Politične    stvari.
Cerkev in politika.*)
Na dnevnem redu brezverskega časništva že od leta 1868 stoji trditev, da duhoven ne sme se vtikati v politiko. Ker je istina, kar je v zadnjem listu „Novic^' dopis „iz soseščine Kranjske'' rekel, da je ta razprava principielne važnosti, zato naj „Novice" svojim čitalcem iz „cerkvenega pisma episkopata cerkvene provincije Quebec (Kanada)*' priobčijo odlomek 5., ki obravnava „nalogo duhovništva v politiki" tako le:
Ljudje, ki vas, ljubljeni bratje, prekaniti hočejo, ponavljajo neprenehoma, da vera nima s politiko nič opraviti, da pri razpravljanji javnih zadev se ni ozirati na verske principe, da klerus naj svojo delavnost omeji na cerkev in zakristijo in da ljudstvo mora v politiki ohraniti si svojo neodvisnost.
To, dragi bratje, so grozanske zmote, in gorje deželi, kjer bi se ukoreninile. Ako je duhovništvo izključeno iz javnega življenja, je ob enem izključena tudi cerkev, je oropana vsega tega, kar koristnega in nespremenljivega v sebi hrani in tako se zametuje morala, pravica, resnica. Ako je pa vae to odstranjeno, potem ostaja le še gola sila!
Najveći sovražniki ljudstva so toraj oni, ki hočejo vero izgnati iz politike; kajti v pretvezi, da hote ljudstvo osvoboditi tega, kar imenujejo duhovniško gospostvo, nepravični vpliv duhovništva, kujejo za ravno tisto ljudstvo najtežje verige; oni stavijo silo nad pravico in državni oblasti jemljć edino moralno uzdo, ki bi jo brzdala, da ne zaide v despotizem in tiranstvo.
Duhovnika hočejo v zakristijo zapreti! Zakaj? Menda zato, ker po svojih študijah dobro in zanesljivo pozna pravice in dolžnosti vseh posamnih vernikov, sebi v varstvo izročenih. Znabiti zato, ker za blagor svojih bratov žrtvuje svoje imetje, svoj čas, svoje zdravje in celo svoje življenje? Ali ni ravno tako državljan, ko vsak drug? Kdor si bodi sme pisati, govoriti, početi, kakor se mu ljubi; včasi v kako grofijo ali občino tujci derć, da s svojim političnim nazorom k zmagi pomo-rejo; edino le duhovnik ne bi smel govoriti in ne pisati! Komurkoli bi se poljubilo, ta naj občini prodaja svoje raznotere misli — le duhovnik sredi svojih ljudi nima pravice govoriti, nima pravice^ da bi gnjus-nosti grajal, ki se v njegovi občini hvalijo! Marsikdo, ki sedaj prav glasno vpije, da duhoven nima nič opraviti s politiko, je nekedaj duhovnov vpljiv prav koristen pripoznaval!. .... Od kodi ta sprememba? Ali ne od todi, ker so v svesti si, da njih početja ne zaslužijo več vpliva duhovnov?.....
Ali so pa tudi katera vprašanja, za koja se more in celo mora potegniti škof in duhovnik v imenu cerkve? Brez pomislika odgovorimo: da so politična vprašanja, za koja se klerus v imenu cerkve more in mora zmeniti. To pravico in to dolžnost vidimo v razmeri med cerkvijo in državo vtemeljeno.
Zares so politična vprašanja, ki zadevajo duhovni blagor ljudi, bodi si, da se nanašajo na vero in moralo, ali pa se tičejo svobode, neodvisnosti in obstanka cerkve, ako tudi samo v časnem oziru. Zdaj se oglasi kandidat za javno službo, čegar načela so cerkvi sovražna; zdaj se prikaže politična stranka, ki je zarad svojega programa, zarad antecedencij dvojih voditeljev,
*) Iz „Stimmen aus Maria Laach" 1875 str. 579.   Podpisani so: 1 nadškof,  6 škofov, 1 kapitelvikar, 1 tajnik. Dano je 22. sept. 1875.
175
svojega časopisja cerkvenim interesom nevarna. Ali zamore v tacih in enacih pripadih katoličan cerkvi pravico odreči, da sebe in duhovne koristi sebi izročenih brani, da ne bi zatajil vere in se sovražno postavil proti materi, katere sin je? Cerkev pa dela, govori, se bori po svojem duhovstvu; duhovstvu to pravico jemati se pravi, cerkvi jo vzeti.
V takih slučajih moreta duhovnik in škof po vsej pravici, morata zarad vesti glas povzdigniti in nevarnost pokazati; ona morata s svojo veljavo povedati, da tako in tako vedenje je grešno. Oni morejo in morajo govoriti ne samo volivcem in ponudnikom, nego smejo in morajo vzdigniti svoj glas do zadevnih vladnih oblasti. Prižnica se zarad tega nikakor še ne spremeni v politični oder, ako se z nje vernikom dadć potrebna pojasnila. Res, da taka vprašanja ne pridejo vsaki dan, vendar zato pravica duhovništvu kar nič ni skrajšana.