Drugi in slednji predgovor k novim volitvam. Veliko veselje bilo je 1. 1871. na Štajerskem pa tudi drngod, ker so pri volitvab zmagali nemški liberalci, n. pr. Seidl-Brandstetter. Čeinur se nismo cudili, veaj smo vedeli, da so za 6 let deželno mošnjo v roke dobili, z katero so na najve6jo težavo davkeplačilcev prav nemilo ravnali. Hvala Bogu, da je jihova 61etna doba pretekla, volilci jim sedaj lehko dajo za vselej slovo. To bo gotovo vsak storil, kdor je le nekoliko preraislil, kako so ti gospodje zadnjih 6 let na Štajerskem gospodarili. Kajti preprical se bo, da so nas z deželnimi stroški preobložili in roke križem držali ali še celo pripomagali, da je lepa štajerska dežela neizmerno ubožala. To hočemo svojim čestitim bralcem kratko dokazati, da lebko sodijo sami. Kako strašao Ijudje pri nas v uboštvo lezejo, to vidimo povsod, v mestih, trgih pa tudi pri kmetih. Vrh tega nam še žalostno prikazen neizprosljive številke dokazujejo. Celo _Tagespošta", stara prijateljica Seidla in jegovih liberalnih tovariaev, to priznava. Piše nanireč: v štajerske branilnice se je 1. 1870. se vložilo 16 rnilijonov in izvzelo 11 milijonov. To se je od leta do leta shujšavalo tako, da so leta 1876. ljudje že več izvzeli, kakor vložili. Izvzeli so namre6 27 milijonov, vložili pa 25 milijonov, kar je očividen dokaz, da so vedno menje prihranili in naposled začeli jenjati od prihranjenih denarjev. Drugo znamenje rastočega ubožanja so nana vedno vecji dolgovi, ki so zadnjih 6 let vknjiževali se ali intabulirali pa vedno slabeje plačevali in brisali iz zemljiščnih knjig. L. 1871. se je na Štajerskem vknjižilo 19 V2 milijona novega dolga, 1. 1872: 23 7, milj. 1. 1873: 27 s/4 milj. 1. 1874: 50 3/4 milj. 1. 1875: 39 milj. in 1. 1876: 36 72 roilj. skup 197 7g milijona goldinarjev. Poplačalo se je pa samo 114 milj. in se je torej ves vknjiženi dolg v 6 letib pomnožil za 83 milijonov. Ljudstvo je strahovito zadolženo; samo kmetski ljudje morajo okoli 7 milijonov vsako leto za obresti pripraviti. To je strašna nova desetina, rabota in tlaka. Kaj čuda, ako nje ubogi ljudje ve6 zmagati ne morejo in da se stevilo eksekntivnih dražeb grozno množi ? Vkljub temu so pa liberalni nemški poslanci 6edalje večje deželne stroške delali iu uzrok bili, da so okrajni zastopi in srenje tudi začele z denarji pometati in ljudem nalagati vedno silnejših okrajnih in srenjskih priklad (Zuscblage). Od leta 1871 — 1875. smo oesarju plačali državnega davka 22 milijonov, deželnih, okrajnih in srenjski priklad pa 15,600.000 fl. Blagi g. Herman je nSlov. Gospodarju" priposlal proračun deželskih stroškov od 1. 1871. in od 1. 1878. Obadva nam jasno kažeta, kako so poslanci Seidl - Brandstetterjevega kopita deželne stroške pomnoževali in deželne priklade kvišku gonili. V začetku jihovega 61etnega gospodarjenja so shajali z 2.493.670 fl. za letos so nam pa naložili 3,832.389 fl. t. j. deželna bremena so nam ti gospodje povekšali za 1,338.719 fl.; toliko moramo sedaj več vsako leto plačevati samo pri deželskih dokladab. Ali so to pravi zastopniki obloženih davkeplačilcev? Ali so to dobri poslanci, ki ne zmeneč se za rastoče ubožanje prebivalcev deželne stroške namesto na niže, še le na više ženejo? To poresniti in temu prikimati zamore le popolnem pabnjen bebec in politicen butelj, kakorinih nahajamo med našimi nemskutarji, ki se svojega dragega Seidla nikoli najesti ne morejo in ga zopet slovenskim kmetom za poslanca ali nzastopnika" (?) ponujajo. Naslednje debelo tiskane številke kažejo, kolikor so v posameznib oddelkih omenjeni liberalni poslanci deželi štajerskej za 1. 1878. naložili, številke v obročkih pa, kolikor je 1. 1871. bilo treba. Opazni 6itatelji bodo znatni razloček brž zasledili. I. Deželui zastop stane 11.565 fl. (15.291 fl.); II. Deželna uprava: 182.292 fi. (146.935); III. Policija t. j. šub, žandarmeri.jski kvai tirji, stroški za zaprte ničvredneže itd. 111 276 fl. (73.519 fl.); IV. Deželska kultura t. j. 8teze,^popravljanje strug itd. 261.870 fl. (174.853 fl.); V. Sole in graski teater 1,664.545 fl. (313.585 fl. to se reče: libeialni poslanci so deželne šolske stroike pomnožili tako, da sedaj 5krat več placajemo, kakor pred 6 leti); VI. Dobrodejne in zdra^ske 87rhe t. j. poroduisnica, najdenišnica (Findelhans), bolenianice itd. 697.741 fl. (607.552 fl.); VII. rVoršpan" 8.500 fl. (4196 fl.); VIII. Obresti 127.102 fl. (105.953 fl.); IX. Deželna posest^a n. pr. Slatina, Dobrna itd. 100.291 fl. (86.863 fl.); X. Deželni ^penzijonsfond" 9500 fl. (prej ni bilo); XI. Rešite7 zemljišč 638.341 fl. (617.525 fl.). Ta pojasnila bodo menda do^olj močna, da 7sakega človeka, kateri le hoče, lehko prepričajo, kako se ima 7aro7ati 7olit7e nemških liberalnih poslance^. Komur pa ae to ni zadosti, ta naj premisli sledečo dogodbo, ki se je pred nekoliko leti zgodila 7 Badenskem na Nemškem! Tamošnji veliki 7oj7oda se je nekokrat mudil na S7oji grajsčini, ko je 7eč kmeto7 prialo pred njega tožit s^ojega hudega župana. Pr7i kmet je rekel: 7iaoki in milostljivi 7OJ7oda, mene je naš župan enkrat za ubo udaril; drugi je tožil: mene, gospod, pa 2krat. Brž dosta^i tretji: meni je pa ukazal klet podieti, ker^ sem jo prej pozidal, kakor sein njega poprašal. Četrti je 7zdiho7al : mene je pa 3 dni zaprl, ker sem mu 7 pra^ični jezi nekaj malega naaproti črhnil. Veliki 70J7oda popraša kmete: nkolikokrat ste pa ram nepo^oljnega župana že izvolili ?" Kmetje ae pomenljivo spogleduejo, češ, da ao sedaj z tožbo na konji, in rečejo : tretjokrat že smo ga izvolili. nTako?" prista^i sedaj 7OJ7oda in pošlje po s^ojega rprofoza" ali 7ojaškega jeearja. Ko ta pride, mu ukaže 7se 4 kmete takoj na klop potegniti in vsakemu 25 batia z palico odmeriti ali nintabulirati". Jokanje ia prošnje niso pomagale nič. Voj^oda je srdito godrnjal: Btrikrat" so toti nkrlci" že sami in prostoToljno izvolili ovega žapana, aedaj še jitn pa on po 7olji ni". Prestrašeni dedo^je so dobili 7aak s^ojih 25 batin, ali omenjenega župana niso volili nikdar več! Mislimo, da so tudi naši da^keplačilci dovolj batin od libeialnib poslaucev po s^ojih mošnjab dobili in je torej pričako^ati, da izmed takih in enakih nikoli nobenega več ne iz7olijo.