184
Zborovanja Geografski vestnik 88-1, 2016
tudi ko ri sti mo. Toda z rabo se skup ni viri krčijo, kar lah ko vodi do ogroženo sti ali celo uničenja. Zato
je tem bolj po memb no, kako z nji mi upravlja mo, kar ne za de va le pra vil in ome ji tve po ra be, tem več je
tre ba opo zo ri ti tudi na ak tiv no sti, ki omo gočajo vzdrževa nje in ohra nja nje eko si stem skih funk cij, s tem
pa eko si stem skih sto ri tev. Eko si ste mi so na mreč ključni za na sta nek na rav nih vi rov in nam omo gočajo
do stop do njih. 
Na men sim po zi ja je bil ugo to vi ti, ka te re eko si stem ske sto ri tve za go tav lja jo skup ni viri in ali lah ko
s pri mer nim rav na njem spod bu di mo za go tav lja nje raz ličnih eko si stem skih sto ri tev, ki bodo v naše živ -
ljenj sko oko lje pri ne sle več traj nost no sti. Osred nja gost ja sim po zi ja je bila Cat he ri ne Tuc ker z Uni ver ze
na Flo ri di, ki je pre da va la o tem, kako skup nost ne prak se in uprav lja nje s skup ni mi viri lah ko iz boljšajo
ali ogro zi jo traj nost nost so cio-eko loških si ste mov. Pred sta vi la je spoz na nja o skup nost nem uprav ljanju
na rav nih vi rov, ki jih je pred več de set let ji začela preučeva ti Eli nor Os trom (glej mo no gra fi jo Understan-
ding institutions, Prin ce ton Uni ver sity Press 2005), ki je de lo va la na Uni ver zi Bloo ming ton v In dia ni,
v ok vi ru ka te re sta z možem Vin cen tom Os tro mom us ta no vi la inšti tut TheOstromworkshop. Za svo je
do sežke na tem po dročju je leta 2009 pre je la No be lo vo na gra do za eko no mi jo.
Nato se je zvr sti lo ne kaj krajših pred sta vi tev uprav lja nja skup nih vi rov v Slo ve ni ji in Ita li ji ter o kon -
cep tu ek so si stem skih sto ri tev in možnih po ve zav s skup ni mi viri. Obi ska li smo tudi mest ni sa dov njak,
ki so ga novem bra 2015 za sa di li na Grbi v Ljub lja ni in je naše skup no do bro. 
Sim po zij je po te kal v sklo pu slo ven ske ga te melj ne ga ra zi sko val ne ga pro jek ta »Kul tur na po kra ji na
v pre ce pu med jav nim do brim, za seb ni mi in te re si in po li ti ka mi« pod vods tvom Mimi Ur banc in šved -
ske ga ra zi sko val ne ga pro jek ta EnvironmentalGovernanceinContext z Uni ver ze Södertörn.
Po ročilo sim po zi ja je do stop no na sple tem na slo vu: https://www.researchgate.net/publication/
304247317_Public_Private_Partnerships_for_the_Governance_and_Management_of_Ecosystem_Services_
Exploring_Current_Challenges_and_Potentials_of_Common-Pool_Resources.
Ma te ja Šmid Hri bar, Ro mi na Ro de la
2. med na rod na znans tve na kon fe ren ca Geo bal ca ni ca
Skop je, Ma ke do ni ja, 10.–12. 6. 2016
V Skop ju je na začetku le tošnje ga po let ja po te ka la dru ga med na rod na znans tve na kon fe ren ca Geo -
bal ca ni ca. Na pro gra mu je bilo 70 pre da vanj in 25 po ster jev ne kaj več kot 150 av tor jev iz 24 držav.
Pre vla do va le so evrop ske države, ne kaj pa je bilo tudi dru gih: Alžiri ja, Južna Afri ka, Izrael in Ma le zija.
Kon fe ren co or ga ni zi ra Društvo Geo bal ca ni ca (GeobalcanicaSociety), ki je tudi le tos opra vi lo od -
lično delo. Glav ni vod ji kon fe ren ce sta bila Ivan Ra dev ski in Sve mir Go rin, pre da va te lja na Fa kul te ti
za na ra vo slov ne zna no sti in ma te ma ti ko v Skop ju.
Pre da va nja so bila raz de lje na na dva vse bin ska sklo pa: PhysicalGeography,Cartography,GISand
SpatialPlanning ter Socio-EconomicGeography,TeachingandEducationalGeography.
Kon fe ren ce smo se ude ležili tri je slo ven ski geo gra fi: Rok Ci glič, Dra go Per ko in Ma ti ja Zorn (sli -
ka 2). Na sto pi li smo z dve ma re fe ra to ma: Landscapediversity,typesandhotspotsofSlovenia (Po kra jin ska
raz no li kost, tipi in vroče točke Slo ve ni je) in Dealingwithnaturaldisastersina postsocialistssociety –
theexampleofSlovenia (Obrav na va nje na rav nih ne sreč v po so cia li stični družbi – pri mer Slo ve ni je).
Pre da va nja so po te ka la dva dne va, tret ji dan kon fe ren ce pa je bila or ga ni zi ra na ek skur zi ja v Ohrid.
Ude leženci smo naj prej obi ska li za hod ni, večino ma al ban ski del Ma ke do ni je, kjer se pos pešeno gradi
av to ce sta od Skop ja prek Te to va do Ohri da. Ob Ohrid skem je ze ru smo si og le da li nove tu ri stične
zmog lji vo sti, ob nov lje no ko liščar sko na se lje iz bro na ste dobe (sli ka 3), sta ro mest no je dro Ohri da
s šte vil ni mi ar heo loškimi naj dišči in sa kral ni mi ob jek ti ter sa mo stan sve te ga Nau ma (sli ka 4). Z lad -
ji co smo za plu li tudi do iz vi ra Črne ga Dri ma, naj večjega kraškega iz vi ra v Ma ke do ni ji, ki je pod zaščito
Unes ca.
Vse in for ma ci je o kon fe ren ci naj de te na splet nem na slo vu: http://www.geo bal ca ni ca.org. 
Rok Ci glič, Dra go Per ko, Ma ti ja Zorn