T E D N I K P E N T E D E N S K O D O G O D J E 14. januar 2022 št. 2/2022 DOGODKI BLED 2022 PISMO 100 LET STALIŠČE MEDNARODNI PEN UVODNIK UVODNIK št. 2/2022 Spoštovani člani in članice Slovenskega centra PEN, nedvomno je novica tega tedna, da je imenovanje Juliana Assangea za častnega člana Slovenskega centra PEN odjeknila v slovenskih in tujih medijih. Zasluga za slednje gre sodelovanju med Borisom A. Novakom in novinarjem Urošem Lipuščkom. Consortium News je bil ustanovljen pred 25 leti i je bil med prvimi spletnimi časopisi v Ameriki. Pravico državljanov do obveščenosti jemlje skrajno resno. Uredniški odbor sestavljajo znani novinarji in novinarke, med njimi tudi Pulitzerjevi nagrajenci. Za Slovenski PEN je objava velika čast. Naj povem tudi, da mednarodni PEN v januarju pripravlja okroglo mizo o Assangeu, pri kateri bomo sodelovali tudi mi. Naš mednarodni ugled je še toliko bolj pomemben v luči vabila na 54. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu, ki se bo odvijalo med 10. in 13. majem letos. Odbor Pisatelji za mir je z delom Sare Katarine Zver naravnost zaživel. Jutri bo izšel prvi njegov novičnik, ki ga bo Sara pripravljala na četrt leta – prejeli ga boste v posebni pošti in vabljeni, da za naslednjo številko kaj napišete. Prav tako upam, da bomo že v naslednjem Tedniku lahko objavili povezavo na novo spletno stran odbora Pisatelji za mir, tako da bo odbor dobil ne le fizično, temveč tudi digitalno domovanje pri nas. Na Gorenjskem bomo med samim srečanjem izvedli festival Obrazi miru, če bodo epidemiološke razmere to dopuščale. Na razpis mesta Ljubljane smo prijavili tudi razširjeni festival Mladi obrazi miru, ki se bo odvijal med 13. in 15. majem na mestnih prizoriščih in ki ga bodo oblikovali in moderirali študenti književnosti, novinarstva in sorodnih ved. Slednje, če bo MOL projektu namenil sredstva. Prisotnost na letošnjem Blejskem srečanju sta že potrdila Mednarodni predsednik pisatelj Burhan Sönmez in Nobelov nagrajenec za mir, ruski novinar in urednik Dmitry Muratov. Po sklepu lanskega srečanja bo čez teden dni z delom znotraj odbora pričela delovna skupina za Balkan, ob osrednjih sestankih odbora Pisatelji za mir pa se bosta odvijala tudi sestanka skupine Alpe-Jadran in balkanskih centrov PEN. Obeta se dinamično srečanje in vabim vas, da v njem čim bolj sodelujete. Teme za vaše prispevke in razmisleke boste našli v nadaljevanju. Objavljamo tudi prevod pisma podpredsednice Evropske komisije Věre Jourové, ki ga je pripravila Maja Ferjančič. Kljub svetlim idejam demokratičnega sobivanja, se pritiski na evropske in slovenske novinarje nadaljujejo. Hudo je brati izlive sovražnih besed, ki se kot strup vpijajo v naša življenja. Zato Mednarodni ženski odbor PIWWC pripravlja dvodnevni spletni sestanek 7. in 8. marca, na katerem bo glavna tema sovražni govor uperjen proti književnicam na spletu. Udeleži se ga lahko vsak član ali članica PEN-a, prijava je brezplačna. Podatke za prijavo bomo pravočasno poslali. Tokrat vas vabim, da se osebno srečamo na Bledu v sončnem maju! Predsednica SC PEN, Tanja Tuma Miša Gams, Ars 12. januar 2022 Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Slovenija Pisatelj Tone Peršak je v uvodu romana Avtoštop napisal, da ne gre za njegovo avtorsko delo. Temveč, da ga je soimenjak Tone, s katerim sta pred petdesetimi leti skupaj študirala primerjalno književnost in filozofijo, nekega dne ustavil na cesti in mu zaupal rokopis svojega avtobiografskega dela, za katerega je potreboval lektorja in urednika. Roman Toneta Pešaka Avtoštop je brez dvoma primerno branje za zimske dni za vse generacije, ki zaradi ukrepov ob epidemiji raje ostajajo doma v upanju, da jih tovrstna dogodivščina še čaka nekje v nedoločni prihodnosti … VEČ: TONE PERŠAK: AVTOŠTOP Litera, 2021 DOGODKI št. 2/2022 Radi bi vas obvestili o razpisu za "nagrado Alexandre Stefanopoulou". Gre za mednarodno nagrado v višini 10.000 evrov. Alexandra Stefanopoulou je ustanoviteljica in predsednica upravnega odbora »Fundacije za promocijo grškega duha ». Predsednik izborne komisije je gospod George Babiniotis, profesor filozofije na Univerzi v Atenah, avtor številnih zgodovinskih del, slovnice in slovarjev grškega jezika. Nagrado bo podelil atenski župan konec leta 2022, nato pa vsako drugo leto. Pogoji natečaja : 1. Na natečaju lahko sodelujejo prozaisti, poklicni novinarji, člani novinarskih društev matične države oziroma države v kateri delajo. 2. Delo v prozi, s katerim lahko kandidirate, mora biti izdano v petih letih pred podelitvijo nagrade. 3. Besedilo mora biti navdihnjeno z zgodovino in civilizacijo Grčije. Lahko gre za zgodovinski roman, biografijo, esej, etc. 4. Besedilo je lahko bilo izvirno izdano v katerem koli jeziku. Kandidati pa se lahko prijavijo na natečaj izključno z izdanim knjižnim prevodom v angleščini, francoščini ali grščini. 5. Pet mesecev pred datumom podelitve nagrade mora kandidat poslati: dva izvoda svoje knjige, prevedene v angleščino, francoščino ali grščino, fotografijo svoje poklicne izkaznice in svoj življenjepis na naslov : Fondation pour la promotion de l ‘esprit grec Alexandra Stefanopoulou, ESHEA, AKADHMIAS 20, ATENE 10671, GRČIJA. Za več informacij se lahko obrnete neposredno na elektronski naslov predsednice fundacije "Alexandra Stefanopoulou": scarlet@otenet.gr RAZPIS nagrada Alexandre Stefanopoulou Slovenski center PEN se je prijavil na razpis JAKRS za izdelavo katalogov - zbirk književnih besedil za promocijo slovenske književnosti v tujini. Začeli smo z angleškim jezikom. V prvem izboru, ki smo ga morali pripraviti v veliki naglici (med 15. in 31. decembrom) so sodelovali Tatjana Pregl Kobe, Dragica Čarna, Milan Šelj, Milan Jazbec, Vinko Möderndorfer in Suzana Tratnik. Literary Gems bodo objavljeni tudi na naši spletni strani. Ponovni razpis za izbor književnih besedil bo JAKRS objavil do konca januarja in tokrat se bomo prijavili s prevodi v nemški jezik, tako da vabljeni člani in članice, da pripravite vaša besedila v nemščini. Imeli bomo tudi veliko več časa, saj bomo katalog izdali jeseni. KATALOG: LITERARY GEMS BLED 2022 št. 2/2022 11. maj – generalna skupščina odbora Pisatelji za mir, 12. maj – okrogle mize: 13. maj - sestanek odbora Pisatelji za mir za dokončanje gradiva za letni kongres PEN. Spoštovani člani in članice Slovenskega centra PEN! Ljubljana, 13. januar 2022 Kljub nepredvidljivim časom ostajamo zvesti tradiciji in ponovno organiziramo Blejsko srečanje. V upanju, da se bo epidemiološka slika končno izboljšala ali stabilizirala, vas vabimo na 54. Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu, ki ga organiziramo med 11. in 13. majem 2022. Čeprav iskreno upamo, da se v čim večjem številu vidimo osebno, bomo omogočili tudi sodelovanje preko spleta vsem, ki bi jim to bilo ljubše oziroma lažje izvedljivo. Kot vsako leto, bo v ospredju srečanje mednarodnega odbora Pisatelji za mir Mednarodnega PEN. Okviren program: Propad globalne etike: odziv pisateljev, Pet jezdecev apokalipse: covid, sovražni govor, nasilni protesti, globalno segrevanje in zaton demokracije in Bosna in vse svetovne »Bosne«. Za prijavo na srečanje vas prosim, da jo pošljete do 10. 4. 2022. Kot običajno, imate člani Slovenskega PEN-a možnost udeležbe dogodkov brez kotizacije, poravnati pa morate stroške poti in spanja na Bledu. Izjema so člani in članice, ki s prispevki sodelujete na okroglih mizah – vam pokrijemo eno nočitev. Kot nam narekuje tradicija, bomo razpravljali in izmenjali mnenja na okroglih mizah. Zaradi številnih težavnih situaciji v naši regiji in po svetu, smo se letos odločili za kar tri okrogle mize in ne za dve, kot je bilo to v naši navadi. Mednarodni odbor Pisatelji za mir želi zaradi naraščajoče zaskrbljenosti nad obnašanjem številnih evropskih in svetovnih vlad na okrogli mizi razpravljati o temi Propad globalne etike: odziv pisateljev. Preštevilne vlade po svetu se ne glede na njihovo velikost vedejo z naraščajočo cinično ignoranco do človekovih pravic, liberalne demokracije in svobode govora. Njihovo početje predstavlja grožnjo miroljubnemu sobivanju in osebnim svoboščinam. Etični fundamenti svetovne ureditve so se zamajali prav v deželah, ki so jih osnovale po 2. svetovni vojni. 54. MEDNARODNO SREČANJE PISATELJEV NA BLEDU 11.-13. maj 2022 BLED 2022 št. 2/2022 Slovenski PEN želi odpreti dve razpravi. Prvo na temo Pet jezdecev apokalipse: covid, sovražni govor, nasilni protesti, globalno segrevanje in zaton demokracije. Epidemija je razgalila družbena nasprotja kapitalizma, ki so se tudi v demokratičnih deželah nagnila v smer avtoritarnega vodenja, nasilja in zastrašujočih družbenih pojavov; ekonomske cenzure, omejevanje svobode izražanja, celo pregon ustvarjalcev pod plaščem epidemioloških ukrepov ter spodbujanja nasilja s sovražnim govorom v političnem diskurzu, v medijih, na družabnih omrežjih in nasilnih protestih, kar vodi v razgradnjo demokracije. Hkrati je izkoriščanje narave in ljudi za dobrobit peščice najbogatejših preseglo vse meje in grozi nam zaton civilizacije, če ne uničenje planeta. Sprašujemo se, kako vsi ti družbeni pojavi vplivajo na pisatelje. Druga razprava pa zadeva temo Bosna in vse svetovne »Bosne«. Bosna in Hercegovina skupaj s širšo regijo, t. j. Črno goro, Makedonijo in Kosovim, je ponovno v primežu nacionalizmov in nevarnih družbenih, mednacionalnih ter medverskih trenj. Ob počasnem vključevanju v Evropsko unijo obstaja velika nevarnost, da pride do ponovnih spopadov in nove vojne. Sovraštvo je eskaliralo tudi na drugih kriznih žariščih po svetu in bazira na verskih, rasnih in nacionalnih nestrpnostih. Zakaj v deželah, kjer vlada mir, vedno znova pogledamo stran namesto, da bi pomagali graditi svetovni mir? Vaši pisni prispevki bodo objavljeni v zbirki literarnih del, če jih boste poslali do 10 .4. 2022 v enem od uradnih jezikov srečanja; v francoščini, angleščini ali slovenščini. Besedilo naj ne presega 4.000 znakov s presledki. V želji, da bi spodbudili čim večje število ljudi k sodelovanju, letos prvič ne sprejemamo le esejev, ampak prav vse literarne oblike. Prosimo vas, da se za prevode iz slovenščine v tuje jezike, dogovorite sami. Na srečanje smo povabili številne ugledne pisatelje in publiciste. Svojo prisotnost sta potrdila predsednik Mednarodnega PEN-a, pisatelj Burhan Sönmez in Nobelov nagrajenec za mir urednik in novinar Dmitry Muratov. Prav zaradi teme o Bosni smo povabili tudi g. Valentina Inzka, na katerega odgovor še čakamo. Prijavnico, ki je pripeta, lahko izpolnite v word formatu in jo pošljete po elektronski pošti na naslov: slopen@guest.arnes.si. Pod zadevo navedite: PRIJAVA BLED 2022 Veselimo se vaše prijave. Emmanuel Pierrat, predsednik odbora Pisatelji za mir Tanja Tuma, predsednica Slovenskega centra PEN Sara Katarina Zver, koordinatorka in urednica odbora Pisatelji za mir STALIŠČE št. 2/2022 Mr. Julian Assange HMP Belmarsh London Združeno kraljestvo Dragi gospod Julian Assange, prosim prejmite pismo podpore Slovenskega centra PEN kot znak spoštovanja za vaš dolgoletni boj za resnico. Zaradi vašega poguma in požrtvovalnosti novinarstvo nikoli več ne bo enako, kot je bilo pred objavo dokumentov WikiLeaksa. Naš upravni odbor je sledil Nemškemu PEN-u in vas imenoval za častnega člana našega centra. Prosim vas, sporočite, če vam lahko še kako drugače pomagamo. Za zdaj smo javno pismo o imenovanju poslali slovenskim medijem, ki so se dobro odzvali, kar je tudi prav, saj zaslužite priznanje, najbolj pa, da bi končno prišli na prostost. Slovenski center PEN ima za seboj dolgo tradicijo boja za svobodo izražanja, ustanovljeni smo bili pred 95 leti. Naši predhodniki so se zavzemali za pisatelje, ki so jih preganjali fašistični in nacistični ter po drugi svetovni vojni komunistični režimi. Zdaj je Slovenija demokratična država, članica EU. Vendarle je odnos do človekovih pravic predvsem do migrantov na šengenski meji dvoličen, prav tako pa so novinarji nenehno pod pritiski politike in gospodarstva, kadar jih želijo utišati v njihovih koruptivnih navezah. Tako postaja tudi svoboda govora v Sloveniji relativna in se samo-cenzura počasi razliva po medijski pokrajini. Smo del mednarodne družine PEN, ki vas podpira. Ko smo vas izvolili kot častnega člana našega centra, smo s tem naklonili spoštovanje in pripadnost vsem novinarjem, ki pogumno odkrivajo resnico. Želimo vam zdravja in da bi vas kmalu izpustili na svobodo. Lep pozdrav Predsednica SC PEN, Tanja Tuma V Ljubljani, 5. januarja 2022 PEN o častnem članstvu Assangea Na spodnji povezavi si lahko ogledate prispevek in izjavo predsednice SC PEN Tanje Tuma o častnem članu Julianu Assangeu. RTV SLO: Klikni na Kultura PISMO št. 2/2022 Spoštovana gospa Tuma, zahvaljujem se vam za vaše pismo v imenu Slovenskega centra PEN v zvezi s položajem Slovenske tiskovne agencije. Svoboda in pluralnost medijev sta temeljni vrednoti EU. Kot je v svojem govoru o stanju v Evropski uniji leta 2021 dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, »braniti svobodo medijev pomeni braniti našo demokracijo«. Medijev ne smemo obravnavati zgolj kot še eno podjetje. Njihova neodvisnost je bistvenega pomena. Države članice so dolžne zagotoviti prijazno okolje za novinarje, zaščititi njihovo varnost ter spodbujati svobodo in pluralnost medijev. Komisija v okviru svojega letnegaporočila o stanjuvladavine pravaanalizira in spremlja stanje svobode medijev in medijskega pluralizma v vseh državah članicah, tudi v Sloveniji. Komisija je že večkrat izrazila resno zaskrbljenost in pričakovanja do Vlade Republike Slovenije v zvezi s STA, nazadnje v poročilu o stanju vladavine prava za leto 2021, v katerem je ugotovila, da se stanje medijske svobode in pluralnosti v Sloveniji slabša. Septembra 2021 sem ministru Vasku Simonitiju poslala pismo o tej zadevi, v katerem sem poudarila nujnost razmer. Komisija razume, da je dolžnost Vlade RS, da zagotovi ustrezno financiranje javne službe, ki jo opravlja STA, kar je potrdilo tudi slovensko vrhovno sodišče v sodbi z dne 6. septembra. Nacionalni organi morajo tudi zagotoviti, da se v celoti ohrani neodvisnost agencije. Seznanjeni smo z zadnjimi dogodki v zvezi s financiranjem STA, zlasti s tem, da je bil dosežen dogovor med STA in Uradom vlade za komuniciranje (UKOM) o pogodbi o izvajanju javne službe STA, ki velja do konca leta. Še naprej bomo pozorno spremljali razmere glede finančne sposobnosti in neodvisnosti agencije. Komisija si tudi močno prizadeva spodbujati svobodo in pluralnosti medijev po vsej EU. Decembra 2020 je bil sprejet Akcijski načrt za evropsko demokracijo, ki naj bi okrepil stabilnost evropskih demokracij. V Akcijskem načrtu so bili napovedani ukrepi za zagotavljanje varnosti novinarjev, njihovo zaščito pred zlorabami v sodnih postopkih in hkrati spodbujanje pluralnosti medijev. Komisija je nedavno sprejela priporočilo o zaščiti, varnosti in opolnomočenju novinarjev ter pripravlja pobudo za boj proti t.i. strateškim tožbam proti sodelovanju javnosti (SLAPP). Ti koraki bodo dopolnili ukrepe, napovedane v okviru Akcijskega načrta za medije in avdiovizualni sektor, katerega cilj je podpreti okrevanje in preoblikovanje evropskega medijskega in avdiovizualnega sektorja. Poleg tega, kot je bilo nedavno objavljeno, Komisija pripravlja predlog nadaljnje zakonodaje na področju pluralnosti medijev z evropskim aktom o svobodi medijev. Cilj te pobude bi bil povečati preglednost, neodvisnost in odgovornost pri ukrepih, ki vplivajo na nadzor in svobodo medijev. Njen cilj je tudi okrepiti upravljanje javnih medijev, preprečiti politizacijo ter zagotoviti raznolikost in pluralnost. Svobodni, neodvisni in pluralni mediji, vključno z javnimi mediji, so potrebni za pomoč državljanom pri sprejemanju informiranih odločitev. Z zagotavljanjem zanesljivih informacij javnosti imajo pomembno vlogo v boju proti dezinformacijam in manipulaciji demokratične razprave. Države članice bi se morale vzdržati političnega pritiska nanje. Zagotavljamo vam, da bo Komisija vedno zagovarjala svobodne in neodvisne medije ter da bo še naprej pozorno spremljala stanje medijske svobode in pluralnosti v Sloveniji in vseh državah članicah. S spoštovanjem. Věra Jourova PISMO Věre Jourove, podpredsednice Evropske komisije in evropske komisarke za vrednote in preglednost 2002 Boris A. Novak je bil izvoljen za doživljenjskega podpredsednika mednarodnega PEN-a. 2004 Predsednik Slovenskega centra PEN je postal Tone Peršak, ki je »ves čas zagovarjal stališče in spodbujal prizadevanja, da morajo vsa naša srečanja (kongrese in regionalne ali tematske konference, kjerkoli so organizirane) vedno spremljati tudi literarne prireditve z nastopi udeležencev, kajti nesmiselno bi bilo, da se kjerkoli zbere petdeset ali celo sto ali dvesto in več pisateljev, od tega velika večina tujih, da tega ne bi izkoristili za vsaj nekaj branj ali kako drugače organiziranih srečanj z bralci in ljubitelji književnosti.« To so bili zametki festivala Obrazi miru, ki vsako leto spremlja Blejska srečanja in tudi v mnogih krajih po Sloveniji – Trzin, Vrba, Kranj, Škofja Loka, Radovljica in drugod – predstavi pesnike in pisatelje z vsega sveta. 2005 14.–21. junij Na Bledu je potekal 71. svetovni kongres mednarodnega PEN-a, ki je gostil 300 pisateljev in pisateljic z vsega sveta. Pričel se je z razstavo Trubarjevega sklada, ki jo je pripravil Andrej Blatnik in je predstavila dela slovenskih književnikov in književnic, ki jih je sklad sofinanciral v zadnjih petih letih. Matjaž Kmecl je posebej za kongres napisal knjigo Kratka kulturna zgodovina Slovencev, izdali pa so tudi antologijo slovenske literature z naslovom Fragments From Slovene Literature, ki jo je uredila Vanesa Matajc in obsega celotno literarno ustvarjalnost Slovencev, od odlomkov narodnih pripovedk do sodobnih ustvarjalcev. Kongres je vodil predsednik Tone Peršak, uvodoma pa je delegate nagovoril predsednik Jirži Gruša v duhu listine, da literatura ne pozna nobenih meja. »Lahko se prenaša med narodi in ustvarja eno človeštvo ter en svet, v katerem ljudje lahko skupaj živijo v miru.« Med udeleženci je bilo veliko izjemnih književnikov: ameriški pisatelj Peter S. Beagle, finski romanopisec Arto Paasilinna, iranski pisatelj Reza Baraheni, haitijski pesnik Georges Anglade, bošnjaška pisateljica Ferida Duraković, iz Trsta je prišel Juan Octavio Prenz, iz Nigerije pa Niyi Osundare in Remi Raji, prišla sta majevski mehiški književnik Feliciano Sanchez Chan in ameriški pesnik Sydney Lea. 5 MANJ KOT 100 100 LET št. 2/2022 Slovenski organizatorji z gosti: tretja z leve Elza Jereb, peti z leve Tone Peršak, zadaj Manca Košir, 71. kongres na Bledu, foto Ivo Frbežar MEDNARODNI PEN št. 2/2022 Nikaragva je leto 2021 zaključila z najhujšo humanitarno krizo na svetu 10. januarja 2022 so Mednarodni PEN, IFEX-ALC, Mednarodni inštitut za raso, enakost in človekove pravice ter Voces del Sur izdali izjavo, v kateri so obsodili številne poskuse nikaragovskih oblasti, da bi ogrozile in utišale neodvisni tisk v državi. Organizacije pozivajo k takojšnji izpustitvi pridržanih novinarjev. Poleg tega sta odobritev in uporaba vrste kazenskih zakonov, o katerih so izrazili veliko dvomov mednarodni organi za človekove pravice, omogočila, da so bili novinarji Miguel Mendoza, Jaime Arellano, Cristiana Chamorro, Pedro Joaquín Chamorro, Juan Lorenzo Holmann, Miguel Mora in nekdanji uradniki fundacije Violete Barrios Chamorro, Walter Gómez, Marcos Fletes in Pedro Vásquez še naprej samovoljno prikrajšani za svojo svobodo. Stališče si preberite tukaj. NIKARAGVA Skupna izjava beloruske skupnosti za človekove pravice Kot odziv na predkazenski pripor, obtožnico in obsodbo Svetlane Kalenčič, Mikite Dzmitryeu, Fiodarja Žeželeja, Antona Lučkina, Aliaksandra Haška, Dzianisa Nasura, Svetlane Khromave, Yane Khromave, Siarheja Batura, Haline Semečke, Antona Drazdoviča, Kiryla Malyshenka, Yauhen Asipchyk, Alena Lazarchyk, Matfei Haurylenka po 1. delu 342. člena kazenskega zakonika (skupinska dejanja, ki grobo kršijo javni red in mir), ob ponovni potrditvi stališča iz skupne izjave skupnosti za človekove pravice z dne 10. avgusta 2020 ugotavljamo naslednje. Svoboda mirnega zbiranja je zagotovljena z 21. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Ta svoboda ni podvržena nobenim omejitvam, razen tistim, ki so določene z zakonom in so v demokratični družbi potrebne za namene nacionalne in javne varnosti, javnega reda, javnega zdravja in morale ali varstva pravic in svoboščin drugih. Povolilni protesti so bili spontani in samoorganizirani ter so bili posledica nezaupanja v rezultate predsedniških volitev 9. avgusta, ki so jih zaznamovale številne kršitve in goljufije ter jih mednarodna skupnost ni priznala kot demokratične, poštene in svobodne. Shodi so bili mirni in niso ogrožali nacionalne ali javne varnosti. Kljub temu so protestnike napadle posebne enote ministrstva za notranje zadeve, ki so uporabile nesorazmerno nasilje, opremo za nemir in nesmrtonosno orožje. Prvič v zgodovini Belorusije so bili proti miroljubnim protestnikom uporabljeni gumijasti naboji in vodni topovi. Posebno veliko škode je bilo povzročene z uporabo zvočnih bomb. VEČ BELORUSIJA Skupna izjava beloruske skupnosti za človekove pravice št. 2/2022 Tednik PEN, glasilo Slovenskega centra PEN, št. 2/2022 Izdal: Slovenski center PEN, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana Zanj: Predsednica Tanja Tuma Uredništvo Odgovorna urednica: Tanja Tuma Glavna urednica: Maja Ferjančič Oblikovanje: Maja Ferjančič Leto izdaje: januar 2022 Kraj: Ljubljana ISSN 2784-7586 Publikacija Tednik PEN je brezplačna. Naslovna fotografija: Alin Rusu