ANN ALES • Ser. hist, nat. • 9 • 1999 • 1 (15) 
!zvirno znanstveno delo UDK 593(262.3 Strunjanski zaliv) "1979/1997" 

MEiOFAVNA STRUNJANSKEGA ZALIVA 18 LET POZNEJE: PONOVLJENA RAZISKAVA 
Borut VRIŠER 
Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja, SI-6330 Piran, Fornače 41 
IZVLEČEK 
Prispevek obravnava raziskavo abundančnib značilnosti meiofavne vzdolž globinskega profila 5 postaj od 1 do 15 m, ki smo jo po 18 letih (1979-1997) ponovili v Strunjanskem zalivu. Rezultati potrjujejo starejše podatke o obstoju dveh asociacij meiofavne -prva je vezana na pas morskih trav, druga (globlja) pa na golo sedimentno dno. 
Ključne besede: meiofavna, ponovljena raziskava, Strunjanski zaliv 
UVOD 
V okviru raziskav meiofavne slovenskega obalnega pasu smo v letih 1978/79 s pomočjo vzorčevanja polet­nih in zimskih globinskih profilov raziskovali notranjost Strunjanskega, Piranskega in Koprskega zaliva. Razisko­vanja so osvetlila vpliv abiotskih ekoloških faktorjev na združbe meiofavne, predvsem vpliv fizikalnega in ke­mičnega značaja sedimenta v čistem in onesnaženem okolju in vpliv globine ter vpliv valovanja (Vrišer, 1982, 1983,1986), Strunjanski in Piranski zaliv sta nam pri tem rabila kot primerjava onesnaženemu Koprskemu zalivu. 
Minuli dve desetletji tudi Strunjanskemu zalivu v ekološkem pogledu nista povsem prizanesli. Občutno povečanje turistične oz. kopališke infrastrukture vse bolj urbanega zaledja in postavitev obsežnih školjčnih nasa­dov sta le dva izmed dejavnikov, ki so domnevno tako ali drugače dodatno obremenili to morsko okolje. Naša raziskovanja meiofavne so se medtem premaknila v sme­ri študija sezonskih in dolgoletnih sprememb in tako se je ponudila priložnost, da s pozicije večje časovne distance ponovimo vsaj enega od omenjenih globinskih presekov in tako ugotovimo obseg in vrsto morebitnih sprememb v združbah meiofavne. Ponovljeni globinski presek meio­favne Strunjanskega zaliva, prvo vzorčevanje je bilo marca 1979, smo opraviti po 18 letih marca 1997 na natanko istih lokacijah (globinskih postajah 1, 2,5, 5,10, 15 m) in s povsem enako metodiko odvzema vzorcev (gravitacijska sonda, 3 paralelke, površinski sediment: 10 cmJ , 5 cm globoko) in standardne ekstrakcije favne. 
Pričujoči prikaz je preliminarnega značaja, saj bo obstoječe rezultate v drugi fazi nujno dopolniti še z dodatnimi ekološkimi raziskavami abiotskega okolja, ta­ko kot v letu 1979, vendar že na tej stopnji daje nekaj zanimivih zaključkov, a tudi zastavlja nova vprašanja. 
EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI STRUNJANSKEGA ZALIVA 
Strunjanski zaliv sodi med manjše zalive in je po vsej svoji polovici na široko odprt proti severozahodu. Njegova geografska lega, a tudi vrsta osnovnih eko­loških značilnosti ga uvrščajo med dve skrajnosti naše obale, ki jih ponazarja plitva, zamuljena notranjost več­jih zalivov (kot sta Koprski in Piranski) na eni strani, in med izpostavljene, odprte dele obale na drugi strani. Po geološki zrnavosti (granulaciji) sodi sediment zaliva med glinaste melje, kjer delež gline narašča z globino, del plitvega (1-2 m) obrežnega pasu pa je zaradi valovanja bolj izpran in v razponu peščenih meljev. 
Fizikalne in kemijske značilnosti (temperatura, sla­nost, kisik, hranilne soli) se v glavnem ujemajo s pov­prečnimi vrednostmi Tržaškega zaliva. O manjšem vpli­vu zaslajevanja zaradi edinega vodotoka (Strunjanskega potoka) lahko govorimo le občasno in je zanemarljivega obsega. 
Plitvejši del raziskovanega profila, neposredno pod bibavično cono od 1 do 7 m globine, obvladuje ma­krobentoSka združba sklenjenih travnikov morskih cvet­nic Cymodocea nodosa z značilno notranjo in povr­šinsko favno sedimenta, z redkimi algami, na listih trav pa z obrastjo številnih epifitskih vrst. Globlje od osmih metrov, kjer morske trave izginejo, se pričenja golo mehko sedimentno dno za katero so značilni iglokožci, vrsta polžev in Školjk in številni črvi mnogoščetinci. 
209 
AN N ALES • Ser. hist, nat. • 9 • 199 9 • 1 (15) 
Borili VRfŠER: MEIOEAVNA STRUNJANSKECA ZAUVA 18 1.ET POZNEIE. PONOVLJENA RAZISKAVA, 209-212 
KON ON  
^ KJi ? 2> «h «" j  
• t  K  
t | If, TJ  
J S  S !  
1 8  S  
1 !  
f l J «  
čo  S  o  L  S  6  
J i  
S  a  
it  
'1$  
I  i  
I I  
s4 2  
o  
i  
1 = 51  
U  
t i  
« i  
S  ^  
S C  
I  
ototo  o -*:to  o -sr  o l.':­o  o oU)cvs i—  
5-I5  

21 0 
ANNALES Ser. his t na t • 9 • 199 9 • 2 (17) 
Borut VRlSER : MEfOEAVN A STRUNJAN5KEC A ZAUV A ! 8 LE I POZNEJE . PONOVLJEN A RAZISKAVA , 209-2! 2 
110 
9 0 
7 0 
50 
3 0 
10 
9 0 
80 
7 0 SO 50 4 0 3 0 
20 
<0 
O 10 

c 
CO 
T3 C 
.Q 
CO 
(0 
16 
C
> 
14 
12 
J S 
10 ­
QL 
8 
S 
4 
2 : 
'
0 
1SS 7 -a - Nematoda -D—HafpaciicckJa Potychaeta osfeleškupine' 
1 m 
1 m
 — 
 • • — 
1 tn
e2, 5 m   «i-. S m  10 m  15m  
 2, 5 m  5 m  10 m -a ­ 1 5 m  1979  1997  
Harpacticoid a  2, 5 m 5 m  .  10 m  -.••v.-. a. . . -» ­ 1S7S-o ­ 1997 1 5 m  "  

2, 5 m 
SI. 2. Relativna abundanca (%) vodilnih skupin meiofavne vzdolž globinskega profila 5 postaj v Strunjanskem 
zalivu v letih J979 in 1997. 
Fig. 2. Relative abundance (%} of the meiofaunal leading groups along 5 stations transect in the Bay of Strunjan in 
1979 and 1997. 

Raziskava globinskega profila je pred osemnajstimi fila, predvsem pa diverzitetna analiza harpaktikoidnih leti nakazala, da tudi meiofavna najverjetneje odseva kopepodov (Copepoda, Harpacticoida) so dale slutiti, da obe bentoški zonaciji travnikov in golega dna. Abun-je sicer še mogoče govoriti o eni združbi meiofavne, a z dance celotne meiofavne in večine skupin vzdolž pro-dvema verjetnima asociacijama: s priobalno asociacijo 
21 1 
AN N ALES • Ser. hist, nat. • 9 • 199 9 • 1 (15) 
Boru! VRIŠER: MEIOFAVN A STRUNJANSKIG A ZALIV A 18 LE T POZNEJE. PONOVLJEN A RAZISKAVA , 209-2 i 2 
višje gostote in d i verz itete, vezane na morske travnike, deleži kopepodov, polihetov in vseh preostalih skupin 
bogatejše z organskim detritom, in z gfobinsko aso-skupaj so na skoraj vseh postajah znašali blizu 10%. 
ciacijo globlje od travnikov. Meja med njima se je v Abundančno dinamiko v absolutnih in relativnih (%) 
abundančno dinamiko globinskega preseka sicer zari-vrednostih vzdolž globinskega preseka obeh vzorčevanj 
sala z daleč najnižjo vrednostjo pri 5 m, toda najnižja (1979,1997) prikazujeta sliki 1 in 2. 
diverziteta kopepodov je bila pri 10 metrih globine, Ponovljeno vzorčevanje je v celoti potrdilo starejšo 

razdelitev obalne združbe meiofavne na dve biocenot-
REZULTATI JN ZAKLJUČKI ski podenoti, t.j. na asociacijo meiofavne morskega 
travnika (postaje na globinah 1-5 m) in na asociacijo 
Ponovitev raziskav globinskega preseka je pokazala golega sedimentnega dna (postaji na globinah 10 in 15 zelo podobne, v povprečju le za četrtino višje vrednosti m) z vmesnim prehodom nizke favnistične gostote (po­celotne (totalne) meiofavne kot pred 18 leti. Tudi staja na globini 5 m), kar pred dvema desetletjema ni dinamika oz. abundančne spremembe z globino so bile bilo tako jasno vidno. na ravni celotne meiofavne skoraj enake kot tedaj: Izrazito nižje gostote, ki jih opazimo pri kopepodih enakomerno upadanje gostote do postaje 5 m, nato in polihetih na plitvih postajah, so lahko odsev bodisi znova porast, in ustalitev gostote pri 10 in 15 m. Manjše večje ekološke variabilnosti plitvega, terestričnim vpli­razlike med obema vzorčevanjema so se pokazale bolj vom izpostavljenega dela zaliva (Boero, 1994; Gray & pri globinski odzivnosti posameznih vodilnih skupin. Christie, 1983), potencialno pa tudi trajno spreme-Tako so novejše gostote nematodov (Nematoda) in tur-njenih, za zdaj nam neznanih dejavnikov. belarijev (Turbellaria) za približno tretjino višje, v glob-Vidno povišanje abundanc nematodov in turbela­ljem zunanjem delu zaliva pa celo izrazito - do trikrat -rijev v globljem delu zaliva (če ga primerjamo s starimi višje kot pred leti. Obratno pa so bile sedanje abun-podatki) je brez vrste dopolnilnih raziskav še teže ra­
dance pri harpaktikoidih (Harpacticoida) in deloma tudi zložljivo. Postavitev obsežnih školjčišč v zalivu v pri polihetih (Polychaeta) nižje kot nekoč, še posebno v zadnjih dvajsetih letih in posledično verjetna sedimen­plitvem delu profila (1-5 m) kjer so bile za nekajkrat tacija školjčnega fecesa in z njo povezana spremenjena nižje. Omenjene značilnosti odsevajo tudi krivulje bilanca organske materije v sedimentu nakazujejo iska­
relativnih abundanc. Relativni delež (%) nematodov je v nje odgovora v tej smeri. 
I. 1997 vzdolž preseka nihal od 30 do 90%, posamezni 
MEIOFAUN A I N TH E BA Y O F STRUNjA N 1 8 YEAR S AFTER : A REPEATED INVESTIGATION 
Borut VRISER 
National Institute of Biology, Marine Biological Station, SI-6330 Piran, FornaCe 41 
SUMMARY 
To establish potential long-term changes, a meiofaunal sampling along a transect of 5 stations (1, 2.5, 5, 10, 15 rn) was repeated 18 years (1979, 1997) after the first meiobentbic study in the Bay of Strunjan. Recent results show similar structural and quantitative characteristics of the meiofauna community as two decades ago. Two distinctive associations become evident: the first belongs to the shallower seagrass meadows between 1 and 7 m in depth, the second to the deeper area below the seagrass belt. Some local abundance differences among meiofaunal groups along the depth transect are not explainable because of deficient environmental data. 
Key words: meiofauna, repeated investigation, Bay of Strunjan 
LITERATURA onesnaženih področij. Doktorska disertacija, Univerza v 
Ljubljani, 85 str. Boero, F. (1994): Fluctuations and variations in coastal Vrišer, B. (1983): Meiofaunal community structure and marine environments. P.S.Z.N.I: Marine Ecology, 15 (1), species diversity in the Bays of Koper, Strunjan and 3-25. Piran (Gulf of Triest, North Adriatic). Nova Thalassia, 6, Gray, S. G & H. Christie (1983): Predicting long-term 5-17. changes in marine benthic communities. Mar.Ecol.Prog. Vrišer, B. (1986): Vpliv organskega onesnaženja na Ser., 13,87-94. meiofavno priobalnih glinastih muljev Koprskega zaliva, Vrišer, B. (1982): Primerjave združb meiofavne čistih in Biol. vestn., 34 (2), 93-104, 
21 2