Zalivamo enkrat tedensko.
Miša Pušenjak
Domača lekarna
Sirupi za pomoč ob nahodu in bolečem grlu
Za nami so prazniki in zabave ob novem letu, ko so se mize šibi-le od hrane in pijače, zdaj pa je dobro spet kaj narediti za telesno odpornost. Da bi se izognili prehladom in virusom, ki razsajajo naokoli, smo za vas pripravili nekaj receptov.
Z naravnimi sestavinami in pripravki lahko telesu pomagamo najti nove vire energije in obenem poskrbimo za umiritev. Z doma izdelanimi sirupi si telo okrepimo od znotraj in ga pripravimo na hladne dni. Sirup lahko uporabljamo kot dodatek k čaju ali ga uživamo samostojno.
Ingverjev sirup za blaženje prehlada
Sestavine: 100 g sveže naribanega ingverja, 1 bio limona, 3 skodelice vode, cvetlični med. Priprava: Limono operemo in iz lupine izrežemo trakove. Ingver, limonine trakove in vodo zmešamo in zavremo, nato znižamo temperaturo in kuhamo še deset minut, da tekočina povre do polovice. Tekočino sirupa precedimo in počakamo, da se ohladi. Sirupu dodamo dve žlici cvetličnega medu in ga nalijemo v kozarce. Dobro zapremo.
Foto: pexels.com
Ananasov sirup pri prvih znakih kašlja
Sestavine: svež ananas, cvetlični med, svež ingver, kajenski poper, sok 1 limone.
Priprava: Svež ananas očistimo in narežemo na manjše kose. V mešalniku ukašimo koščke ananasa, limonin sok, nekaj kosov sveže narezanega in očiščenega ingverja, ščep kajenskega popra in žlico medu. Pripravljen sirup nalijemo v kozarčke, zapremo in hranimo na hladnem.
Zeliščni sirup z vitaminom C
Sestavine: / skodelice borovnic, / skodelice šipka, /4 skodelice hibiskusa, 2 žlici cvetličnega medu, 3 skodelice vode. Priprava: Vodo zlijemo v kožico in kuhamo pri visoki temperaturi, da zavre. Vodi dodamo borovnice, šipek in hibiskus. Temperaturo znižamo in kuhamo na zmernem ognju, da tekočina povre za eno skodelico. Nato posodo odstavimo z ognja. Ko se sirup nekoliko ohladi, dodamo cvetlični med in dobro premešamo. Sirup hranimo v kozarčkih.
Čebulni sirup
Ta domači sirup pripravimo tako, da prepražimo tri žlice sladkorja toliko, da se sladkor utekočini. Nato prelijemo s pol litra vode in dodamo drobno sesekljani čebuli. Pustimo, da sestavine počasi vrejo na šibkem ognju vsaj še deset minut. Nato odstavimo z ognja in počakamo, da se sirup ohladi. Mešanico prelijemo skozi cedilo. Uživamo večkrat na dan po dve žlici. Lahko pa pripravimo sirup z medom, pri čemer je postopek enak kot pri pripravi sirupa s črno redkvijo: na vrhu čebule izdolbemo luknjo in vanjo dodamo žlico medu. Pustimo čez noč in naslednji dan počasi uživamo po žličkah. Mešanico lahko tudi razredčimo z vodo in pijemo po požirkih.
/
Foto: pexels.com
Karamelno mleko
Karamelno mleko bo hitro odpravilo bolečine v grlu in angino. Recept je izjemno preprost. Karamela se pripravi zgolj iz sladkorja. Uporabimo teflonsko ponev ali drugo posodo, ki onemogoča sprijemanje. Vanjo vsujemo nekaj žlic sladkorja in segrevamo, da se utekočini. Pustimo na ognju, dokler se ne obarva zlato, toda spet ne predolgo, sicer bo sladkobo hitro nadomestil okus po zažganem. Nato dodamo nekaj timijanovih lističev in počasi prilivamo mleko ter neprestano mešamo. Popijemo še rahlo vroče.
M. Koren
18 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 10. januarja 2023
Ptuj • Kurentovanje 2023
Galama večer bo v znamenju Dražena Zečica in skupine Mambo kings
Ptujsko Kurentovanje več kot pol stoletja utrjuje izjemno barvito in bogato tradicijo pustnih likov in letošnje, 63. Kurentovanje bo ponovno praznik izjemne etnološke dediščine pustnih tradicij s celega sveta. Obsegalo bo tri že uveljavljene in programsko še obogatene tematske sklope: EtnoFest, KarnevalFest ter ArtFest. Ob osrednjih dogodkih bo Kurentovanje še naprej gradilo na približevanju avtohtonih pustnih likov obiskovalcem, predvsem ob večernih dogodkih.
Prav posebno doživetje pa so večeri v karnevalski dvorani, ki prinašajo obilico zabave, nepozabna druženja, ples in najboljšo glasbo. Karnevalska dvorana Campus bo med 3. in 20. februarjem 2023 ponudila obilico zabave ob najboljših glasbenih gostih. Maskirani posamezniki in skupine bodo na devetih nepozabnih dogodkih rajali, se družili in se potegovali za bogate nagrade, ki jih bodo prejele najlepše karnevalske maske.
V sredo, 15. februarja, bo na Ptuju Dan kurentovih in korantovih skupin. Med Kurentovanjem je namreč sreda vsako leto rezervirana za Dan kurentovih in korantovih skupin, ko se skozi mesto sprehodi na stotine rogatih in pernatih kurentov oziroma korantov. Obhode kurentov zmeraj spremlja tudi hudič - ta naj bi skrbel za nemoten obhod in delovanje skupine kurentov. Oblečen je v rdeč ali črn kostum iz blaga. Na glavi ima kapo iz ovčjega usnja. Na njej so pritrjeni rogovi, šilast nos in dolg rdeč jezik. Prek hrbta ima vrženo mrežo, v rokah pa nosi male vile ali trizob.
Med priljubljenimi pustnimi liki so tudi orači. Pustno oranje je priljubljena šega, v kateri sta skriti že pozabljeni obredni dejanji: oranje obrambnega magičnega kroga okrog vasi in svečano zaoranje prve brazde ob začetku poljskih del. Na ptujskem območju so najbolj znani orači v Markovcih, Lancovi vasi, Podlehniku, Leskovcu, Dornavi in Okiču v Halozah. Skupino praviloma sestavljajo trije pari konjičev; ti
Foto: Črtomir Goznik

so vpreženi v okrašen lesen plug, za katerim stopa kurent. Pokač z dolgim bičem glasno poka, preganja zle duhove in oznanja prihod skupine oračev. Spremlja jih šegavi pobirač z grabljami in košaro za darove, zlasti mastne dobrote, ki jih skupina prejme od vaških gospodinj. Pokači so pri vseh skupinah pražnje oblečeni, obuti v škornje in z okrašenimi klobuki na glavi.
V petek, 10. februarja, bo karnevalsko dvorano zavzel Galama večer v družbi Dražena Zečica, zasedbe Mambo Kings in Aktualove Galame. Dražen Zečic je svojo glasbeno kariero začel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, a najprej kot avtor besedil za druge glasbenike, kot so Mate Bulic, Zlatko Peja-
kovic in Mišo Kovač. Najpogostejše teme njegovih besedil so nesojene ljubezni in razhodi. Prvi pevski uspeh je doživel leta 1993, ko je na splitskem festivalu zmagal s skladbo Govore mi mnogi ljudi. Od takrat je nanizal vrsto uspehov in nagrad, njegovi koncerti pa so zmeraj pravo doživetje, saj na odru združi najlepša čustva in pravo zabavo.
Najcenejše vstopnice za Kuren-tovanje 2023 lahko kupite na vseh prodajnih mestih Eventim in Petrol. Na voljo je tudi nakup karnevalske vstopnice za stojišče v parterju. Stane 99 evrov, omogoča vstop na vse prireditve v karnevalski dvorani in je prenosljiva.
Organizatorji: Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj
Skrinja domačih viž - Ansambel Meh ekspres
Glasba navdiha in zlatega obdobja narodno-zabavne glasbe
		i	i
éss i^H			
M / iB^Ml kil JI J	VL j, , V \' ¡¡¡lili' ^Mr^i^f	BSB II H fli il	k
■¡P	>iL -f nfll icr ' )1 v	nwn á^^Mr	[lkj^^H
HI v^l			
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Meh ekspres
Ansambel Meh ekspres prihaja iz okolice Dobrepolja. Gre za štiričlansko zasedbo: moški trio in pevko, ki jim je skupna ljubezen do glasbe. Nastala je na pobudo Blaža Škulja (harmonika, klaviature, vokal), ki je tudi vodja ansambla. Aleš Gačnik igra bas kitaro in poje, Miha Lampe ritem kitaro, Maruša Šušerski Zrnec pa je glavna vo-kalistka ansambla. Nihče izmed članov se z glasbo ne ukvarja poklicno, le ljubiteljsko. Veliko jim pomenijo skupna druženja na vajah in igranjih. Trudijo pa se, da čim več prostega časa preživijo s svojimi družinami. Zelo so jim hvaležni za vso podporo pri glasbenem ustvarjanju.
Njihov repertoar je sestavljen iz glasbe za vse generacije in vseh žanrov, od narodno-zabavne, zabavne, dalmatinske, do uspešnic zadnjih let. Najbolj znane njihove avtorske skladbe so: Dobre-poljska dolina, za katero so posneli tudi videospot, s skladbo Nejmam cajta so se predstavili na festivalskem večeru viž v narečju in najnovejša A si za?
„Lepo je sprejemati tudi tisto, kar ti ni ravno blizu, kot tudi lepo je biti sprejet, tu gre za vzajemnost. Ceniti je treba tako različne zvrsti glasbe kot tudi glasbenike, ki se trudijo vsak po svojih najboljših močeh. Narodno-za-bavna glasba je naša zapuščina, na katero moramo biti ponosni. Nam so všeč vse zvrsti glasbe, vsak pa se lahko odloči, s katero zvrstjo se želi izraziti in mu tudi najbolje leži. Kakor se na splošno spreminja svet in seveda prihajajo novodobni poslušalci, je treba tudi v svetu glasbe nekako slediti trendu in s tem tudi narodno-za-bavno glasbo približati vsem poslušalcem. Vsekakor z novimi sodobnimi izvajalci ni nič narobe, vsi skupaj gremo naprej v korak s časom. Lahko rečem, da bolj kot ne prisegamo na zlate čase slovenske narodno-zabavne glasbe, čase Avsenika, Miheliča, Slaka, ki po našem mnenju še vedno najbolj navdušujejo," je v imenu ansambla o novih smereh tudi na področju narodno-zabavne glasbe povedal vodja ansambla Meh ekspres Blaž Škulj.
Za njihov ansambel so festivali nekaj odličnega. Včasih ni bilo kakšnih velikih priložnosti, da bi se ansambli lahko predstavili, prav tako svet ni bil prenasičen s koncerti, skratka glasbo lahko danes poslušamo v vsakem tre-
nutku in kjer koli. „V današnjih časih pa festival nudi glasbenikom drugačno izkušnjo, priložnost, da lahko ansambel zasije v najlepši možni luči, da se člani ansambla še bolj povežejo. Pa vsa ta trema pred nastopom in evfo-
rija po nastopu, ki je nepogrešljiva ob tej priložnosti, hkrati pa tudi navdih in spodbuda. To so dragocene izkušnje. Prav tako se je lepo družiti z ostalimi ansambli, se z njimi spoznati, navezati stike. Ansambel Meh ekspres bi
se tudi udeležil ptujskega festivala, če bi nas povabili," so povedali Blaž, Aleš, Miha in Maruša.
V času korone so se kar malo žalostno gledali na vajah, se spominjajo tega časa. Ni bilo neke prave motivacije, zato so jo morali iskati globoko v sebi. Ker pa imajo glasbo res radi, jim ogromno pomeni, zato so vztrajali. Druga polovica leta 2022 je bila zanje kar živahna, še bolj živahno leto pa bo leto 2023.
„Leto 2023 naj bo čudovito. Vsak naj postane najboljša različica samega sebe, tudi v glasbi. Člani si želimo veliko nastopanja, igranj in skupnega druženja. Glede na zadnji uspešni projekt, pesem A si za?, pa nimamo nič proti, če se kakšen tak ponovi tudi v novem letu. Smo ljudje navdiha in ne želimo početi nekaj na silo. Prepričani smo, da bo leto 2023 prineslo samo dobre stvari," so še povedali člani ansambla Meh ekspres in vsem ljubiteljem glasbe, še posebej pa narodno-zabavne glasbe, zaželeli veliko glasbenih užitkov.
MG
torek • 10. januarja 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Slovenija • Milijonski dobitki na račun vplačanih milijonov
S srečo občanov tudi sreča za občine
V devetih mesecih lanskega leta je Loterija Slovenije izplačala več kot 5,4 milijona dobitkov, ki so igralcem iger na srečo prinesli 54 milijonov evrov oz. povprečno 10,2 evra na dobitni listek. Najvišji dobitek še vedno ostaja konecjanuarja izžrebana kombinacija v igriJackpot v višini 11,1 milijona evrov, kije bila vplačana v Rogaški Slatini.
Žil 23 ^ ^ ^ 32 ?
Foto: Pexels.com
Loterija Slovenije je slovenski organizator iger na srečo, in sicer prireja igre Loto, Eurojacpot, Vi-kingloto, Tikitaka, 3x3, Joker ter prodaja še ostale srečke in hip igre. V prvih devetih mesecih leta 2022 je Loterija Slovenije zabeležila 11 % višji promet kot v enakem obdobju lani. Povišanje prodaje v letošnjem v primerjavi s preteklim letom gre pripisati tudi omejitvam, povezanimi z epidemijo co-vid-19, ki so lani in še leto prej negativno vplivale na prodajo. »Trenutna gospodarska slika še nima pomembnejšega vpliva na prodajo naših iger, na katero v normalnih razmerah vplivajo predvsem razvojne in prodajne aktivnosti ter višina skladov za glavne dobitke pri najpomembnejših igrah. Vsekakor bi nadaljevanje inflacijskih pritiskov in posledično padec kupne moči prizadel tudi obseg prodaje naših iger,« ocenjujejo v Loteriji Slovenije.
Lani je Loterija Slovenije ustvarila več kot 105 milijonov evrov prihodkov od prodaje iger na srečo, rezultat leta 2022 še ni znan,
zagotovo pa bo še višji. Sicer pa je bila lani najbolj popularna igra Loto, ki buri domišljijo že vse od leta 1962 in je že 60 let tudi najbolj priljubljena loterijska igra.
Po podatkih Loterije Slovenije v Lotu sodeluje kar 55 % polnoletnih prebivalcev Slovenije. Sedmica je bila nazadnje izžrebana oktobra, milijonar (ali pa milijonarka) pa je postal bogatejši za pet milijonov evrov, 750.000 evrov pa je prejela občina, v kateri ima srečni dobitnik prijavljeno stalno prebivališče. Vsak teden je v tej igri izžrebanih do 20.000 Loto dobitkov, v zadnjih desetih letih pa so igralci igre Loto prejeli nekaj več kot 306 milijonov evrov.
Še višji dobitki so igralcem obljubljeni v mednarodnih igrah na srečo. Marca je minilo deset let od začetka prirejanja igre Eurojackpot in Slovenci smo glavni dobitek Jackpot zadeli trikrat. Prvi Jackpot, vreden 21 milijonov evrov, je igralec vplačal konec leta 2013 v Grosuplju, dobitna kombinacija, ki je igralcu prinesla kar 28,2 milijona evrov, je bila
vplačana poleti 2014 v Žalcu, tretji ,slovenski' Jackpot pa je vreden 11,1 milijona evrov in je bil v začetku leta vplačan v Rogaški Slatini.
Milijonski dobitek, vreden kar 10,8 milijona evrov, je bil vplačan septembra letos tudi v igri Vikin-glotto v Ljubljani. Glavni dobitek je bil izžreban tudi v igri Tikitaka, in sicer je bil zmagovalni listek vplačan na Ptuju, srečnež pa je prejel 200.000 evrov. V najstarejšem mestu je bila vplačana tudi kombinacija v igri Joker 6, vredna 150.000 evrov, Loto listek pa je nekoga razveselil s 30.000 evri.
Srečo z igralci pa delijo tudi občine, kjer imajo ti stalno prebivališče. Podatkov, koliko so občine letos ali v preteklem letu prejele na račun davka od iger na srečo, v Loteriji Slovenije in na finančni upravi ne razkrivajo. Postregli so le s podatki, da so slovenske občine leta 2020 skupno prejel 2,4 milijona, lani 3,3 milijona evrov, letos do novembra pa so se občinski proračuni obogatili s 5,8 milijona evrov davka od iger na srečo.
Mojca Vtič
Skupna višina dobitkov in število izplačanih dobitkov iger na srečo Loterije Slovenije
	2020	2021	2022*
Št. izplačanih dobitkov	5,6 milijona	6,3 milijona	5,3 milijona
Promet Loterije Slovenije od iger na srečo	97.282.866 €	105.127.345 €	111.600.000 € (plan)
Čisti dobiček Loterije Slovenije	4.648.602 €	4.959.423 €	/
Skupna vrednost izplačanih dobitkov	38.865.748 €	47.293.794 €	54.155.773 €
Povprečna vrednost dobitka	7 €	7,5 €	10,2 €
Vir: Loterija Slovenije
*Prvih devet mesecev
Loterija Slovenije ob tem poudarja, da v obliki koncesijskih dajatev, davkov, povezanih s prirejanjem iger in sklada za dobitke družbi vrne več kot 79 % sredstev od prodaje Iger na srečo, tako naj bi Igralci Iger na srečo v zadnjem letu pomagali zbrati kar 20,3 milijona evrov za Invalidske, humanitarne In športne organizacije.
Foto: Pexels.com
Slovenija • Slovenka leta
Katera bo Slovenka leta 2022?
Leto je minilo kot blisk in spet je tu naša največja akcija. Aktualna Slovenka leta Nika Kovač, ki jo je spoznal tudi svet, bo to le še nekaj časa - kateri bo pripadel letošnji naslov? To je od tega trenutka naprej izključno v vaših rokah! Naše delo je opravljeno, pretresli smo goro predlogov in na situ je ostalo 11 imen. Za svojo izbranko lahko glasujete s kuponom. Nalepite ga na dopisnico ali dajte v kuverto in nam ga vrnite na naslov Revija Jana, Vevška cesta 52,1260 Ljubljana Polje. Med kuponi bomo ob zaključku akcije (točen datum bomo objavili v eni naslednjih številk) izžrebali 50 dobitnikov Janinih majic. Glasove pa boste lahko oddali tudi na spletu, in sicer na spletni strani Jane ter nekaterih drugih por-talov naše hiše, a le en glas na dan. Naj se glasovanje začne! Čakamo novo Slovenko leta!
Suzana ANZUR
je poklicna gasilka v Gasilski brigadi Ljubljana, ena izmed dveh poklicnih gasilk v državi in že 30 let tudi predana prostovoljna gasilka PGD Bizovik, kjer je bila sedem let poveljnica, zdaj pa je podpoveljnica. Vodi usposabljanja za gasilce bolničarje in je mentorica mladim tako v lokalnem društvu kot v okviru gasilske zveze. Odločna, srčna, neutrudna in usmerjena k nenehnim izboljšavam je bila za svoje prizadevno delo že večkrat odlikovana in je gotovo navdih za mnoge mlade gasilke. Te v gasilskih društvih po državi še zdaleč niso samo za okras, kar smo dokončno spoznali v uničujočem kraškem požaru. Suzana je največji požar v slovenski zgodovini pomagala gasiti tri dni. Take preizkušnje jo krepijo in ji spreminjajo pogled na življenje. Ve, kaj je v resnici pomembno, in zanjo ni druge možnosti kot gasilstvo.
1
\

Foto: Pexels.com
Foto: Pexels.com
Katja BAŠIČ
je nekdanja kriminalistka, legendarna v očeh številnih žensk in otrok, žrtev nasilja in spolnih zlorab, ki jim je pomagala, pa v očeh javnosti, ki jo ozavešča o zlorabah, ki se vsak dan dogajajo čisto blizu nas, a se o njih ne govori. Ona je o teh grdih, bolečih, nepriljubljenih temah javno spregovorila med prvimi. In še vedno govori - z upokojitvijo leta 2000 se je poslovila od službe, ne pa tudi od svojega dela. Bila je soustanoviteljica prvega SOS telefona za žrtve nasilja, pozneje je ustanovila telefon za pomoč ZATE in nevladno organizacijo Združenje proti spolnemu zlorabljanju. Nenehno se izobražuje in prireja izobraževanja za druge, predvsem pa je žrtvam nasilja velikodušno na voljo za osebno pomoč - zanje vlaga prijave na tožilstvo, je njihova tolažnica in neomajna podpora, ker ve, da topla beseda včasih pomaga bolj kot deset prijav.
Matea BENEDETTI
je modna oblikovalka, predavateljica in ustanoviteljica Benedetti Life, ene najbolj ekoloških modnih znamk na svetu, pionirka trajnostne mode v Sloveniji ter z mednarodnimi priznanji in nagradami ovenčana vizionarka, ki želi živeti v čisto drugačnem svetu. Pri svojem delu postavlja na prvo mesto skrb za planet, zato so njena oblačila iz tekstila, za čigar proizvodnjo niso onesnaževali tal in voda, živali pa ne trpele. Vrhunec prepoznavnosti je dosegla, ko se je v njeni kreaciji iz svile, narejene iz lesne kaše, po rdeči preprogi na Oskarjih sprehodila mama globalne zvezde. Njen cilj ni imeti najuspešnejše blagovne znamke na svetu, temveč kazati pot drugim. Če nam uspe z ekološko, trajnostno, etično in luksuzno modo preživeti v tako nepoštenem svetu, smo lahko svetla luč drugim, pravi. Prepričana je, da do sprememb vodi sočutje.
Foto: Pexels.com

GLASOVNICA
»Bwrertltl
mbm
Ime in priimek
Naslov
Glasujem za Slovenko leta 2022:
(Vpišite ime in priimek kandidatke - samo ene!)
Ne bomo jih uporabili za noben drug m
Kupon izpolnite, izrežite in nalepite na dopisnico ali nam ga pošljite v kuverti na naslov:
Uredništvo revije Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Moste - Polje. Glasovanje bo omogočeno tudi na spletni strani www.slovenkaleta.si.
20 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 10. januarja 2023
Piše: Mateja Toplak • La dolce vita, Toskana
San Gimignano
"Če se povzpnete na bližnje hribe v okolici San Gimignana, se vam bo pred očmi naslikalo trinajst mogočnih stolpov, ki se dvigajo iz starega mestnegajedra. San Gimignanu pravijo tudi srednjeveški Manhattan, nekoč so namreč sosedje tekmovali v višini stolpov (od prvotnih dvainsedemdesetih stolpov jih je zobu časa uspešno kljubovalo le trinajst) - to je bil nekoč način razkazovanja moči in bogastva. Nato se je v štirinajstem stoletju situacija precej spremenila, saj je kuga izbrisala velik del prebivalstva in zelo oslabila lokalno gospodarstvo, tako ni bilo več finančnega presežka za vedno višje in mogočnejše stolpe. Kljub temu pa je danes San Gimignano tako priljubljen, da niti kuga ne bi mogla odvrniti rojev poletnih izletnikov, kijih privabljajo srednjeveške ulice in očarljivo podežebko okolje..."
Letak spravim v žep in pogledam naokoli. Mesto je prazno, le tu in tam srečam kakšnega popotnika, ki si briše čelo in polglasno sopiha. Zrak je suh, sonce sije direktno v ozke ulice, polkna hiš so zaprta, rdeče cvetlice na okenskih policah prosijo za vodo, jaz pa slonim na kamniti fasadi in se sprašujem, kam so šle vse tiste trume turistov, o katerih je pisalo v letaku.
Ko stopam naprej, nad mano zaplapolajo bele rjuhe, slišim glasove, kot da nekdo preklaplja kanale na televiziji, sliši se rožljanje krožnikov in smeh. V daljavi igra violina, zvok se pripelje iz ene od ulic, in ko mu sledim, se po nekaj zavojih znajdem na nekem trgu, kjer sta dve dolgi koloni turistov, tesno druga ob drugi. Čakajoči se topijo v svojem potu, polivajo
San Gimignano - srednjeveško mestece v Toskani
Foto: Mateja Toplak

Foto: Mateja Toplak
Nad mano zaplapolajo bele rjuhe, slišim glasove, kot da nekdo preklaplja kanale na televiziji, sliši se rožljanje krožnikov in smeh. V daljavi igra violina, zvok se pripelje iz ene od ulic ...
-
■■ÛBËM K'? •' iv
y--------
. ... i ■ ■■■
» ' '
n$ Mfe^
se z vodo iz plastenke in pahljajo s časopisi. Vrsti se vijeta daleč v eno izmed ulic in morda celo do naslednjega trga. Moški v zeleni
majici stoji v senci ob zidu in igra na violino. Ljudje čakajo in pogledujejo proti vodnjaku, ki stoji na sredi trga. Poskušam najti, od

Čas je za: GELATO (sladoled).
kod izvira ta nepričakovana vrsta, prebijam se med počitnikarji in pravim, scusi, scusi. Ena vrsta, dolga kot vsakodnevna gneča na
Foto: Mateja Toplak
firenških cestah, vodi do slado-ledarne Gelateria Dondoli, druga pa do njene sosede Caffetteria Gelateriadell'Olmo. Nad vrati te piše, da strežejo najboljši sladoled na svetu, nad vrati druge pa, da strežejo sladoled, ki je dvakrat zmagovalec tekmovanja za najboljši sladoled na svetu. To tekmovanje naj ne bi bilo zgolj tekmovanje za najbolj kakovosten sladoled, temveč tudi tekmovanje v kreiranju inovativnih okusov domačih sladoledov, mi je namignil možak z belim predpasnikom, ki se je vzel od kdo ve kod in zmedenim prišlekom delil razglednice svoje sladoledar-ne. Kreativnost (in brezplačna razglednica) me je prepričala, zato sem se postavila na konec vrste Gelaterie Dondoli.
Pred mano je stalo vsaj petdeset ljudi, morda več, sedemdeset ali osemdeset, nisem prepričana. Moški v zeleni majici je še zmeraj igral na violino. Nek počitnikar je izstopil iz vrste, violinistu v klobuk vrgel kovanec, ta se je med igranjem rahlo priklonil, počit-
balkanski avtor: ljudski dušan ples kovaclc v obliki __kola
razsežnost predmeta
konkurenca, rivaliteta
pevec pestner
□
zelo velika tropska kača.boa očka
anton mahnič
slepi tebanski videč iz grške mitologije
Študentska
knjižica za vpis ocen
katranu podobna osnova asfalta
avgust (ernigoj
jurij dalmatin
srečko kosovel
ameriška igralka (marisa)
razvezaj v glasbi
KOLOFON
Foto: Mateja Toplak
Čas je za: GELATO (sladoled).
nikar pa se je brž vrnil v sladoledno vrsto. Stali smo pod žgočim soncem, koža me je pekla in pokrivala sem se s papirnatim zemljevidom. Čakala sem približno štirideset minut, tako sem imela dovolj časa, da sem si izbrala dva inovativna okusa, ki morda komu ne zvenita najbolje: okus bazili-kine skutine torte z jagodno in paradižnikovo omako ter sladoled iz riža z mangom in kokosom. Moje pravilo pri sladoledu je eno: poskusi nekaj novega (zato lahko danes rečem, da sem na svojih potovanjih poskusila že sladoled z okusom šampanjca, sladoled na osnovi kumaric in gorgonzole, jajčni sladoled z medom ...).
Moram priznati, da je bil sladoled iz Gelaterie Dondoli več kot odličen, le počasna postrežba bi dobila malce nižjo oceno (in morda bi si v sladoledarni lahko omislili kak senčnik, ki bi ga postavili pred vrata?). No, čakanje je v bistvu del turizma in brez teh dolgih sladolednih vrst - kako bi pa človek vedel, kje dobiti (domnevno) najboljši sladoled na svetu?
, Ptuj
skladni, ubrani glasovi reka v švici
britanski
otok v irskem morju
pozavnist pri orle-kih matko zmago sagadin
jože toporišič
Thymelicus lineola
Razpon kril je od 25 do 30 mm. Zgornja in spodnja stran kril sta pretežno rjavooranžne barve. Na zgornji strani kril so poudarjene temno rjave žile in širši črn pas ob zunanjem robu kril. Ta črni rob na notranji strani neostro in difuzno ob žilah prehaja v oranžno barvo kril. Samec ima na sprednjih krilih ob žili celice kratek in tanek črn pas dišavnih dlačic. Spodnja stran kril je bledo sivooran-žne barve brez vidnih lis. Gosenica je zelena z vzdolžnimi progami na hrbtu. Hranilne rastline gosenic: Trave. Razširjenost: Negojeni travniki. Doba letenja: V eni podaljšani generaciji od maja do avgusta.
BEZAN - pomožno jadro na zadnjem ladijskem jamboru, SONO, Sion - priznani japonski cineast, TEJREZIAS - slepi tebanski videc, ki ga je Zevs obdaril z življenjem, dolgim sedem generacij
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
torek • 10. januarja 2023
Za kratek čas
Štajerski	21
Podravje • Iz studia Radia Ptuj
Pomembna jubileja za Radio Ptuj
Leto 2023 seje za ekipo Radia Ptuj začelo z dvema pomembnima obletnicama - 2. januarja je minilo natanko 60 let, odkar seje s ptujskega gradu leta 1963 prvič oglasil Radio Ptuj. Štiri desetletja in dan kasneje pa seje prvič oglasila Štajerska budilka, kije torej 3. januarja 2023 praznovala svoj 20. rojstni dan. V družbi Radio-Tednik Ptuj pa bomo letos obeležili še en jubilej - 75-letnico izdajanja časopisa, ki danes nosi ime Štajerski tednik.
„Radio Ptuj ima skozi vsa desetletja v domovih in srcih poslušalcev posebno mesto. Smo medij, ki poroča o aktualnem dogajanju v domačem okolju, poleg tega pa se zavedamo tudi pomembne družbeno odgovorne vloge, ki jo imamo. Skozi leta smo, ne glede na to, kdo je vodil družbo Radio-Tednik, pripravljali številne projekte, na katere smo lahko upravičeno ponosni - smo organizatorji najstarejšega festivala narodno-zabavne glasbe, zadnja leta pripravljamo odmevni projekt Podravje na dlani - božično darilo na vsaki dlani, s katerim lajšamo stiske socialno šibkih družin, pod našim okriljem vsako leto slovenske pesmi prepeva na stotine otrok. Obenem smo radio uspešno preselili tudi na splet, saj si poslušalci našega programa
več ne morejo predstavljati brez video vsebin na Facebook profilu, v lanskem letu pa smo radijski signal v svet poslali tudi v DAB+ tehnologiji," pove odgovorni urednik Radia Ptuj Domen Hren.
Pomemben del radijskega programa je tudi Štajerska budilka, jutranji program, ki vsak delovni dan skrbi za dobro voljo in informiranost poslušalcev Spodnjega Podravja. Pred dvajsetimi leti je Štajerska budilka nastala na pobudo takratnega direktorja Božidarja Dokla in odgovornega urednika Radia Ptuj Ludvika Kotarja. Kombinacijo zabave, sproščenosti in vseh pomembnih informacij so poslušalci takoj sprejeli za svojo in Štajerska budilka je še zdaj eden najbolj priljubljenih delov radijskega programa. Sedanji urednik Radia
Sedanji voditelji Štajerske budilke: Tadej Gerečnik, Domen Hren in Dalibor Bedenik
Ptuj Domen Hren ob tem pravi: »Jutro je danes bolj kompleksno in na čase tudi stresno obdobje, zato je današnji jutranji program zagotovo težje pripravljati kot pred dvajsetimi leti. Radijske postaje namreč v jutranjem terminu ne tekmujejo več samo z drugimi radijskimi postajami ali televizijami, ampak se soočajo z napadi pametnih telefonov, tablic in računalnikov. Vse bolj očitno postaja, da morajo postaje zagotoviti, da so natančno nastavljene in optimizirane za izpolnjevanje zapletenih in pogosto težko razumljivih potreb svojega občinstva v jutranjem terminu.« Ob tem se iskreno zahvaljuje vsem sodelavcem, ki so skozi leta s svojim delom prispevali k temu, da je Štajerska budilka še danes tako uspešna in priljubljena: Ludvik Kotar, Božidar Dokl in prvi voditelj Rado Škrjanec ter Tatjana Mohorko, Zlatka Planinc, Natalija Škrlec, Dalibor Bedenik, Tadej Gerečnik, Majda Fridl, Anemari Kekec in Marija Slodnjak, Simona Pušnik, Petra Kurnik, Matjaž Kitak, Kristjan Šmid, Mateja Tomašič, Tone Topolovec, David Breznik, Miha Masten, Danilo Majcen, Karolina Putarek in Mateja Arnuš.
NŠ
Foto: CG
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
9		8		3	5	2		6
2			1			5	3	
								
7			4	8			9	
				2				
	8			5	7			3
								
	2	6			3			5
8		7	6	9		3		4
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥¥	©©	€	Q
Bik	¥	©©©	€€	QQQ
Dvojcka	¥¥		€€€	Q
Rak	¥	©©©	€€	QQQ
Lev	¥¥		€€€	Q
Devica	¥¥¥	©©	€	QQ
Tehtnica	¥		€€€	QQQ
Škorpijon	¥	©©©	€	QQ
Strelec	¥¥¥	©©	€€€	O
Kozorog	¥¥¥	©	€	OOO
Vodnar	¥	©©©	€€€	OO
Ribi	¥¥	©	€€	OOO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
(Velja za teden od 10. do 16. januar 2023.) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Štajerski TEDNIK
»Brati časopis ni naVada,je privilegij biti Verodostojno obveščen« Spoštovani naročniki Štajerskega tednika
Zaradi stroškov poslovanja s Pošto Slovenije in z željo prispevati k varovanju narave želimo s 1.1. 2023
i
v družbi Radio-Tednik uvesti posredovanje mesečnih položnic preko elektronske pošte.
Vljudno Vas prosimo, da vaš elektronski naslov posredujte na elektronski naslov: majda.seguIa@radio-tednijui ali na tel. št. 02 749 34 16.
Še vedno pa bo ostalo v veljavi za vse, ki tako želite, tudi klasično plačilo s položnico.
Hvala
Uredništvo Štajerskega tednika
Tednikova nagradna razrezanka • Z dodatno nagrado za vse!
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 16. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica.
Zdaj pa veselo na delo!
Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je:
Luka Goričan, Destrnik.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 10. januarja 2023
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Mestno občino Ptuj ter Osnovnimi šolami Breg, Ljudski vrt, Mladika in Olge Meglic vabi na prireditev
H? C-
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci osnovnih šol iz Ptuja.
Vidimo se v sredo, 11. januarja, ob 18. uri v športni dvorani Osnovne šole Mladika.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
Projekt podpira Mestna občina Ptuj.
♦ h*BIT M v^
IT rešitve J ^^ ^^^^
SAZAS
D	a
SILKEM	
Štajerski TEDNIK radioPTUI
uiunpen
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
Hi
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
LETO XXXII-, ST. 21
Ptuj, 7. junija 1979
CENA 4 DINARJE
YU ISSN 0040-im
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Človek si srečo ustvari sam (stran 3) Kakšne mesnice imamo v Ptuju (stran 4) Urejanje območja Potekava (stran 7| Kufturni dnevi (siren 9) OaemdesetiBtnik ia votanom (stran 11}

PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ
Za zdravo pitno vodo v Halozah
odprli rcpuN.U.>
■ooljncn tj ntkiu ii
r-Arcn Ivifjilujr. MiäJt AI.IW ¿„n
- ,w.. M"ln * - p"^«^
T.	b':i	,u4	c« »'J m et IU üu(«..
ti"" ""i3'1"'*" i»id>fti>4	«dri««,. Judi Afutt V<tik«q*.
fqpaNKl* lonfrfdvr 2SMS,	Braunol! KS Denan n Miran *
TS* e ^SL^Sf- """Vi W**<«>lnik wnkajWc
mladimi* «feloi« ikjiji jm ItK	mlatjiiw	pit
ZSMi. pwdwnüi	.>,»«¡,0 Inoin* ti.
¡SSyiSÜLP M:	M,M « * * lote f'. ______
'	Man» Porinil, irse™*,**,
kJTÄ »"SEL	IM«»»"' »W.K- p« |t > V Ukib
i)t M DA M7»	j» hub ifcJa|J t-,,	"
iMiri iDoial K All I rani	t,x'
jr gnmll hHiri^ki	— O — ft — A — V — O. rtri««.,
FOTOtM.Oimn
l.^^i.h,««,!,	M*. U(Ku 4M* KM, RnJica,
I os Ihrnna Aup	l iubljana - Hrtifiad, Ktffijt,
«e MlIA Sii ped	Scmjur, KjJ^Ikj, Rudiji m
l!dBt> otfli	Snnto Ouknni jwufram deta u
iiint mi njuejdl	uj» '«mi
RJ iUtii.riču m r>.-	i*<j mlji 1. MiH MOD m. 13
Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor
u Idtrtiiji prek >5.	_______
prek SCO Ptufi Jan kianp» D<mti h> Innreren: M friridirii ctvfc hiif>i nj-mc.i nw 1'oIk. vrfcrfah rjumrniiuitr nma l"tuLi ' ' " na».« HO II 1 p» ® t p**t*
le di 1 J K »nem


>4ckU jilnta piHu sink
w (Ttpd^jt	1 j.
S SEJE KHMrTEJi 0K ZKS PTUJ
Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema!

----- ~ krilsOo
Clan.is r.K ,n..\ril JcIri-iiJiij n.
P-HIjII -».,. -—■---—' -
iofflihji M
•da i UU, r^BiiK... .ia.,j nj imi [hhir.v> CivJimu je idifrta 'V!IU ^fÜöAirt«-« tec infill n*.
v V^ V1'!■ K1	' t4.n,> W^P »lili rum«Ij.jk-I W
. u-n^M, ,„dj|ilud Liinl/ciniprcdCic^Ate, prlhä». ircL hcnrJ )C bj,. namenjenih ddM^inn dCs-e»:ii ti A^vino
f^f» vTTra^h "*f,f>n|h ¿"P™1 % Äni.
w Jn.if'l tonm PnMdiVrj ^ ukajiko WHMM ik «l-?ihrJff"t * J'L<i?X!!<U lud'	linnuww -
,,	'Ju^Uir, „mc.upijnnih L«iw<„,h «upw,,
^är*1	»GpSoMi, Slrju« Uufhc
Hhruti, umrjJiniki Mi ^JeUaf-i ltu^, VTni ukrau Lo BaaUuiP PJ Ja W nJJjkinfiCjtj teir ul> ^rejvliijpju pr^Vih
K,. ii lilj nj «cji	t, k
w-if h«uitM9< h »Ll,'pia dilej
iu ijunrjj n jvwduw & 0 na lern
Ker temelji prikodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
torek • 10. januarja 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
c ©
PISANA ■ ZABAVNA ■ AKTUALNA
Mali oglasi
TOREK 10. januar 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 OtJDci pojejo slovenske pesmi 9:15 Iz dežele ob Muri 34. oddaja 9:40 Tadej Toš in oarevanje 10:00 Tele M
10:25 Festival Narodno zabavne glasbe
11:40 Dobrote slovenskih kmetij 2022
12:00 Ptujska kronika
12:35 Cista umetnost - januar
13:05 Pogled nazaj
13:40 Glasba za vse
14:10 Tele M
15:40 Videostrani
18:00 Ptujska kronika
18:40 Glasbena osmica (slo.)
19:10 Pomurski tednik
19:40 Tadej Toš in ogrevanje
20:00 Ptujska kronika
20:35 Obzornik TV Dravograd
21:10 Pogled nazaj
21:45 Risanka
22:00 Ptujska kronika
22:45 Utrip Ormoža
23:50 Cista umetnost-januar
00:40 Videostrani
ČETRTEK 12. januar 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Iz dežele ob Muri 34. oddaja 8:25 Otroci pojejo slovenske pesmi 9:40 Bralni razgledi 9. oddaja 9:55 Animirana pripovedka 10:00 Tele M
10:25 Festival Narodno zabavne glasbe
11:40 Tadej Toš in ogrevanje
12 00 Ptujska kronika
1220 Pogled nazaj
12:55 Cista umetnost - januar
13:25 Glasba ja vse
13:55 Tele M
14:25 Videostrani
18:00 Ptujska kronika
18:20 Porial
13:30 Obzornik TV Dravograd 1905 Iz dežele ob Muri 35. oddaja 19:30 Cista umetnost-januar 20:00 Ptujska kronika 20:20 Glasbena osmica (slo.) 20:50 Futsal magazin S09E17 21:15 Poaled nazaj 21:50 Kdo? 22:00 Ptujska kronika 22:20 Dober večer
23:10 Festival Narodno zabavne glasbe 00:45 Videostrani	y
SREDA 11. janaur 7:30Glasbena osmica (sb.) 8:00 Festival Narodno zabavne glasbe 9:15 Iz dežele ob Muri 34. oddaja 9:40 Tadej Toš in ogrevanje 10:00 Tele M
10:25 Otroci pojejo slovenske pesmi
11:40 Poetovio Cup2022
12:00 Ptujska kronika
12:40 Glasba za vse
13:10 Čista umetnost-januar
13:40 Pogled nazaj
14:15 Tele M
15:50 Videostrani
18:00 Ptujska kronika
18:20 Glasbena osmica (tuja)
18:50 Pomurski tednik
19:20 Obzornik TV Dravograd
20:00 Ptujska kronika
20:20 Utrip Ormoža
21:25 Pogled nazaj
22:00 Ptujska kronika
22:20 Dober Večer
23:10 Čista umetnost-januar
00:00 Videostrani
HJMm.,1 ts ■jjfcS
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
KUPIM nakladalko, starejšo, lahko je v okvari, in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 031 424 684.
NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti. Naročila sprejemajo na telefon 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23.
PRODAM seno in otavo, cena po velikosti nakladalke. Tel. 041 542 325.
KUPIM traktor in mulčer ter drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 540 364.
ZAPOSLIMO dva delavca za montažo gum. Slavica Kolarič, s. p., Bukovci 121c, PE Rajšpova 14, Ptuj. Zaposlitev s 1. 2. 2023. Tel. 041 639 074.
m
UB
Ko vajine si zaželimo bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče,
saj verjeti noče, da vaju več z nami ni.
V SPOMIN
Aleš Svenšek
ZAKL 30 PODLEHNIK
21. 8. 1988-5. 1. 1998
Stanko Svenšek
ZAKL 30 PODLEHNIK
10. 11. 1955-26. 1. 2017
Hvala vsem, ki z lepo mislijo ali svečko počastite njun spomin.
Vsi vajini najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radio-tednik.si,
tel. 02 749 34 16
ali marjana.pihler@radio-tednik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva!
SPOMIN
8. januarja je minilo deset let, odkar nas je zapustil
Anton Kondrič
IZ DORNAVE
Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
Sre"t*e
www.reporter.si
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala, in večno lep spomin nate.
ZAHVALA
Tiho je odšla od nas naša draga mama, babica, prababica in tašča
Marija Osenjak
IZ ZGORNJEGA ŠTURMOVCA 3
(16. 11. 1930-26. 12. 2022)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi vaščanom Šturmovca.
Posebna hvala p. Klemnu Slapšaku za opravljen obred, govornici Alenki Prelog, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete pesmi ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
FOTOGRAFIJE S POGREBA JANEZA ZEMLJARICA
Kdo vse se je nekdanjemu šefu Udbe prišel poklonit na ljubljanske Žale
PERVERZNOSTI V SAMOSTANU
Poiskali smo redovnice, ki jih je pater Marko Rupnik vabil na seks v troje
IN MEMORIAM
Poklon Jožetu Pučniku ob dvajseti obletnici smrti
INTERVJUJA
Bojan Kumer, minister za energetiko Mateja Kožuh Novak, upokojena zdravnica
Naredi sam!
Janina mala šola
ustvarjanja d
t
VSAK
TOREK!
Ne spreglejte v novi Jani
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 3,59 EUR v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
Umrli so
Anica Gabrovec, roj. Maroh, Dravinjski Vrh 59, roj. 1926 - umrla 26. decembra 2022; Janez Petek, Žabjak 54, roj. 1940 - umrl 25. decembra 2022; Franc Doberšek, Gaj, Šarhova ul. 14, roj. 1942 - umrl 27. decembra 2022; Marija Svržnjak, roj. Lenart, Kicar 73, roj. 1934 -umrla 28. decembra 2022; Anica Čeh, roj. Čeh, Podvinci 35, roj. 1950
-	umrla 30. decembra 2022; Anton Horvat, Hajdoše 78a, roj. 1941
-	umrl 30. decembra 2022; Franc Leber, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1930 - umrl 31. decembra 2022; Stanislav Šmigoc, Bukovci 89, roj. 1934 - umrl 31. decembra 2022; Franc Volgemut, Zabovci 101, roj. 1932 - umrl 31. decembra 2022; Marija Emeršič, roj. Granda, Gradišča 101, roj. 1931 - umrla 31. decembra 2022; Avgust Sivka, Žetale 33a, roj. 1937 - umrl 1. januarja 2023; Albin Štrucl, Tržec 11a, roj. 1939 - umrl 1. januarja 2023; Marjan Zelenko, Zagorci 11, roj. 1947 - umrl 1. januarja 2023; Marija Bašl, roj. Lašič, Vičava 41, roj. 1928 - umrla 3. januarja 2023.
Na voljo mobilni aplikaciji
v
Radio Ptuj in Štajerski tednik in Android naprave
za
v
iS
www.tei
dio-ptuj.si
App Store
Cirkulane • Ogenj uničil pritličje hiše
Zagorel je sušilni stroj
Cirkulanski gasilci so le nekaj dni po vstopu v novo leto prejeli klic na pomoč. Nekaj minut po peti uri popoldne je namreč zagorelo v stanovanjski hiši v Gradiščah. Eden izmed družinskih članov je sprva poskušal požar pogasiti sam, vendar seje ogenj že preveč razplamtel.
Po besedah Žana Korenjaka, vodje intervencije, je zagorel sušilni stroj v kopalnici, ogenj pa se je nato hitro širil tudi v druge prostore. Nihče izmed članov družine ni bil ogrožen ali poškodovan, saj so se pravočasno umaknili na varno, s seboj so odnesli tudi oba hrčka. Zaradi oblice dima niso mogli storiti prav ničesar drugega. Na kraj dogodka so poslali 11 gasilcev iz PGD Cirkulane in osem iz PGD Bukovci s tremi gasilskimi vozili. V stanovanjsko hišo so vstopili z dihalnimi aparati in ogenj pogasili v slabih petih minutah. Iz prostorov so nato odstranili tako sušilni stroj kot ostale tleče predmete. Po oceni Korenjaka je škode med 20.000 in 30.000 evri, kopalnica in spalnica sta v celoti uničeni, prizaneseno pa ni bilo niti drugim prostorom v pritličju.
Foto: PGD Cirkulane
Požar se je iz kopalnice hitro razširil še v druge prostore.
Sušilni stroj je lahko zelo nevaren aparat
Požar je uničil okoli 100 m2 hiše, dim pa se je razširil tudi v zgornje nadstropje. Družina na srečo ni ostala brez strehe nad glavo, bodo pa prav gotovo imeli kar nekaj dela in stroškov s sanacijo poškodovanega dela hiše. Ob tem je Korenjak dejal, da trenutno še ni znano, zakaj je sušilni stroj sploh zagorel. Je pa opozoril, da sušilnega stroja nikakor ni priporočljivo vklopiti in oditi od doma. Gre namreč za aparat, ki lahko zaradi segrevanja zlahka povzroči požar. Najpogostejši vzrok za vžig sušilnega stroja je pomanjkanje vzdrževanja. Če se cevi za dovod zraka zamašijo, bo sušilnik deloval počasneje in slabše, lahko pa se bo tudi pregrel in povzročil nevaren požar. Odzračevalni sistem je treba redno pregledovati in čistiti, da ohranimo dober pretok zraka, ki bo preprečil pregrevanje. Strokovnjaki zato priporočajo pred vsakim sušenjem in po njem čiščenje filtra naprave in bobna. Prav tako je bolje plastično cev za odvajanje zraka zamenjati s kovinsko.
V občini Cirkulane sicer v lanskem letu niso imeli prav nobene intervencije zaradi požara v stanovanjskih hiši. Leto pred tem je zagorelo v Brezovcu, ko je ogenj uničil kuhinjo, poškodovanih pa ni bilo.
Estera Korošec
• 't
^ M
1 f^v
. .'i,/

Foto: PGD Cirkulane
Na intervenciji je bilo 19 gasilcev iz PGD Cirkulane in Bukovci.
Ormož • Nasilje pacientov nad zaposlenimi v psihiatrični bolnišnici
V zadnjega pol leta pacienta poškodovala
pet zaposlenih
Opraskanine, zlomi zapestja, udarci... Tudi v Psihiatrični bolnišnici Ormož prihaja do nasilnega vedenja pacientov in napadov na zaposlene.
Poklici v zdravstvu in socialnem varstvu po raziskavah sodeč tako pri nas kot tudi v svetu spadajo med nevarnejše poklice, pred njimi so policisti in varnostniki. Na zdravstvene delavce se pogosto znesejo pacienti - fizično ali verbalno. Eden najbolj tragičnih primerov je bil umor sicer zelo priljubljenega zdravnika v izolski bolnišnici, ki se je zgodil leta 2016. Napadalec je ubil tudi uniformiranega prometnega policista in huje ranil še enega policista, sam pa umrl v obračunu s policijo. Bil je pacient ubitega zdravnika, motiv za napad naj bi bilo nezadovoljstvo zaradi predolge čakalne dobe. Tako tragični dogodki so pri nas na področju zdravstva na srečo redki, redke pa niso različne oblike nasilja, ki ga vsakodnevno doživljajo zdravstveni delavci, zaposleni v različnih ustanovah. Ne samo v ur-genci in specialističnih ambulantah ter domovih za ostarele, nasilje nad zdravstvenimi delavci je pereče tudi v psihiatričnih bolnišnicah, kjer imajo paciente s psihičnimi težavami oz. obolenji.
Za obvladovanje nevarne osebe v nujnem primeru prisilna sredstva
V Psihiatrični bolnišnici Ormož (PBO) so imeli v zadnjem polletju prejšnjega leta dva primera, kjer sta se dva bolnika fizično znesla na kar pet zaposlenih. Bolnik na sprejemnem oddelku je v času enega vikenda napadel kar štiri zaposlene in dva tako poškodoval, da sta morala na bolniško odsotnost. En pacient na oddelku za kognitivne motnje in demenco pa je napadel zaposleno, ki jo je k sreči odnesla brez večjih posledic, je razložil strokovni direktor PBO Miloš Ži-danik in nadaljeval: »V glavnem gre pretežno za bolnike, ki imajo zmanjšano sposobnost razmišljanja in presojanja, predvsem zaradi duševne manjrazvitosti ali demence, zelo redko pa je razlog motene presoje situacije duševna bolezen zaradi zaznav, ki ne ustrezajo realnosti, kot npr. da hočemo zaposleni bolniku škodovati, ga zastrupiti
Foto: Maplo
V	psihiatričnih bolnišnicah, tudi v PBO (na fotografiji), se srečujejo z napadi pacientov na zaposlene.
V	PBO zabeležili 24 incidentov, v katerih so bili poškodovani zaposleni
	2017	2018	2019	2020 2021	2022	I Skupaj I
Število poškodovanih zaposlenih Število bolniških odsotnosti	3 0	4 2	3 1	8 3 2 3	3 3	24 11
ipd. Ne razumejo tudi, da s svojim vedenjem nadlegujejo druge bolnike na oddelku - če npr. hodijo v sobe drugih in jemljejo njihove stvari. Praviloma uspemo bolnike pomiriti s pogovorom in umirjenim ter neogrožajočim pristopom. V prvih primerih je to težje, ker naših argumentov ne slišijo in ostajajo v svetu svoje realnosti. V tem primerih moramo poseči vmes, ker imajo tudi drugi ljudje pravico do osebnega prostora.«
Da obvladujejo nevarno osebo, uporabljajo različne metode, v nujnih primerih tudi najskrajnejše, t. i. posebne varovalne ukrepe - telesno oviranje s pasovi oz. priveze na posteljo: »Včasih posežemo po nam nepriljubljenih ukrepih, denimo z uporabo metod, ki omejujejo svobodo gibanja - npr. uporabimo trebušni pas in ob tem fiksiramo praviloma še vsaj eno izmed okončin ali pa uporabimo zdravila s pomirjevalnim učinkom. V prvem primeru so ti ukrepi časovno omejeni in uporabljeni vedno v prisotnosti zdravnika. Teh ukrepov je sicer vedno manj po številu, a njihove uporabe povsem ukiniti le ne moremo.« Židanik je poudaril, da naj bi njihova bolnišnica med
psihiatričnimi bolnicami v državi izstopala po nizki uporabi prisilnih sredstev, na kar so ponosni.
V zadnjih šestih letih so sicer v PBO zabeležili skupaj 24 incidentov, v katerih so pacienti poškodovali zaposlene. Zaradi posledic jih
je bilo 11 bolniško odsotnih. Utrpeli so različne poškodbe, od udarcev, zlomov zapestja, poškodb kolen, opraskanin ... Največ tovrstnih napadov se je zgodilo leta 2020, kar osem. Lani in letos po trije.
Monika Horvat
V SVZ Hrastovec letos več kot 200 neželenih dogodkov
Nasilje tako nad zaposlenimi kakor tudi med stanovalcije posebej pereča problematika v posebnih socialnovarstvenih zavodih z varovanimi oddelki. V nam najbližjem, v Hrastovcu, so letos na varovanih oddelkih zabeležili že več kot 200 »neželenih dogodkov«. Po zadnjem incidentu so za zagotovitev varnosti zaposlenih in drugih stanovalcev ponovno uvedli varovanje in najeli varnostnika.
Foto: arhiv Svet24
a .. t- '


m C3 &


"O .
o J
o
KIS
- C?*
O	O ^
Rojstva:	0 * *
Anja Šmigoc, Drbetinci 9a, Vitomarci -deklica Minea; Gabrijela Pernat, Župečja vas 14, Lovrenc na Dravskem polju - deček Filip; Nastja Topolovec - deklica Ana; Nastja Prapotnik Rotar -deklica Aria; Barbar Rup - deček Leo; Mojca Žuran - deklica Nika; Tjaša Oset - deklica Hana; Marjana Kacijan - deklica Daša; Katja Golob - deček Jure; Jasmina Fifer - deček Oliver.
Poroka - Ptuj:
Boštjan Bela in Dušica Šteinbauer, Selce 17.

S^Cb O
c

£2
O


C

'-C3


..o
_
Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušeč to nadomesti.
Danes bo oblačno in deževno, ponekod lahko tudi zagrmi, meja sneženja bo med 1200 in 1600 m nadmorske višine, v alpskih dolinah tudi nižje. Popoldne se bo hladilo, meja sneženja se spuščala. Dopoldne bo v Prekmurju in na Štajerskem pihal južni veter, ob morju jugo, popoldne bo zapihal severni veter, na Primorskem proti večeru burja. Temperature bodo večinoma med 5 in 12 °C.
3-dnevna napoved za Podravje
1					
J	Torek 10.1.	1	SrEiia 11.1,	I	Četrtek 12.1.
pretežno oblačno
Hitrost vetra: 7.S m/s Smerverra: severni
pretežno oblafno
Hitrost vetra 3 m/s Smer vetra; južni
pretežno oblačno
Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: južni
Vir: PBO
Vir: ARSO