Najboljši je Pungerčarjev
PECiCE - 130 šolaijev iz brežiške občine je včeraj končalo smučarske tečaje. Za prevoz in pouk so učenci plačali le 20 din, ^to je bil tečaj dostopen tudi re^ejšim otrokom.
• D ~ davčnih uprav *2 Brežic, Krškega in Sevnice so ^ ponedeljek prisostvovali seji weta teh občin o usklajevanju ^včne politike. Soglasja niso posegli pri lestvici za obrt in uelo po davku na tujo delovno zato se bodo ponovno sre-
, NOVO MESTO — Na odvzem je na novomeško transfuzijo postajo prišlo v torek dopoldne 132 ljudi, od tega je bilo krvodajalcev iz metliške občine. Veseli smo novega rekordnega obiska.
Ribnica - v ponedeljek so v Ribnici pokopali ustanovitelja ribniške godbe Bogomila Ju-vacca. D(^olnU je 72 let KRŠKO - Delavski svet Celu-bo jutri sprejemal go^o-načrt tovarne za leto
TREBNJE - Predsedstvo Oocmsk^ sindikalnega sveta je Ponede^ek sklenflo, da bo bolj poskrbelo za obveščanje de-javcev saj v trebanj^i občini ni niti enega podjetja, ki bi imelo ^oje glasilo. Za začetek bodo iz-bilten občinskega sindi-*^ega sveta.
Področje snežnih padavin je zajelo alpsko območje in se pomika v notranjost Balkana. Hkrati se krepi nad Atlantikom dotok toplejšega zraka, zato si lahko obetamo za konec tedna spremenljivo oblačno vreme, brez večjih temperaturnih sprememb.
Pod miren^o 40-metrsko dcakalnko se je v nedeljo zbralo več sto gledalcev, ki so uživali v lepih dcokih — paradi več kot 120 skakalcev iz Slovence in celo Hrvatje. Na sliki: pogled na skakalnico. Več lahko prd)erete o prireditvi na športni strani. (Foto: S. Ddcl)
FRAZEi IN NEODLOČNOST ZA VSELEJ POKOPANEl?
Novomeška šola za Cigančke
Prihodnji teden bodo v brslinski šoli odprli poseben oddelek za otroke ciganskih družin: začeli bodo z 12 — pretežno iz Žabjeka
Dolgoletnemu besednemu in papirnatemu reševanju cigan^ega vprašaja v novomeški občini so naposled izpodrezali rep: prihodki teden bodo v bršlinski osnovni šoli odprii nov oddelek za 12 od sedem do devet let starih otrok iz ciganskih družin — za 8 iz Žabjdca in 4 iz Pogancev.
Ko smo v torek dopoldne še enkrat preverjali informacgo o tem prvem organiziranem šol^ein oddelku za otroke cigan^ih družin na Dolenjskem, so posamezniki povedali;
BORIS GABRiC, ravnatelj bršlin-ske osemletke: „Kar smo pripravljali sem od 15. oktobra, bo v prvem tednu drug^a šolskega polle^a le uresničeno. Sola je že določila prostore, dve učiteljici, ki bosta otroke po-
učevali, in osebo, ki bo nanje pazila med podaljšanim bivanjem v šoli. To ne bo pravi prvi razied, ampak neke vrste mala šola. Otroke bodo učni osnov iz pisanja in pčunstva ter jih navajali na red in zdravo življenje. Ce se bo kateri izredno izkazal, mu bomo priznali prvi razred redne osnovne šole in bo šel lahko v prihodnjem šoldcem letu kar v drugi razred, vse druge pa bomo razmestili po prvih razredih."
DANILO KOVACIC, predstavnik izobraževalne skupnosti; „Trikrat smo razpravljali o takem načinu šolanja ciganskih otrok in obiskovali starše v šotorih. Sprva smo mislili, da bi za te otroke uredili staro šolo . v Mirni peči. To misel smo opustili, ko se je pokazala možnost v Bršlinu. Moram reči, da sem zadovoljen, ker se je tako izteklo. Izobraževalna skupnost je dala Bršlinu za nov oddelek 20.000 din.“
IVAN GRASiC, TIS; „Po dveh temeljitih pogovorih s starši šolo-obveznfli otrok iz cigandcih družin in po delitvi nalog med pristojnimi službami, organizacijami in šolo je bilo le še vprašanje, kdaj začeti . pouk. Obrnilo se je tako, da bo oddelek odprt šele prihodnji teden. ‘ VIKTOR BARTOLJ, Center za socialno delo; „Naročili smo za 4.750 din oblačil in obutve za Cigančke. Lahko bomo oblekli do 50 otrok, tudi Cigančke, ki obi^ujejo šolo v drugih krajih. V garniturah so srajce, spodnje majice, spodnje hlače, dekliška krila, trenirke, puloverji, gumbasti škornji in drugo. Vsak otVok bo dobil dvoje oblačil; eno bo nosil do šole, drugo pa v šoli. Precej oblačil že imamo, nekaj jih še pričakujemo. Tudi zaradi teh zamud, za katere pa nismo mi krivi, se bo pouk začel nekoliko kasneje."
Najboljši cviček v mokronoško-novomeškem oko-' lišu ima vinogradnik Ivan Pungerčar z Malkovca
Na Otočcu je 18. januaija posebna strokovna komisga za ocenjevale vin iz Ljubljane ocenjevala cvičdc, ki uspeva na mokronoško-novomeškem vinogradniškem okolišu. Pisali smo, da je pobudo za pokušnjo vili dalo novomeško trgovko podjele Hme|jnik, ki je dobilo na preizkus 56 vzorcev cvička v pretežni meri od zasebnih vinogradnflcov. Za najboljše so pripravili nagrade, plakete in pohvale.
^ osnovni šoli Kočevje učenci zvesto ^ren^jajo dogajalna v svetu in doma. Dogodke ali akcge, ki jih posd>no prizadenejo ali pritegnejo, pou^rgo tako, da jih še posebej obdelujejo in prikazujejo v eni izmed vitrin na hodnku šole. Ti d^odki so v :^njem obdobju bili: šahovski dvoboj Fischer — ; ^ctro^an, akcga proti kajenju oziroma obramba Pfoti raku in druge. Prav zdaj pa je v vitrini repor-
taža našega lista ,J>Iovoletni blišč in beda“, kije zelo pretresla šokuje. Ob njej so gesla: „Je prav, da ostane uboga staika sama? **, ,3i lahko mi, pioniiji, kaj storili zanjo? “ itd., razen tega pa so v vitrini razstavljeni tudi odresdci denarnih nakaznic, na kateri je napisano, koliko den^a je posamezni razred poslal Marfi Hrovatič iz Sel. (Foto: FKK osnovne šole Kočevje)	»
Otroci opozarjajo na krivico
gSML
BH
^čenci kočevske šole zbrali za Marijo Hrovatič nad 600 din — Zakaj socialne razlike?
w V čenče osnovne šole Kočevje je uf^evek Janje Kastelic ,J4ovoletni in novoletna beda“ v novoletni
ne ■
jj^ilki Doleni^ega lista tako priza* J,**' da so za Marijo Hrovatič iz Sel * ^'ajčjem po^u začeli zbirati de-razen tega pa so v razne liste
Tla •	_
Ij^'sali svojc’pri'spevke, da se i^^^socialnim razlil
s ta-
ikovanjem ne stri-
Učitelj Ive Stanič ic povedal, da so do preteklega četrtka, 20. januarja, kočevski Šolaiji zbrali za Marijo Hrovatič 610 din (61.000 starih din), ker pa nekateri razredi denaija niso še odposlali, računa, da bo skupni prispevek šolaijev znašal 650 do vOO din.
Učenci se zavedajo, da s svojimi dcromnimi prispevki ne bodo rešili
sociabiega problema Marge Hrovatič. Z njimi žele le opozoriti, naj bi to zadevo in podobne reševali tisti, ki so za to pristojni.
> Solani menijo, da ni prav, če prihaja pn nas do takih socialnih razlik. V šoli jih uče, kako je vse lepo, poslušajo Titove govore, potem pa Wejo še o takii zadevah, ki se po njihovem prepričanja pri nas ^loh ne bi smele več dogajati. To jih preseneča, bega, saj upravičeno menijo, da odrasli govorimo eno, delamo pa drugo ...
J. P.
NOVOME8TO
JEVASA BANKA
o Vietnamu
Iz Dolenjskega muzeja so sporočili, da je razstava o Vietnamu, ki jo je pripravila občinska konferenca SZDL, zaradi šolskih počitnic podaljšana do 15. februaija. Pismene ali telefonske pryave za šolski ogled sprejemajo v muzeju. ,
N a podlagi strokovne ocene desetih ocenjevalcev je bilo'ugotovljeno, da ima najboljši cviček Ivan Pungerčar z Malkovca, za prvo mesto je dobil 500 din nagrade. Na drugem mestu je Franc Martinčič iz Smd^e vasi pri Sen^eme^u (nagrada 3()0 din), tre^i pa Aloiz Udovič z Malkovca (nagrda 200 din).
12 diplom pa so razdelili naslednjim; štiri je prgelo podjele Hmelj-nik, ki ima vinograde na Knežiji in na MaDcovcu, ter vinogradniki Al-
Naserjeva pride septembra
Pisali smo, da bo januarja prišla na povabilo predsednika Tita v Jugoslavijo vdova bivšega egiptovsk^a predsednika Naseija. Gospa Naser bi obiskala tudi viniški klub OZN. Pred zaključkom številke pa smo z Vinice dobili sporočilo, da je obisk preložen na september. Torej bo Naserjeva obiskala Vinico jeseni.
BELOKRANJSKI PIKNIK - AVGUSTA
V petek je bil v Črnomlju prvi sestanek pripravljalnega odbora za belokranjski piknik, ki bo 3. avgusta na Smuku nad Semičem. Izvolili so posamezne komisge. Prisotni so bili zastopniki črnomaljske in metliške občine. Ta piknik naj bi bil združen z dolenjskim piknikom, ki je bil za letos predviden v Metliki
K.W.
fonz Čučnik Martin Cvelbar, Ciril Logar, Jože Luštek, Jože Bregant, Franc Martinčič, Franc Slovenec in Slavko Origel.
Podelili pa so tudi 15 priznanj.
V kratkem bo posebna slovesnost, na kateri bodo podelili zaslužena priznanja vinogradnikom za najboljši cviček. Podobno ocenjevanje bo postalo tradicionalno, verjetno pa takšna spodbuda za proizvajalce vin veliko pomeni.
Ocenjevalci so imeli tudi ndcaj pripomb na raž|un cvička, s£g je znano, da vsi ne morejo biti n^boljši. Več o tem pa nam bo povedal vinogradniški strokovnjak Tit Doberšek v eni prihodnjih številk Dolenjskega lista.	DOKL
Na Otočcu je ocei^evala cviček tudi dipl. inž. Jana Pintar iz Ljubljane. (Foto: S. Dokl)
Smrt pod ledom v bazenčku
75-letna ženska padla najprej v dva prepada, nato pa utonila v bazenčku-cisterni
v petek, 21. januarja okoli 16. ure popoldan je odšla 75 letna Frančiška Rauh iz Lazov pri Predgradu na obisk k hčerki v Deskovo vas. V soboto dopoldne so jo našli mrtvo v-bazenčku-cisterni Jurija Bariča iz Kota 1, se pravi okoli 6 do 7 km od doma.	/
Ko Rauhove v petek pozno zvečer ni bilo domov in ko so ugotovili, da do hčerke sploh ni prišla, so jo^ začeli iskati sorodniki, domačini in miličniki.vendar brez uspeha.
V soboto dopoldne jo je našel v svojem bazenčku-cistemi Jurij Barič iz Kota 1 pri Starem trgu.
V nedeljo so nato ugotavljali po sledeh v snegu, kod vse je rajnica hodila in kako je prišlo do nesreče.
Iz sledov so prebrali, da je šla
Rauhova iz Starega trga po zelo strmem pobočju navzdol. Med potjo je padla v dva okoli 3 m globoka prepada. Vendar je takrat kljub temu sreča še ni zapustila. Našla je pot, ki vodi proti vasi Kot in upala, daje rešena.
Bila je že zelo izmučena inje hotela v Baričevo hišo po betonskih stopnicah. Vendar ni bilo nobenega doma, zato je hotela oditi, vendar ne tam, kjer je prišla, ampak po drugih, lesenih stopnicah, ki vodijo naravnost v bazen, ki ga ima Barič za hlajenje vode pri kuhanju žganja.
V cisterni je bilo 1,5 m vode, na njej pa led, vendar tako tanek, da Rauhove ni zdržal. Udrl se je in Rauhova se je utopila.
J. PRIMC
V letošnji s snegom bolj skromni zimi so na novomeški avtobusni postaji taki prizori vse pogostejši. Šolaiji in šolarice, ki obiskpjejo smučarske tečaje v Crmošnjic^ in v okolici Novega mesta, se tu zbirajo in tako meščanom oznanujejo, da prava zima še pride. (Foto: J, Pezelj)
%
tedenski
mozaik
švicarski minister za promet je bil ondan hudo razočaran nad - Švicarji Minister Roger Bovin se je namreč znašel v Škripcih: blizu Ženeve je 'namreč moral zaradi goste megle zasilno pristati s helikopterjem. Najprej je poskusil z avto-stopom. Mimo njega je mirno pehalo štirinajst avtomobilov, ustavil pa je končno avto, v katerem je bUa angleška družina, trenutno na dopustu v Švici Pri ameriških letalskih družbah je zaposlenih 1300 agentov, ki preprečujejo razne ugrabitve, ki so zadnja leta tako v modi V prvem k tu svoje dejavnosti so agentje prijeli skoraj 540 ljudi, ki so bili sum^ivi Pri tem so zaplenili več tisoč pištol, granat, nožev in bomb s solzilnim plinom.
Slovita pevka Caterina Valente je sporočila osuplim oboževalcem, da se bo 5. marca v Londonu poročila z 19 let mlajšim angleškim pianistom Royem Buddom. Prvi je Cate-rini čestital njen bivši mož Eric van Arno, ki je dejal, da je „njegov naslednOc po njegovem popolnoma zrel človek... “ Caterina je še dejala, da si iz razlike v letih ne dela nobenih skrbi, ker se z Royem zelo ljubita in razumeta.
Skupina zdravnikov v Avstraliji je izdelat napravo (zaenkrat š^le prototip), ki je poenostavljena umetna ledvica in jo je moč uporabna ti na bolnikovem domu, ne samo na kliniki Tudi cena je veliko nižja, samo blizu 600 dinarjev, dočim klinične umetne ledvice stanejo prek 72.000 dinarjev. Novo napravo so že'preskusili na desetih bolnikih, v letu dni pa jo nameravajo še izpopolniti Znanega belgijskega kirurga iz Genta so zaprli, ker je osum-^en, da je med natkozo spolno zlorabil 40 pacientk. Profesor je dal ženske, ki so jim v opera-cgski dvorani dali narkozo, za 20 minut odpeljati v sosednji prostor, kjer jih je zlorabil Profesor, ki sedaj nima več vstopa na kliniko, vse skupaj' zanika, policija pa ima menda v rokah brisače, na katerih je profesorjeva sperma..
Prelivanje v obeh smereh
Enotno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje — Ograje, ki jih včasih ni bilo — Kakor jaz tebi, tako ti meni
Kmetje severovzhodne Slove-nge občudujgo prebivalce Dolenj dce, ker so bili tako složni za uvedbo enotn^a zdravstvenega zavarovanja. Poročila o predlogih za tako zavarovanje, ki prihajajo iz Gorenjske in drugod, jim zbujajo upanje, da se bo tudi njim kmahi uresničila taka želja. Računi, ki jih sicer ne poznajo, pa še ne obetajo veliko.
V sedaigih razmerah imajo več možnosti za uvedbo enotnega zdravstvenega zavarovaiga vsega prebivalstva tiste občine, v katerih je manj kmetov. Tam družbi ne bo treba prispevati toliko kot v kmetgskih občinah, dohodki iz gospodarstva pa so večji. V Slovenskih goricah in Pomurju pa občine in njihova gospodarstva ne zmorejo prispevkov, ker bi morali biti veliko večji. Tisti, ki so izračunali, so to že jasno povedali. Letos še ne bo nič, za prihodnje leto pa je prezgodaj govoriti.
Marsikateremu kmetu to ne gre v glavo, četudi želi pošteno in resno premisliti. Zato zahtevajo enotno zdravstveno in pokojnin :.o zavarovanje delavcev in kmetov za vso Slovenijo. Me-
ngo, da je naša republika tako majhna, da bi to lahko vodila iz enega središča, z odpravo območnih zavodov pa bi zmaig'šali stroške poslovanja.
Mnogi zavračajo take predloge z raznimi utemeljitvami. Najbolj prepričljiva pa j e ugotovitev, da bi se tako denar prelival z bo^ razvitih ob moč g na manj razvita. Prav to pa se nekaterim zdi največja ovira, kajti z dohodkom nq bi gospodarili tisti, ki ga ustvarjajo.
Pri tem pa niso dovolj dosledni Mariborska občina bi takoj zmogla dodatni prispevek za kmečke zavarovance svojega območja, če bi uvedli enotno zdravstveno zavarovanje. Ker sosednje, bolj kmetijske in zato gospodarico manj razvite občine ne zmorejo, tudi v mari-bordci ne morejo uvesti. Ta občina mora upoštevati revnejše sosede, občinam na gospodarsko bo^‘ razvitih območjih pa se ni treba meniti za Slovenske gorice.
Kmelje pa v svoji preproščini postav^ajo še te^a vprašanja. Ko je še povsod primanjkovalo živU, so jim aktivisti razlagali, da rudarji v Trbovljah, železaiji na Jesenicah, delavci Litostroja
V ponedeljek so v Koebenhavnu p(^opali dansk^a kralja Frkierika IX. Na sliki od leve proti desni: gr princ Henrik, kraljica Margareta II. m kraljica IngrkI v christiand)oraci cerkvi v Koebenhavnu ob f začetku pogrebnih svečanosti. (Telefoto: POLFOTO - Koebenhaven) '
fiz zadnjega Pavlihe) .
L
‘Tli
— Jaz pravim, da bo bolje...
— Jaz pa pravim, da bi bila prava umetnost, če bi bilo slabše.
v Ljub^ani in drugi nimajo jesti, morajo pa delati za našo prihodnost. Oni so dajali živino, krompir, pšenico in drugo po nizki ceni, čeprav v zameno niso dobili premoga niti kmetijskih strojev. Nihče ni določil območij in postavljal meje, do kam lahko gredo živila, ki so jih pridelah Jjudje. Ko smo bili še vsi reveži, solidarnost ni poznala teritorialnih meja — zakaj ne bi bilo tako tudi zdaj, ko so si nekatera območja gospodarsko bolj opomogla in pustila kmetgske kraje daleč za sabo?
Delavci na Dolenjskem so znali odgovoriti kmetom na tako vprašanje. Ne le z besedami, tudi z dejanjem! Občinski moge in delavci v severovzhodni Slovenp bi radi odgovorili podobno, lahko pa le pritrjujejo kmetom. Ko jekmetg-stvo podpiralo gradnjo Industrie, jiiso gradili tovarn pri njih. Pozneje pa so med njimi in industrgskimi kraji zrasli previsoki gospodarski plotovi. Zdaj nq skrbi vsak zase.
Upajmo, da se bo tudi ta led kmalu odtalil. Slovenci gotovo nismo tako velika družba, da se ne bi mogli pametno sporazumeti. Prej se je sicer treba malo prerekati. Zato je prav, da tudi kmetje niso tiho.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepoliti^i pregled
Najpomembnejši notranje-politični dogodek teh dni je vsekakor zasedanje 2. konference ZKJ v Beogradu — ki sedaj, ko to pišemo, pravkar poteka in bo trajala dva dni. Vsebini tega velikega zasedanja Zveze komunistov Jugoslavije — ki ima prav v tem obdobju, ko pri nas traja pomembna in ofenzivna bitka RESNIČNO REVOLUCIONARNIH SIL za uveljavitev samoupravnih načel naše socialistične družbe, še toliko večji pomen in veljavo — bomo posebno pozornost posvetili na tem mestu pri-hodrijič. Tokrat samo še omenimo, da je sredi minulega tedna (prejšnji četrtek) o pomembnih vprašanjih v zvezi z AKTUALNIMI NALOGAMI ZK razpravljal tudi CK ZKS, ki je ob tem izrazil svojo opredelitev do vsebine predlaganih dokumentov za 2. konferenco ZKJ, še posebej pa je spregovoril o temeljnih nalogah ZKS pri uresničevanju začrtane politike našega razvoja.
Nasploh je bilo v dneh minulega tedna no-tranje-politično dogajanje na vseh ravneh od zveze do republiških vodstev in po druž-beno-političnih organizacijah pretežno usmeri eno v razpravo o temeljih naše DRUŽBENO-EKONOMSKE POLITIKE za leto 1972 (o čemer je sedaj že pripravljen predlog zvezne resolucije - pa se bodo te razprave nadaljevale vse dotlej, dokler zvezna skupščina te resolucije ne bo sprejela, s čimer lahko računamo že v bližnjih dneh).
V zvezi s tem samo za osvežitev spomina — omenimo nekatere temeljne postavke, ki so začrtane v predlogu zvezne resolucije in ki z njimi načrtovalci (na čelu z ZIS) zatrdno računajo za letošnje leto: stopnja rasti celokupnega DRUŽBENEGA PRODUKTA v gospodarstvu naj bi letos znašala (v povprečju za vso državo) približno 5,5 % v primerjavi z lanskoletnimi dosežki, ob tem naj bi se ŽIVLJENJSKA RAVEN nasploh izboljšala za 3 do 3,5%, pri čemer je posebno pomembno to, da letošnje TOVE-CANJE cen nikakor ne bi smelo preseči začrtane meje 5 %. Poseben poudarek je bilo
tudi nujno URAVNOVESENJE PRIMANJKLJAJA zunanje-trgoVinske dejavnosti, ki se bo morala letos odločno bolj usmeriti v izvoz, ob tem pa uvoz občutno zavreti.
O vseh teh vprašanjih so v miriulih dneh -kot rečeno — izčrpno razpravljali mnogi pristojni, oziroma odločujoči organi; predsedstvo SFRJ, ki je tem vprašanjem posvetilo posebno sejo (minuli torek), je ugo-
tovilo, da je bil dosežen že pomemben NAPREDEK V DOGOVARJANJU republik in pokrajin pri usklajevanju zveznih sistemskih rešitev za v prihodrge, pa pri usklajevanju srednjeročnega načrta in ciljev naše ekonomske politike. Našim letošnjim razvojnim vprašanjem, izvirajoč iz začrtane smeri ekonomske politike, je posvetilo posebno pozornost (na seji minulo sredo) tudi predsedstvo zvezne konference SZDL Jugo-slavye. Na tej seji je podpredsednik ZIS dr. Jakov Sirotkovć posebej dejal, da bomo morali pri izvajanju letošnje EKONOMSKE POLITIKE usmeriti vse napore zlasti v uresničitev treh poglavitnih nalog: v ureditev plačilne bilance, v STABILIZACIJO TRGA; kar je pravzaprav vseskozi poglavitni cilj začrtanih okvirov našega družbeno-ekonom-
skega razvoja v prihodnje, in pa v'ureditev stanja v tistih gospodarjih področjih, oziroma združbah, kjer je to stanje sedaj že dokaj kritično.
V poslanski razpravi po zveznih odborih, kjer so predlagajo resolucijo o temeljih družbeno-ekonomske politike za letošnje leto že tudi podrobno obravnavali, so takšno usmeritev, kot je začrtana, sicer podprli, vendar z določenimi pomisleki: posebej je veljal dvom poslancev tistemu okviru povišanja cen v letošnjem letu (za 5 %), kot so ga odločno zahtevali načrtovalci. Ob tem je članic. ZIS Mirjana Krstinič izjavila, da se bo ZIS za ZASTAVLJENE STABILIZACIJSKE CILJE zavzel z vsemi močmi v okviru svojih pooblastil - pa če treba, tudi z administrativnimi posegi. To je, z drugimi besedami, potrdil ta ponedeljek tudi zvezni sekretar za zunanjo trgovino Muhamed Hadžič, ki je v Ljubljani — med razgovorom o trgoviniili vprašanjih na gospodarski zbornici — dejal, da bo določena zamrznitev cen v tej ali drugačni obliki pri nas veljala vsaj še vse leto, če ne tudi dlje. Gotovo je, da zamrznitev cen (ki je sedaj popolna in bo veljala, če ne bo uradno spet podaljšana, tja do aprila) povzroča posebno trgovini velike težave, vendar ureditve notranjega trga si brez takšnih*administrativnih posegov vsaj v začetku ne moremo predstavljati v kakšni bolj mili obliki — ki bi bila že zaradi tega tudi kaj malo učinkovita.
Samo še na kratko omenimo, da je republiška skupščina te dni (minulo sredo) sprejela temeljni dokument za nadaljnji razvoj našega STANOVANJSKEGA GOSPO* DARSTVA — se pravi ustrezno resolucijo, hkrati pa še tudi dva prva republiška zakona, ki podrobno urejata določena vprašanja v zvezi s financiranjem gradnje Si.*novanj. Nadaljnji zakoni za to tolikanj pomembno področje so že v pripravi, kajti republika ima posebej — v skladu z izvajanjem novih ustavnih določil — vse pristojnosti tudi za urejanje stanovanjske zakonodaje.
tedenski zunanjepolitični pregled
Za Evropo, še posebej pa nje- kistancev zamenjali za neenako-R no go^odarstvo je brez dvoma pravnost proti katerikoli drugil*' dogodek številka ena zadiyih strani. Svet bo moral to razu*i^ dni sprejem štirih novih članic v meti in nam pomagati evropsko gospodarsko skupnost (EGS). V Bruslju so svečano podpisali sporazum o sprejemu Velike Britanije, Irske, Norveške in Danske k EGS. Tako se je končalo obdobje kolebanj otočanov do celinske gospodarice skupnosti. Zadnji protest je v Bruslju tik pred pcdpisom pogodbe doživel britanski premier Heath, ki mu je neka fotoreporterka zaradi tega, ker „ni omo-gočU rekonstrukcije Covent-gardna v Londonu, kjer ona živi" -	^
Šesterica je postala deseterica
a
i
t
i
d
v Egiptu so imeli študentskem^
__________,	___ nemire. Nekaj sto študentov^
  brizgnila v obraz dobršno kairdce univerze je stavkalo in j^
porcijo črnila. Ceremonija se je zahtevalo od vlade, naj prekinel^ zavlekla za eno uro, kajti Heath stanje, ki ni niti vojna, niti mir JS se je moral temeljito umiti in z Izraelom. Študen^'e so tudilE preobleči. - Dosedanji kandi- zahtevali odločnejše korake ^ dati bodo postali polnopravni proti ameriški politiki in ame-člani EGS šele 1. januarja 1973. riškim interesom na Bližnjem Ve Pričakujemo pa lahke, da se vzhodu. Ndcateri študentje so ^ bodo na evrop^o gospodarsko	zahtevali, naj bi jih ustre-^,
skupnost še bolj v tej ali oni ^no predvojaško vs;gojUi in nato obliki navezale tudi Švica, Av- poslali v borbo proti Izraelu, v strija. Švedska in Portugalska, ponedeljek je egiptovsko notra-Jugoslovansko gospodarstvo »je ministrstvo prepovedalo vse lahko toi^j v prihodnjih mese- demonstracije in sporočilo, da cih pričakuje nove zaplete v zu- j® policiji uspelo razgnati štu-, nanji trgovini. Zaradi priklju- dente, ki so organizirali stavko, čitve štirih novih članic se bodo čeprav so medtem že dobili zaostrili nekateri kriteriji izva- yladni odgovor na svoja vpra-žanja v Veliko Britanijo. Jugo- šanja. Pravijo, da so večino are-slavija izvaža v sedanjo evrop tiranih študentov že izpustili, sko gospodarsko skupnost 55	nemiri pa tudi ni bilo po-
odstotkov industrijskih iz- sebne škode in žrtev. Pred* ' delkov in 45 odstotkov kme- sedniik Sadat je na sestanku z ; tijskih pridelkov. - Kako velik državnimi voditelji posvetil naj- [ potencial predstavlja teh deset večjo pozornost prav najno- • držav (ali devet, če bi Se na vejšemu študentskemu gibanju. ; Norveškem med letom kaj za- Krvavi protesti v Rodeziji se pletlo!), nam zgovorno priča nadaljujejo. Crnci protestirajo številke: 257 milijonov prebi- P^oti britanskemu sporazumu s valcev, 637 milijonov dolarjev Smithovim režimom. Ta spo-narodnega brutto proizvoda, razum namreč ne predvideva, prek 40 odstotkov svetovne *^daj bo črnska večina dobila trgovine, 9,6 milijonov avto- glavno besedo v deželi. V Rode-J mobilov letno, 138 milijonov ziji je pet milijonov Afričanov ; ton jekla itd. EGS bo imela v »n le četrt milijona belcev. Ste- ' svetovni trgovini za polovico vilo teh že vrsto let stagnira in i več udeležbe kot ZDA, Sovjet- ga nameravajo okrepiti z dose- j dca zveza in Japonska skupaj. — Ijevanjem.
Jugoslovansko gospodarstvo glede na povečanje „male“
Evrope v „veliko“ predvideva razgovore o sestavljanju novega
TELEGRAMI
KARTUM - Predsednik Sudana [! gospodarskega sporazuma, ki bi J®	ostavko	šefa	varnostne
ga hkrati še razširili na druga
področja. Pričakujemo tudi nove olajšave pri izvozu govedi in govedine, treba pa bo določiti pogoje za izvoz bekonov in mesnih konzerv. Urediti bo treba še izvoz tobaka in iskati rešitev za garantirane cene svinjine in perutnine. Jugoslavija bi tudi rada sodelovala pri sestavljanju predpisov za izvoz rib in izdelkov ter za semensko blago.
Nova država na indijski pod
službe Nuredina in na njegovo mesto imenoval dosedanjega ministra za zdravstvo Ibrahima.
MANILA — Prek 5000 študentov je demonstriralo proti ameriškemu imperializmu in Markosu. Markosje prav tedaj v parlamentu govoril o stikili s socialističnimi državami in navezavi stikov I-ilipini - Moskva in Peking.
CAPETOWN - Brat prof. Christiana Bernarda dr. Maiius je uspešno operiral srce. Pacient je star 41 let in se dobro počuti.
MOSKVA - Japonski zunanji minister je po prvem razgovoru z Andrejem Gromikom izjavil, da bo morda mogoče skleniti mirovno po-
celini Bangladeš že kaže prve godbo med ŠŽ in Japonsko, kar bi politične poteze. Premier dvoma okrepilo mir na svetu.
je ja?no de- „aS^vSdi;i jal. ,,Svoboda nas je veljala ve- daljšanje izrednega stanja v 11 po-liko žrtev, nihče nam je ni po- krajinah in večjih mestih. Gre za daril. Zato bomo znali varovati dvomesečno poda^šanje izrednega
neodvisnost države. „Bangladeš L‘“„?’po bombiih’alcm
du Turčije.
VIENTIAN — Na veleposlaništvo DR Vietnama v Vientianu so vrgli dve ročni bombi. Manojska vladf trdi, da je bil napad izveden s pr*" Stankom laoške administracijo.
se zavzema za neuvrščenost: „Želimo, da bi pomoč prihajala od vseh strani in da nas ne bi na nikogar vezala ... Nismo se borili za to, da bi odvisnost od Pa-
21. januaija je dobfla Sevnica prvo 2300-Iitr^o avtocistemo. Sevniški gasilci bodo z njo priskočili na pomoč, kjeikoli bo gorelo v občini. Manjka še dodatna oprema, upajo pa, da bodo vse potrebno dopolnili v okviru pr^videnega samoupravnega ^orazuma. Moštvo so že pričeli u^o-sab^ati. (Foto: A. Železnk)
„TESTIRANJE** - Ves prejšnji teden sta mdia-nka Janez Kepec in Milan Rode testirala jeklene konjičke članov AMD Kočevje, pregledovala sta motore in uravnavala luči. LastnSci avtomobilov so bili z opravljenim delom zelo zadovoljni in si želgo, da bi testimi avtomobil AMZS še večkrat prišel v Kočevje. (Foto: F. Brus - Kočevje)
Tovarna za predelavo krompiija na Mirnije odkupila p^e tone tega pride&a. Na mirenskem in trd)anjskem območju pridelajo kmetovalci po okrog 5 ton krompiija, nekateri pa tudi lS in več ton. Organizacgo odkupa je prevzela Kmetijska zadruga Trebige. (Foto: M. Vesel)
V	črnomaljski tovarni COSMOS-BELT so gradbena dela za 1. fazo rekonstrukcije v polnem razmahu. Preuredili bodo staro livarno, obenem pa začeli gradnjo za nov livarski obrat. Istočasno na-bav^ajo in sestav^ajo nove stroje. Na fotografgi: remontna delavnka, ki je bila prav tako pred kratkim obnov^ena. (Foto: R. Bačer)
Dr.
Po uradnih podatkih je v Jugoslaviji več kot 15.000 zdravnikov in zobozdravnikov, ki niso hoteli vzeti dalome, ker niso dobili naslova doktor.
Naj bo tako ali drugače, mnogi delajo zaradi naslova vihar v kozar^ vode. Na Dolenjdcem, kjer še vedno močno primanjkuje zdravnikov in tudi strokovnjakov z drugimi izobrazbami za delo v zdravstvu, se ta čas, ko besedujejo nekateri o upravičenosti in neupravičenosti zdravniškega naslova, bor^o z drugimi težavami.
Predvsem s to: kako dobiti iz središč kar največ prepotrebnih zdravnikov za delo na terenu! Pri tem res ni važno, ali so to dr. ^i samo zdravniki — važno je, da so končali študij in obvladajo svoj poklic.
Sejmišča
BREZICE: Na sobotnem sejmu v Brežicah je bilo naprodaj 476 pra-sičev, mlajših od 3 mesecev, in 21 st^ejših. Vsega so prodali 357 prašičev. Za starejše so kupci odšteli po 9 din za kilogram žive teže, za mlajše pa po 15 din za kilogram.
. NOVO MESTO: Ponedeljkov sejem je bil srednje živahen, prodajalci pa s cenami niso popustili, čeprav so nior^i odpeljati domov kar tretjino prašičev. Naprodaj jih je bilo 565, prodali pa so 301 prašiča. Za mlajše so zahtevali 230 do 290 din, za starejše pa 300 do 480 din.
Huda tekma za naše živinorejce
Kmetijski nasveti
Napake, ki kazijo vino
Zadnjič smo pisali o boleznih, danes pa o napakah, to je o tistih vindcih nadlogah, kijih ne povzročajo glivice ali bakterije, marveč imajo drugačen izvor. Sem šteje počrnenje ih po rjavenje vina, duh po gnilih jajcih, žveplovem dvokisu in plesni'
Najpogostejše je poijavenje vina. Zlasti velja to za mlada vina, bela in rdeča. S poijavenjem se v vinu dogaja nekaj podobnega kot pri poijavenju površine prerezanega ji^olka. Kemično je obrazloženo, da barvila vin? in čreslovine pod vplivom snovi oksirlaze ^reminjajo barvo. Poijavenje lahko preprečimo z žveplanjem. Grozdje je treba hitro predelati, da ne dovolimo dostopa večje količine zraka. Če utegne vino poijaveti, lahko ugotovimo tako, če ga za nekaj časa pustimo v kozarcu. Dobro zdravilo proti poijavenju je tudi kaligev metabisulfit.
Tudi počrnenje vina nastane pod vplivom'zraka, ko se železo in tanin spremenita v črno,spojino. To se dogodi posebno rado, če pride vino v stik z železnim, zarjavelim predmetom in če nima dovolj kisline, ki sicer preprečuje počrnenje. Počrnelo vino očistimo z želatino, ki iz vina izloči črno barvo, potem pa ga pretočimo v zažveplan sod.
Pri mladih vinih, pri katerih žveplai^e ni pravilno uporabljeno, lahko zasledimo duh po žveplovem vodku (gnilih jajcih) ii po žveplovem dvokisu. Prvo preprečimo, če grOzdje ne žveplamo, ko še zori v vinogradu, ali če pri žveplanju sodov ne pretiravamo. Ce vino že smrdi, ga očistimo z močnim zračenjem in pretakanjem.
Duh po žveplu nastane, če zažveplamo v ne povsem polnem sodu zrak nad vinom. Zaradi t^a tak ukrep odsvetujejo. To velja tudi za sode, ki so „na pipi“. Bolje je uporabljati posebno napravo, ki dovaja ogljikovo kislino. Nasploh je priporočljivo, da vina, ko pride v sod, ne točimo takoj: vsaj dva tedna naj počiva! Vedeti velja tudi, da zažveplano vino ne sme takoj v prodajo. Potreben je določen čas, da postane žveplo -- neškodljivo.
Inž. M. L.
1969.	Tudi to n^oveduje, da se bo morala Jugoslavija spoprijeti z močno konkurenco in kolikor mogoče zmanjševati proizvodne stroške, če bo hotela imeti kaj zaslužka. ^ Uspeh pa ni odvisen samo od rejcev, marveč tudi od smotrne govedarske politike in. spodbujanja izvoza. Nečastno je, da Jugoslavija, v lateri še približno 36 odstotkov ljudi dela v kmetijstvu, mnoge pridelke uvaža, namesto da bi jih izvažala.
M. L.
Obeta se huda konkurenca
Kaj se v prihodnjih desetih letih obeta našemu kmetu, lahko povzemamo iz napovedi mednarodne organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ta namreč na podlagi načrtov posameznih držav, ki so članice te organizacije, napoveduje, da bo v prihodnjih let^ mednarodno tržišče z mlekom, siri in surovim maslom bolje založeno kot doslej, kar pomeni, da bo tudi konkurenčni boj ostrejši. Za naše kmetijstvo že sedaj ugotavljamo, da njegova konkurenčnost hudo peša in da bi bila še precej manjša, če bi kmetijci zaslužili tako, kot zaslužijo ljudje v drugih go^odarskih panogah.
Posebno poglavje je naša živii«-reja. Beograjski inštitut za zunanjo trgovino napoveduje, da se bo domača poraba govedine v prihodnjih letih celo malo zmanjšala (kljub dosedanji skromni porabi) in da bo v letu 1975 na voljoea izvoz polovico več govedine, kot je je bilo leta
Zapletene žice
—	zapleteno življenje
Novosti
Novomeško poštno podjetje je imelo pred dnevi sestanek s predstavniki dolenj^fti občinskih ^up-ščin in bank s tega območja. Govorili so o načrtih za letošnji napredek. Direktor novomeškega podjetja Jakob Berič zagotavlja izboljšanje telefonge proti Ljubljani, Zagrebu in Celju, napoveduje končno ATC v Metliki, vezalno centralo v Trebnjem in dokončanje del v Črnomlju, Brežicah in Novem mestu. Za letošnje načrte potrebujejo 7 milijonov dina^ev.
Direktor združenega podjela Jože Gerbec je neuradno napovedal zvišanje cen - po odmrznitvi. Prav gotovo je novomeško PTT podjetje
v	zadnji letih naredilo ogromen napredek - tega ne gre odrekati in kaj takega ne more reči niti najbolj zagrizen poštni sovražnik.
Sodelovanje pošte z go^odar-stvom in družbeno-političnimi organizacijami na Dolenjskem je bUo doslej prav dobro; prav zaradi tega tudi tak napredek in toliko novosti
To je ena stran'meda^e, drugo piše vsakd-tnje življenje. Napredek industrije, v manjši meri tudi turizma, je zadnju leta silovit. Poštni napredek mu le težko sledi. Za človeka pa je pošta takrat, kadar drobne stvari niso v redu, vedno kriva: naj bodo to preobremenjene telefonske linije, neredna dostava pisem, zapozneli telegrami ali kaj drugega. Čeprav dostikrat pošta ni nič kriva, pa je prav tako še tudi dosti malenkosti, ki bi jih bilo mogoče odpraviti.
Kajpak ne smemo delati tako, da zaradi dreves ne bi videli gozda, prav tako pa ne, da bi gledali na gozd in ne videli dreves! Primer z novomeških Mestnih njiv, kjer so začeli napeljevati telefonfJce „dvojčke" PTT podjetju v stikih z občani gotovo ni v korist.
Krčenje
vici leta 1973 samo 11 otrok v vseh prvih štirih razredJi. Na Božakovem bo čez pet let samo 12 otrok na šoli, čez 7 let pa jih bo samo še 8 v štirih razredih.
Vse kaže, da bo treba pouk na .takih šolah ukiniti, učence pa prešo-
J
.J"
VSE MANJ OTROK
lati na osrednjo osemletko v Metliko. Drug razlog, ki govori temu v prid, pa je še pomanjkanje prosvetnih delavcev.
Seveda pa prešolanje otrok zahteva obširne in temeljite priprave. S prostorom na matični šoli ne bo težav, ker so že ob gradnji mislili za več let vnaprej, pač pa bo treba poskrbeti za boljši prevoz otrok z lastnimi vozili in za ureditev cest, po katerih bodo otroke prevažali. Na metliški šoli bo potrebna'reorganizacija pouka.
Podroben načrt o prešolanju otrok bo "narejen do pomladi 1972, potem bo dan v javno razpravo. Veliko truda bo treba, da bodo starši ta ukrep razumeli in ga podprli v dobro svojih otrok. Tehtati bo treba: ali je bolje, da otrok obiskuje kombiniran pouk v vaški šoli in bo res dlje doma, ali pa ga poslati s šol-dcim avtobusom v Metliko, kjer mu bodo nudili veliko več in ga veliko bolje pripravljali na življenje.
R.B.
Na metliški osemletki pripravljajo načrt za orpnizacijo nove šolske mreže v občini. Cemu? Ker so ugotovili, da število otrok na podružničnih šolah zelo upada in da se ta proces nadaljuje. Tako bo na Rado,-
F rane Skinder
»Zahtevamo«
„Doslednost pri sebi in drugih!" je geslo komunistov v brežiški občini. Na sestanku sekretarjev organi-zacg in aktivov ZK so te dni sklenili zaostriti disciplinsko odgovornost članov, zato bodo prejemali le skle-
pe z natančno določenimi nosilci posameznih nalog in roki za uresničenje. Pri obravnavi mlošnih slovenjih in jugoslovan^Oi težav so se ^otaknili ob pojave, ki razburjajo-delovne ljudi. Obsodili so velikodušne ponudbe nekaterih jugoslovanskih bank za to, da bi se pri nas odigral veliki šahovdci dvoboj med Spasskim in Fischerjem. S takimi pojavi bi morali ostro obračunati in brežiški komunisti pričakujejo, da bo organizacija ZK v Ljubljanski banki poklicala na odgovor tiste svoje člane, ki so bfli soudeleženi pri ponudbi za dvoboj na Bledu. Postopek naj sproži CK ZKS, slovenski člani predsedstva ZKJ pa naj zahtevajo, da bodo partgske organizacije ukrepale tudi proti odgovornim komunistom v Beogradu in Sarajevu, pa tudi proti tistim članom ZK, ki so sodelovali pri organizaciji bflco-borb v naši prestolntei.
Spominki
Spominki
Ribniška prodajalna spominkov je . prodala lani za četrtino več spominkov kot leta 1970. Čeprav vsako leto povečajo promet za približno četrtino, mnogih kupcev na veliko (grosistov) ne morejo zadovo^iti. Povpraševanje namreč narašča še hitreje kot ponudba oziroma' izdelovanje.
Lani so dobili vse naročeno blago le tisti kupci na veliko, ki so dovolj zgodaj, se pravi še pred začetkom sezone, poslali naročila..Tisti, ki so naročali kasneje ali ponovno naročali še več, so dobili le del naročenega ali celo nič.
Dobro sQ šli v prodajo vsi Dominki. Ob koncu leta je bila prodajalna v Ribnici, ki sprejema naročila, razpošilja blago kupcem in prodaja tudi na drobno, skoraj popolnoma prazna. Sele sediaj se je začela spet polniti.
Franjo Matoh, 'vodja prodajalne, je povedal, da spominkov ne izdelajo dovo^, ker je premalo strugarjev. Prodajajo jih predvsem slovenskim turističnim in gostin jim podjetjem ter glavnim letoviškim krajem ob moiju in v notrargosti države. Tujcem ne morejo ustreči, ker zahtevajo tako velike serge, da jim pri sedanji organizaciji izdelave ne morejo ugoditi.
J. P.
MLADINA NA TUJEM
Industrija se prepočasi razrašča, da bi lahko sproti zaposlila mlade ljudi, ki iščejo delo. Tudi druge dejavnosti zaostajajo in za sedaj je v zadregi za kvalificirane delavce edino gostinska stroka. Iz brežiške občine je zaposlenih v Nemčiji in drugih evropskih državah 416 mladih ljudi do 27. leta. Iz Artič jih je 10, iz Sromelj 10, iz Brežic 50, z Bizeljsk^a 47, iz Velike Doline 65, iz Cerkelj 56, s Čateža 67, iz Dobove 20, iz Globokega 20, iz Kapel 26, in iz Pišec 42.
sapistMŠM
•••
■ Republiška vlada je pred dnevi sklenila, da bo letošnja neobdavčena osnQva skupnega dohodka občanov
25.000 dinarjev, za vzdrževanje družinskega člana pa je neobdavčeni znesek po
8.000 dinarjev. V primerjavi 's prejšnjimi leti torej ni'bistvene spremembe: lani je bila osnova enaka, le za družinskega člana je veljala olajšava 5.000 dinarjev. Da bo podobnost popolna, tudi letos še ni pryavnih pol, tako da je vprašanje, če se bo mogoče izogniti poda^šanju roka za prgavo, fci so ga naj-prq postavili na zadnji januar.
V	republiškem izvršnem svetu so rekli, da bo letos
Davki
zadnje leto starega davčnega sistema in da bo že letos narejen nov, ki bo teme^il na načelu, da ekonomsko sposobnejši več prispevajo za uresničitev splošnih družbenih potreb. Novi. sistem naj bi davčni službi omogočil učinkovitejše napade zoper utajevalce davkov in druge žgoče in večkrat obsojane pojave v naši družbi
Prav gotovo se velika večina občanov strinja s takim sistemom, ki bo pobral več smetane z dohodkov, ki niso rezultat dela. Hkrati bo tak davčni vijak tudi zagotavljal več denarja za številne proračunske izdatke.
Odlok o višini pristojbin za cestna motorna vozUa, ki je določil za 100 odstotkov večje pristojbine v tem letu, je prav gotovo eden izmed ukrepov v novi smeri Bržkone bo zagotovil manj snobovstva, malomeščanstva in norega kupovanja najdražjih avtomobilov. Primer iz Zenice, kjer ima železarna več mercedesov kot švedska vlada, bržkone ni osamljen v našem hlastanju za baha-štvom.
Sicer pa: bil je res že skrajni čas za učinkovitejše ukrepanje proti neupravhe-nemu bogatenju, ki je pri ljudeh vzbujal veliko jeze, ki pa ga - naj zapišemo po pravici - nismo znali ali pa nismo hoteli temeljito preganjati.
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Priznati, da je zakon »papirnat«, bi bila napalta ^ nonisnikove težave
Pred 13 leti smo vvsej Jugodaviji tudi zato, ker ni bUo dovolj moralne Večina njih bo diplomirala v zah te- ustrezne izobrazbe, zagotovljeno de- ^
Pred 13 leti smo v vsej Jugoslaviji izvedli reformo takratne osnovne šole in uvedli obvezno enotno 8-let-no šolo. Kot enega od odločujočih pogojev za kvalitetno uresničitev vzgojno-izobraževalnih ciljev in smotrov v novih osnovnh šolah smo postavili ustrezno strokovno in pedagoško izobražen učiteljici kader. Ob reformi smo imeli za predmetno stopnjo komaj 25 % ustrezno strokovno usposobljenih učiteljev. Ostalo delo so opravili učitelji s srednješolsko izobrazbo, u^sosobljeni za delo v nižjih razredih.
Mnogi od njih so se takoj vpisali Jcot izredni študenti na pedagoške akademije in študg tudi končali. Mnogi pa so se sicer vpisali, dokvalifikacija pa poteka razmeroma počasi, pri čemer moramo priznati, da
tudi zato, ker ni bilo dovolj moralne in materialne podpore, a tudi konkretnejših določil.
Da bi proces strokovne dokvalifi-kacfle potešili in tudi sicer zagotovili ustrezno u^osobljen učiteljski kader, so bila glede izobrazbe učiteljev grejeta posebna zakondca določila. Tako določa zakon o osnovni šoli, kije bil sprejet decembra 1967, da si morajo učitelji, ki učijo na predmetni stopnji in nimajo ustrezne višje izobrazbe, n^pozneje v petih letih, to je do konca leta 1972, pridobiti predpisano višjo izobrazbo.
V ^ladu s to zahtevo se je na obe pedagoški akademiji vpisalo 4000 učiteljev, od katerih je okrog 1500 boQ ali manj redno opravdalo izpite.
Večina njih bo diplomirala v zahtevanem roku.
V vseh preteklih letih je bilo zelo resno poudarjeno, da dokvalifikacga ni samo stvar prizadetih učiteljev, marveč vse naše družbene skupnosti. Predlagana je bila vrsta ukrepov, ki naj bi izrednim študentom nudili moralno in materialno podporo in jim s tem omogočili, da si pridobijo potrebno izobrazbo. Mnoge temeljne izobraževalne skupnosti dajejo plačane šudgske dopuste in druge olajšave pri študgu. Hkrati pa je treba tudi priznati, da se intenziv-ngša pomoč učiteljem nudi šele v zadiijih letfii in tudi to, da je le-ti niso vselg izkoristili.
Določba zakona bo stopila v veljavo šele čez slabo leto, kar pomeni, da je učiteljem, ki nimajo
s'
m-, m
.1
Čmoma^^i beat ansambel smo vam v našem listu že predstavili. Toda od takrat je minilo že precej časa, zato menim, da si spet zaslužno malo prostora v Dolenjicem listu. Ansambel je prvotno sestavljalo pet članov, zaradi osebnih razlogov pa je ansambel zapustfl bobnar Srečko Kos. Solo-kitarist je v ansamblu Milan Krajnc, bas kitaro igra Jožko Vrščaj, orgle Dujec Belizar, po bobnih pa razbga Andrej Plevnk, kije tudi odličen solo pevec.
Z izpopolnjenim repertoarjem je ansamblu uspelo zadovoljiti želje širokega kroga podu-šalcev. Pred kratkim so si člani ansambla kupili novo opremo in zatrdili so mi, daje zares dobra.
Na plesih v Semiču, Metliki in v Cmom^u so to tudi dokazali. Ob praznovanju novega leta so zabavali goste v hotelu Lahinja v Črnomlju, igrali pa so tudi na brucovanju psihologov v Ljub^'ani.
L. P.
ustrezne izobrazbe, zagotovljeno de lovno mesto do zak^učka šolskega leta 1972-73. Tako imajo vsi tisti učitelji, ki so se vsaj v zadnjih letih lotili študija možnost, da še pravočasno diplomirajo. Tistim učiteljem pa ki ne bodo pravočasno diplomirali, nikakor ne bo ogrožena eksistenca, ker je pač treba upoštevati njJiov u^eh pri študgu. Učitelje,ki bodo*tik pred zak^učkom študija in jim bo manjkalo samo nekaj izpitov, kaže obravnavati drugače kot tiste, ki ^loh niso študirali. Prav tako bo svet pedagoške akademige verjetno pristal na možnost zaključka študija na enopredmetni skupini. Med učitelji na predmetni stopnji osnovne šole, ki nimajo predpisane izobrazbe, so predvsem taki, ki so končali učite^išče in so u^aosob-Ijeni za delo v nižjih razredih in v oddelkih podaljšanega bivanja. Po-datici kažejo, da nam bo v prihodnjih letih zelo primanjkovalo učiteljev razrednega pouka. Zato eksistenca teh učiteljev ne bo ogrožena.
Dokvalifikacija učiteljev na predmetni stopnji bo potekala tudi po roku, ki ga predpisuje zakon; in če se na ra^isana mesta ne bodo javili ustrezno u^osob^eni učitep, bodo šole prejemale v delovno razmerje, -seveda samo za določen čas, tudi take, ki nimajo ustrezne izobrazbe, a si prizadevajo, da bi kmalu končali študg na predmetni stopnji pedagoške akademije.
Ob koncu je prav opozoriti tudi na 2. odstavek 102. člena temeljnega zakona o delovnih razmetih, ki določa, da ne more prenehati delavcu delo v delovni organizaciji, ne da bi na to privolil, če njegova delovna sposobnost ne ustreza zahtevam delovnega mesta, kadar ima najmanj 30 oziroma delavka 25 za pokojnino vštetih let, razen če odkloni razporeditev na drugo delovno mesto pri isti ali drugi delovni orga-nizac^i, ki ustreza njegovim strokovnim in delovnim sposobnostim.
Kljub temu da po preteku 5-letnega roka kadrovska zasedba v osnovnih šol^ še ne bo takšna, kakršno bi si želeli - primanjkovalo nam bo predmetnih učiteljev za matematiko, slovendci in tuj jezik - izvršni svet dcupščine SR Slovenge meni, da je treba na določbah zakona vztrajati, kajti samo široko razjedan in strokovno primemo izobražen učitelj bo lahko oprav^al naloge, kijih postavlja osnovna šola. Te zahteve pa se bodo z novim učnim načrtom za osnovno šolo samo še povečale.	^	pisarne
prosvetno-kultumega zbora Skupščine SR Slovenge
Ansambel URBANI iz Ribnice (Foto: D. Mohar)
»URBANI« in njihove težave
Ali lahko o tem, kako se bodo zabavali Ribničani, odloča kolektiv ene gostilne?
Pred nedavnim je pet mladih fantov ustanovilo v Ribnici svoj vokal-no-instrumentalni ansambel. Zelo ^odbuden je podatek, da so v kratkem času naštudirali program, s katerim so zabavali na novoletno noč goste v gostilni RIBNIČAN. Nadeli so si pristno domače ime Ansambel URBANI. Fantje imajo veselje z glasbo, nekateri med njimi so celo končali glasbeno šolo, icar potrjuje, da je ansambel dokaj kvaliteten.
Sestav^ajo ga; Uroš Bregar, kije vodja ansambla, igra pa trobento in tamburin; Emil Pakiž - orgle, klavir, harmoniko in bobne; Milan Te-kavec<5ogi bobne, pozavno in ustno harmoniko; Franci Pirker-Pop ki-
DOLENJSKI LIST
taro, pa tudi poje, ter Marjan Mrnjec, ki je vokalni solist ansambla. Da bi zadovoljili domačo publiko, igrajo predvsem komercialno glasbo, čeprav jim je pop veliko
4
4
4
J
5
4
4
4
4
\
J
\
\
Zadnjič sem se sprehajal da si spustim za čev^e. Ce okoli hiše, si ogledoval drev- njih m sram, mene tudi nL je in se nato vrnfl v kuhinjo. »>Ne bodite tako hudi. Ko zaprem vrata, se uprgo Treba je najti pravo snov, fci vame oči mame in sosede, ki je zelo vazna, nujna m sploš-jima je na ustih zamrl p<^o- **2, se izgovagam.
vor. N{ybiž sta me opravljali. Da bi prekinila mučno tišino, se prva oglasi mati: „Kajne, da ti pišeš in objaviš v časopisu največkrat o napakah, ki jih ^udje del^o? “ ,,Pišem in... ali je kaj narobe? “
Šele tedjg se oglasi soseda: „Veš, tudi jaz bi rada, da bi n^isal o našem podjelu ndcaj besed, kako so slaba stranišča, ker jih nihče ne popravi. Pa še kopalnica za dela>4ce je zaprta, da morajo iti umazane domov, in še tiste zapiši, ki kradejo tovarnici bencin za avtomo-bUe...“
„Že, že,“ se oglasim, „toda to ni tako vel& problem, da ga ne bi mogli sami rešiti. Tr^a je nekaj več, kar je pomembno tudi za druge ljudi. Teh stvari, ki ste jih našteli, morebiti še objaviti nebihoteli.“
„Kaj, da ni pomembno? Skony za petdeset delavk. Kaj misliš, da bomo morale nujno po trd) o zjutraj in zvečer doma opraviti? V gostilno pa tudi ne smemo med malico, čeprav si to viqi in oni iz pisarn privoščgo. R^e grem počepnit za vogal, kot
„Kq to ni pomembno, da nas s cestno razsvet^avo vlečejo že pet let? Ponoči, ko se vračam iz službe, še tistih velikih jam ne vidim, da komaj pridem do svoje hiše. To napiši! Prav gotovo bo po-magalo.“
,JCako naj zapišem? “ se sprenevedam.
„Ce nočeš tega, daj pa o našem mesagu, ki daje tebi in svojim poznanim najlepše meso, drugim nameče pa loja in kosti.“
„Soseda,dajtenomir! Sq ga včasih tudi vam pri-nesem.“
„Ti že, kaj pa drugi? Za-k£g še jaz ne dobim ^ega? In' kaj še vse otrokom nameče, da niti za pse nL Oh, kam smo prišli! “
,J>ajte no, to je osd>no obrekovalce,“ se hočem izmuzniti, a na vse to pristavi še mama svojo besedo: ,J“ant, to m^aš zapisati! Moraš!“
,3om, mama. Napisal bom in poslal, da boš zadovoljna. Z objavo pa ne vem, če bo kaj, ker ne bom napisal imen, da bi me potem še za besedo lovfli.“
ŽABARJEV LENART
l
PORODHiSNlCElViti^:
Pretekli teden so v novomeški po- • rodnišnici rodile: Marija Strumbelj iz Malega Lipovca - Andrgko, Majda Kozmelj iz Regerče vasi - Aleša, Marga Perko iz Drenovca - Aleša, Marija Vardjan iz Bednja - Roberta, Marija Kozole s Senovega - Katarino, Dunja Ostojič iz BrŠlina — Silvano, Justina Setina iz Gotne vasi — Roka, Marija Klevišar iz Rodin -Antona, Martina Torbica iz'Šentjerneja - Marijo, Jožica Putiš z Malega Slatnika - Toma, Terezija Franko-vič z Vrhnike - Jožeta, Emilija Pirnar iz Šentjurja - Branka, Antonga
Markovič s Podturna — Maraža, ‘ Alojzija Pevec iz Trebnjega — Janjo, Marija Knafeljc iz Regerče vasi -deklico, Marga Kofalt s Krvavčjega vrha - deklico, Mimica Žalec |Z Črnomlja - deklico, Tončka Medic iz Dolnjih Sušic - dečka, Alojzija Makše iz Starega trga - deklico, Marija Rabzelj iz Velikih Brusnic ' dečka in Jožefa Potočar iz Cviblja -deklico. - Čestitamo!	,	_
UMRI ISO preieKii teden so v brežiški bol-; nišnici umrli: Jože Juratovec, kmet iz Brezja, star 43 let; Zofga Habioc. upokojenka iz Brežic, stara 58 let Rozalija Župančič, gospodinja Trebeža, stara 79 let.
Samovolja novomeškega PTT podjetja
Namesto modeme telefonije bomo imeli v Novem mestu polovičarstvo
Telefonska centrala brez krajevnih zvez je tako kot nič_______________________
lahko nekdo samovoljno prikrajšuje telefonske naročnike, ne da bi se prej z njimi pogovoril in dobil pr*' stanek prizadetega posameznika.
Znano mi je, da se dvojčni p«' ključki uporabljajo v telefoniji-Uporabijo se takrat, kadar gre za oo-daljenega naročnika in bi napeljal^ linije bila izredno velik izdatek. mesth je to popoln nesmisel, saj kabel ni tak izdatek. Dra^a so zemer dca dela in gradnja kolektoijev. Od' da^enost Mestnih i^iv od
velika. Zato je edina pravilna rešitev
telefonski kabel. Če nima pošta uf|' jenih kolektorjev, je še zmeraj boljsa rešitev zračni kabel. Važno je, da n bopoloviiarstva.
inž. telekomunikac5
Novo mesto
boK pri srcu.
Žd pa jim prvi javni nastop ni bil ravno z rožicami postlan. Vodstvo
vili nikakršnih posebnih zahtev, da bi igrali narodnozabavno glasbo. Vendar pa so fanlje ta večer vsakomur, kdor si je je zaželel, izpolnili željo. Za naslednji dan so bili tudi pripravljeni spustiti ceno, ki že itak ni bila visoka, vendar vse zaman. Zanimivo je, da je bila gostilna v teh prazničnih dneh na pol prazna in so JO zato zaprli že v zgodrgih večernih urah. Gostinskemu osebju je bilo tako verjetno bolj všeč.
Dosedanji telefondci naročniki v naselju na Mestnih njivah dobivajo zadnje čase pisma novomeškega PTT podjetja z naslednjo vsebino:
„Sporočamo vam, da smo zaradi tehničnih razlogov pri vk^učevanju novih telefondcih naročnikov v Novem mestu primorani zamenjati vašo dosedanjo telefondco številko ... z novo .. . datum.
Zamenjava telefondce števUke je možna v skladu z 58. členom pravilnika o storitvah v telefondcem prometu. Sprememba bo izvršena zaradi pomanjkanja zvez v krajevnem telefon^em omre^u.
Vljudno prosimo, da z razumevanjem sprejmete naše obvestflo.
Lepo vaspozdrav^amo!"
Sledi podpis direktorja Beriča.
Naročniki, ki so dobili taka pisma, verjetno niti niso negodovali, čeprav je spreminjanje telefondcih številk velika nevšečnost, ker so pač mislili, daje to potrebno, saj se zadnje čase veliko sliši o razširitvi novomeške telefondce centrale. Ko pa je začela veljati nova Številka, so kaj kmalu uvideli, da se nc da več tako telefonirati kot prej. Bili so prevarani in so odslej prikrajšani. Zakaj?
Zaradi pomanjkanja telefondcili linij od poste do Mestnih njiv so začeli priključevati na eno linijo dva naročnika. Temu se v telefoniji pravi dvojček. Vsak naročnik ima sicer svojo številko, ne moreta pa oba hkrati telefonirati. Ce dvigne slušalko eden, izloči drugega. Tudi medsebojno si ne moreta teleloni-rati.
Komur so prilepili dvojčka, ^ dobil novo številko (to je iz tehnič-nili razlogov, ker so tovrstni pri-
Od pošte do naseda Mestne njive so pred leti položili telefonski kabel. Čeprav je bilo tisti čas jasno, da bodo v naselju z 12 bloki s dcupno okrog 250 stanovanji potrebe po . telefonskih prik^učkih velike, takratni ne^osobni načrtovalci niw pr^eljali v naselje več kot 70 linij. Do letos so stanovalce naselja, ki so želeli telefonski priključek, odklanjali zaradi premajhne zmogljivosti centrale, sedaj, ko je centrala razširjena, pa ni linij v krajevnem telefonskem omrežju. Kaže, da so se odločili za polovičarstvo. Ne da bi prej pojasnili ali naročnike obvestili, so začeli priključevati na eno lingo dva naročnika.
Ne zanima me, kaj pravi 58. člen pravilnika o storitvah v telefonskem prometu, je pa prav gotovo slab, če
gostilne Ribnčan je z njimi dclenilo pogodbo, na katero pa je kasneje imelo veliko prigovorov. Očitali so jim neprimeren repertoar in j ih zato tudi niso angažirali naslednja dva praznična dneva. Za izgovor so navedli, da taka glasba privlači le mlade, ki pa jim ne prineso veliko denarja, starejše pa taka glasba ne zanima. V pogodbi seveda niso posta-
Seveda naslednje dni fantje niso ključki možni v centrali le pri dolo-
fT/Ncti1ni	hl^rnti	n0^t!)l
ostali praznih rok. Igrali so v gostilni PRI CENETU, kjer so zabavah nabito poln lokal gostov, mnogi so morali celo ostati zunaj.
Ali nam to ne pove nekaj drugega? Da se ljudje želijo zabavati in da jim pri tem ni pomembno, kakšna je glasba, ampak le, kako jih razvedri.
M. S., RIBNICA
čenih številkah), hkrati pa je postal ,,telefonski inv^id" ali polovičar za isto ceno. Za dvojčka je potrebno plačati enako naročnino.
Ker kaže, da čaka enaka usoda vse dosedaige telefondce naročnike na Mestnih njivali, v vseh blokili so namreč vzidali omarice, v katere bodo montirali releje dvojčkov bi rad še nekaj pridal:
Pojasnilo PTT podjetja
v zvezi s trditvgo v vašem časopisu, da so telefonski dvojčki priključeni na eno tele-fondco številko, poročamo, da imamo od 20. januarja 1972 ne-prgetne, pa tudi nekulturne rei^cge posameznih občanov zaradi vaše trditve, da priključujemo dva telefona na eno tele-fondco številko. Zaradi pojasnila občanom, vam dajemo naslednji strokovni opis telefonskega dvojčka.
„Telefondci dvojček je relej-dca naprava, montirana na na-ro<^niški strani telefonske linije (npr. v stanovanjskem bloku) z namenom, da se na eno telefon*, sko linijo lahko priključita dva telefonia aparata dveh telefonskih naročnikov. Telefonski dvojček se uporabna zaradi pomanjkanja prostih telefondcih linij od javne avtomatske telefonske centrale do telefonskih naročnikov. Oba telefondca apa-
rata, ki sta prikjjučena na telefonski dvojček, imata vsak svojo telefonsko številko, v avtomatdci telefondci centrali pa vsak svoj števec tarifnih impulzov. Medsebojno motenje ali prisluškovanje med telefondcima aparatoma na telefondcem dvojčku ni mogoče. Telefondci naročnik, ki ima svoj telefondci aparat, priključen na telefondci dvojček, lahko dobi telefonsko zvezo z vsemi ostalimi telefondcimi naročniki in tudi vsi drugi naročniki lahko vzpostavgo telefonsko zvezo s katerimkoli telefon-dcim aparatom, ki je priključen na telefonski dvojček. Edina ovira je, da telefonska naročnika, ki imata svoj telefondci aparat priključen na skupni telefondci dvojček, ne moreta imeti istočasno vzpostavljene telefon-^e zveze."
PTT podjetje Novo mesto
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Ogorčeni Šentruperčani
Nad člankopi, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 13. janu^a pod naslovom .požigalec si je sodil sam“, smo bili Šentruperčani in okolica, vsi, ki smo Janeza Kraševra poznali, zelo ogorčeni. Bolel nas je predvsem stavek, ki ste ga napisali, ne da bi čakali na rezultate preiskave, ta je: „Požigalec si je sodil sam“. Brez vprašaja na koncu stavka, brez bolečine v srcu.
Stavek je neupravičen. Janeza Kraševca smo imeU, razen nekaterih I^sameznikov, vsi radi. Bil je priljubljen, človek z zlatimi rokami, človek, ki je bil vsako uro pripravljen pomagati svojim bližnjirn, naj si bo fizično ali finančno, če je to le bilo v njegovi moči. Bil je dober in pošten, priden delavec.
Ptišla bo pomlad, vinske gorice bodo oživele, Janeza pa ne bo več. Koliko vinogradov je videl rasti, koliko jih je vzgojil!
Mogoče je res, da ga ne bo pogrešala njegova družina. Tega ne vemo. Pogrešali ga bomo mi vsi, kajti za njim je nastala velika praznina. Človeka, kakršen je bil Janez, težko najdemo v naši dolini. Vse je dal za našo družbo. Mogoče je bil zato nesrečen? Mogoče v družbi zato ni
Zgodba o štirih Franceljnih
Vsi štirje živgo na Ardrem in vsi štirje so sos^je. Tudi pokojni prašič je bil Ardijan in še bi bil, če si dučajno ne bi Ljub^an-čani na zadnji dan novoletnfli praznikov zaželeli pečenke.
2e zgodaj zjutraj tega dne je sosedov Francelj prišel k sosedovemu Franceljnu in skupaj stajo mahnila k tretjemu sosedu, kjer jima je sosedov sin Francelj prinesel ta boljšega. Med pc^ovo-rom pa so opazili, da se pri četrtem sosedu pripravljajo klati prašiča. Klavec je bil peti sosed Francelj. Eden izmed obeh Franceljnov, ki sta bila na obi^u, je hotel zlesti na podstrešje, da bi bolje videl, gospodar pa ga ni pustil. Drugi Francelj pa je rekel: „Jaz pa bom počakal kar pri oknu, saj bo pr^ič tako in tako pritekel tod mimo.“ „Menda ne,“ je dejal goroodar, nakar je ta baraba (prašič, ne gospodar) že pridivjal iz svinjaka okoli hiše. Vseh pet Ljubljančanov s klavcem France^nom na čelu in dvema ženkama v zaščitnici se je vrglo na bežečega pujska kakor svoje čase trop financaijev na izmučenega tihotapca.
Toda pujsek je tudi to pot dokazal svojo inteligenco in ni hotel umreti sredi blatnega dvorišča. Žarišče boja se je premaknilo proti vrtni ograji. Bitka je postajala vse ostrejša. Asfalta vajeni Ljubljančani so padali po gladkih blatnih tleh, izgub^ali kape in klobuke. S strani pa je z nožem v roki stal klavec Francelj, kakor opazovalec Združenih narodov. Pod silovitim pritiskom vojne vihre je najprej popustila vrtna ograja. Njej je sledila brajda komaj štiriletne šmarnice. Smrtnh &tev še ni bilo. Slednjič je nadobudnim klavcem u^elo omajati tudi vrtno mizo, potem pa je sledil preobrat: uaelo jim je zadrgniti okoli prašičevega trebuha vrv in ga privezati za bližnjo slivo. Slednjič je mladi pujs moral darovati svoje mlado žhrljenje ...
FRANC ANCIMER Raka
■r|
našel tistega, kar bi moral najti.
Toplega doma ni imel nikdar. Naj rečejo njegova žena in njeni sorodniki, kar. hočejo! Janez bo v naših srcih ostal tak, kakršen je v resnici bil - nenadomestljiv.
Vse nas Sentruperčane in tudi vse druge, ki smo Janeza dobro poznali, je njegova zadnja odločitev močno pretresla. Zato smo si rekli: , Ako bi žena te ljubila, tebe, Janez, ne bi črna zemlja krila.“
Novinarju tovarišu Splichalu pa vsi zamerimo, zakaj je upošteval mnenje samo najbližega soseda, zakaj ni vprašal še drugih občanov, ki smo drugačnega mnenja.
SentruperCani
IMV je dolžan pojasnilo I
Novomeški IMV je eno tistih podjetij, o katerem se veliko piše v naših časopisih. To je pravilno, saj podjele to s svojimi delovnimi u4>dii zasluži.
Namen mojega članka pa ni, da bi pisali o u^ehih podjetja, temveč ne-k^ drugega, kar zanima predvsem delavce, ki so bili pred kratkim zaposleni v tej tovarni Naj odgovorni ljudje pri IMV odgovore na naslednje vprašanje: „Zakaj ni izplačan regres, oziroma denar za dopust delavcem, ki so iz podjela odšli pred 29. novembrom, in zaJcaj ni izplačan do-bičdc, oziroma gib^ivi del delavcem, ki so odšli iz po^e^a pred novim letom? “ Naj pripomnimo še to, da je bil dopust đcupinski, ker ga je imelo poqe^e kolektivno sredi leta. Mislimo, da delavci niso krhri, če takrat ni bilo denarja. Torej delavec, kije bil z^oslen skoraj leto dni, ni zadužil gib^ivega dela, čeprav je prav tako pomagal pri u^ehu podjetja.
Povem še to, da sem potreboval ddcument, da nisem dobil regresa. Čeprav tako nisem dobil odgovora na priporočeno pismo, ki sem ga poslal IMV - obrat Mirna. Govori se, da je tako sklenil OD svet podjela. Ce je bilo tako sklenjeno, mi ne vemo, ker nismo mogli nikjer o tem prebrati. Ali je bil dclep pravilen ali ne, pa naj presodgo bralci sami.
JOŽE ZAKRAJŠEK Mirna 141
90 let Lesjakove mame
Rodila je Štirje še
11 otrok — živijo
19.	januarja je Lesjakova mama iz Kočevja dočakala 90 let življenja, čeprav ji ni bilo vedno postlano z rožicami
Rodila se je leta 1882 v Prezidu. Bila je najstarejša hči številne družine Oremovič. Kmalu pp poroki so se začele skrbi kako bo prehranila družino. Rodila je 11 otrok, od katerih štirje še živijo.
V	Kočevje se je priselila 1909, se pravi pred 66 leti Njen mož France je bil zaposlen na žagi. Bil je narodnostno zaveden in napredno usmerjen, zato mu med Kočevarji ni bilo lahko. Bilje soustanovitelj prvega telovadn^a društva SOKOL Kočevje in blagajnik tega društva. Tudi vsi otroci so bUi vzgojeni v slovenskem duhu in napredno.
Jubilantka je med najstarejšimi občani mesta Kočevje. Zanimivo je, da uživa skromno družinsko pokojnino že od leta 1936, se pravi celih 36 let Zdaj živi pri hčerki Mimici Želimo ji, da se ji zdravje zbo^ša, da bo lahko zopet hodila.
Viko
NI NUJNO
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so' objavljeni na tej strani. - K prispevkom; ki jih pošiljate Z£ ob-' javo v MSem tedniku, pr^iSte svoj celi naslov, stoer ne p^ejo v poStev za tisk. Na posebne Ijo pi^ lahko ostane njegovo, pnvo ime za jayp9$t tajaojCpod-pi^i ga bomo i kratidum ali; ludco drupčc); vsekakor pa je' pred sodiščem za resničnost, napisani^ odgovoren predvsem wn.
UREDNIŠTVO DL
„Manj nesreč“ — Učenci z osnovne šole Katje Rupene — Novo mesto so te dni opravili kolesardci izpit, ker se zavedajo: čim večje bo njihovo znanje, manj bo nesreč. Potrdilo o opra\1jenem preizkusu znanja je dobilo 287 pionirjev. (Foto: foto krožek OŠ Katje Rupene — N. mesto)
Ali ve davčna uprava tudi to?
Matl-samohraniika vprašuje novomeško davčno upravo in vodstvo zdrav> stvenega doma, te poznajo »črne zobne ambulante« v svojem občinskem središču — Kako je z davki za te »kovačnice«?
Viničanom samo obljube
Kmetijska zadruga Črnomelj je v zadi\jUi letih obnovila trgovino v Adlešičih, Žuničih, Dragatušu in Črnomlju. Temeljite obnove bi bila že zdavnaj potrebna tudi zadružna trgovina na Vinici Predstavniki va-Scih krajevnih oi^panizacij na to že več let opozarjajo in upravičeno trdgo, da se v vseh povojnih letih v preurejanju trgovskm lokalov ni še nič naredilo.
Trgovske police in prodajne mize so v viniških trgovinah stare nad 30 let, saj jih je dal narediti še bivši in predvojni trgovec Sterk. Tudi na starih, črvivih in neprimernih mizah pa se kuje denar. Naj povem, da samo v zadružno trgovino na Vinici priteče na mesec čez 120.000 din denarja.
Uredništvu Dol. lista!
Dolgo me že peče eno izmed posebnih „novomeških vprašanj**, pa vedno znova odlašam in se ne spravim do pisanja. Zdaj, ko ste pred kratkim spet pisali o davčnih napovedih za minulo leto, pa ne morem več zdržati. Morda mi bo po tem pismu celo laže ...
Sem delavka v eni izmed novomeških tovarn in mati samohranilka. Sami veste, da jt danes življenje drago in zaradi tega v tovarni, kjer so. velike potrebe zaradi proizvodnje in izvoza, dostikrat delam tudinad-ure. Delam jih v svojem prostem času, se pravi popoldne, zvečer ali ob prostih sobotah. Za vsako naduro, ki jo naredim in sem takrat ločena od otroka, plačam seveda več davka, ki mi ga odbijejo že pri izplačilu osebnega dohodka.
Zdaj pa vas vprašam: po vsem Novem mestu lahko vedno znova tudi
vi	slišite opombe o zobozdravniških „črnih ordinacijah**, v katerih nobeno popoldne ali zvečer ne manjka obiskovalcev. Seveda je stvar vsa-
Ust za vsakogar »Dolenjski list«
kega občana posebej, ali bo zaradi zobobola obiskal javno zobno polikliniko v Novem mestu ali pa odnesel svoj denar v ,,črno“, se pravi prav gotovo neprijavljeno zobo-zdravniško ordinacijo. To me niti toliko ne zanima; če je tak „zdravstveni red** všeč vodstvu novomeškega zdravstvenega doma in zobne poUklinike, bo menda stvar kar v redu (ali pa tudi ne, saj imamo menda te stvari z zakoni urejene, vsaj jaz si kot navadna delavka tako stvari predstavljam). Boli pa me, ko vedno znova slisim, da takale neprijavljena „črna zdravniška praksa** prinaša lepe in zelo velike dohodke, ne pozna pa nobenih davkov!
Tako torej: meni se za vsako opravljeno naduro, ki jo naredim v naši tovarni, zaračuna fe večji davek kot za običajne ure v redni proizvodnji, mladi gospodje pa „mlatijo pare“ tako, kot ss to njim ljubi! Žalostno je, da zahajajo v take ordinacije tudi nekateri novomeški javni delavci, sem pa prihajajo celo direktorji s podeželja. Dokler bo tako, verjetno v Novem mestu glede tega še dolgo ne bo reda. O teh stvareh se pogovarjamo delavke med seboj in verjemite mi, da se prav resno vprašujemo:
Ali novomeška davčna uprava pozna te ,Jcovačnice denarja**? Ali bodo „črni zobozdravniki “ kljub
belim haljam pošteno obdavčeni ali ne? Ali sploh prijavljajo svoje visoke dohodke? Zares se tudi v naši tovarni o vsem tem pogovarjamo in čudim se, da glede teh vprašanj v ■Novem mestu ni pravega reda. Ze pred leti ste pisali o nekem potujočem zobarju, ki mu je gospodinja v neki novomeški hiši kar v svoji kuhinji pripravila skledo s toplo vodo in dva kuhinjska stolčka, na katera je razložil svoje orodje. Od takrat imamo takih „čmili ordinacij** še nekaj več, pravzaprav pa je ostalo vse pri starem.
Ali to zdravstveni delavci v Novem mestu ne vedo ali le nočejo vedeti?
F.	M.
Novo mesto
kar se v celoti odvaja v Črnomelj.
Sedanji direktor KZ Črnomelj je že večkrat zanesljivo obljubljal Vi-
Sedanji direktor KZ
ničanom obnovo trgovine vsaj v letu 1972. Kot kaže, bodo tudi to pot Viničani ostali pri obljubah. To seje pokazalo na nedavni seji zadružnega kolektiva, kj^ so sklenili, da bodo letos obnavljali trgovino pri železniški postaji v Semiču in mesarijo v Črnomlju, Vinica pa je spet izpadla.
Dasiravno je viniška trgovina ena izmed najbolj zastarelih v pogledu opreme ne samo v črnomaljski občini, temveč na Dolenjskem, in je v Črnomlju ne upoštevajo, pa jo vendarle (Skrijejo nepoklicani gosti Spomladi 1971 je bila predmet _ plena tolpe Anzulovič. Jo bodo “ samo taki,upoštevali?
FRANC PAVLAKOVIC, Vinica
Zalivala plemenitemu možu
ELEKTRO — ne strinjamo se!
Lani oktobra se je pri delu smrtno ponesrečil Tone Jerič, rajonski električar iz Krmelja, kije delal na razsežnem območju šentjanškega in tržiškega krajevnega urada. Po njegovi izgubi smo pričakovali, da bo Elektro Celje - enota Krško -postavila namestnika, toda k^ub pisr-
t'olo-kino klub (FKK.) lui osiioviu suu ivucc*jc jc pavu	kupil	kinoprojektor, s katerim lahko
predvajajo 8-milim. in super 8-milim. filme. Veljal je okoli 4.000 din. Ta denar so zbrali člani FKK z oglasi za katalog „Pionirski foto 71“. Na tem projektorju bodo lahko predvajali tudi zvočne filme z magnetnim zapisom. Na sliki so člani FKK ob novem projektoiju. (Foto: FKK osnovna šola Koče>je)
mento in ustnim prošnjam in željam prebivalcev ni bilo ustreženo. Na občinski konferenci SZDL v Sevnici je bila izrečena ostra in upravičena graja na ta račun.
Ce zahtevajo predpisi, da morata biti pri takem delu dva, je to na mestu, ni pa prav, da Krmelj, ki je drugo narečje industrgsko središče v sevnSki občini, z dvema večjima industrij^ima obratoma (M^t^na, Lisca) ostane brez električarja, ki naj bi skrbel zazedno in nemoteno o^bo s tokom.
Odgovorni pri Elektru Celje - PE Krško pri svoji odločitvi niso upoštevali zahteve prizadetih niti jih niso poklicali na sestanek, na katerem bi morda našli skupno rešitev, marveč so naredili po svoje, brez sodelovanja porabnikov električni energije. Zaradi tega je njihova odločitev neživljenjska in administrativna.
Zastavlja se vprašanje: zakaj le en rajonski električar v občini ki gotovo ne zmore vsega dela? Odločitev PE Krško, zaradi katere moramo sedaj v primeru okvare električne napeljave klicati Sevnico ali Mokronog, je za nas ne^rejemljiva. Preden bi prišel električar, bi se že lahko zgodila nesreča. Kdo bi odgovarjal za morebitne človeške žrtve ali go-^odarsko škodo?	*
Poudarjamo naj, daje imel pokojni Jerič vedno dovolj dela, saj je bilo po osvoboditvi na tem obmoi^u pri-ključenili cela vrsta pogonih mo-toijev, televizorjev in drugfli električnih aparatov. Na zboru volivcev so že večkrat opozarjali tudi da je električni tok prešibak in da zahtevajo za pošteno plačilo redno in zadostno dovajanje električnega toka.
B. DEBELAK Krmelj
S	starimi spomini v srcu sem večkrat prebral članek „V tihem gozdu mi grob leži** v 44. št. vašega lista z dne 4. 11. 1971. Zelo pa je ganil mojo mater, saj mi ga je ona prinesla, ko je bila te dni v svojem rojstnem kraju na Dolenjskem.
Tiste dni maja, kakor piše na skromni spominski plošči nad grobom tema dvema partizanoma, sem se s svojim bataljonom v sestavu Cankarjeve'brigade tri dni boril za zavzetje domobransko-nemške postojanke Trebnje. Le-ta je po trdovratnih bojih tudi padla. Zal pa je bilo to združeno s precejšnjimi žrtvami Ljubljanske bri^de. Četa te brigade je nad Kačjimi ridami pod vasjo Kuzarjev kal branila v zasedi dostop proti Mirni peči. V tej četi je bil komandir Slavko Petrič, pomočnik komisarja pa Danilo Podobnik, moj brat. Petrič je bil doma iz Sodražice, po domače Ošterjev, sin trdne kmečke družine, poznane po narodni zavednosti in simpatijah ter -sodelovanju z NOB od samega začetka. Brat Danilo pa je bil v Sodražici uradnik že od 1936 in sta tako bila s Slavkom velika osebna prijatelja ter sta maja 1942 odšla v partizane.
Ceto je sovražnik, ki je poskušal priti na pomoč napadencem v Trebnjem v več kolonah, iz smeri Kuzarjev kal potisnil proti tedanji cesti Kačje ride, po kateri je prodirala motorizirana oklepna kolona, ter jo tako skoraj v celoti uničil, saj je padlo preko 30 borcev in funkcionarjev čete. V verižnem reševanju ranjenih tovarišic in tovarišev sta padla tudi fanta, ki sedaj počivata v tem tihem in dokaj bornem gozdičku, združena v poslednjem počitku, tako kot sta bila skupaj v zadnjem težkem boju. Kdo je tedaj koga reševal iz meteža, je dandanes težko ugotavljati ali pa verjeti kakemu izmed peščice {»eživelih iz tega kratkega spopada, ki je povzročil pravo morijo. Resnica pa je, da so ju vaščani s Kuzaijevega kala našli objeta v zadnjem boju in ju tako tudi pokopali.
O tem žalostnem dogodku sem zvedel takoj drugi dan. Kako hudo je šele moralo biti mojim svojcem, ki so živeli tedaj v Kamniku, ko so brali v Kranju izhajajočem švabskem časopisu „Kara\vankenbote“, da so nemške čete v sodelovanju z domobranci v. uspelih očiščevalnih akcijah na Dolenjskem likvidirale med mnogo drugimi tudi .jdečega komi-
sarja** Danila Podobnika iz Steina (Kamnika).
Ko smo kmalu po osvoboditvi ob pomoči domačinov s Kuzaijevega kala odkrili njun grob, smo se z Ožterjevimi iz Sodražice sporazumeli, da nekaj ostankov, ki jih si^er ni bilo moč r^ločiti, odnesemo vsak na svoje pokopališče. Zaradi njunega vehkega prijateljstva in takega konca mladih življenj pa smo sklenili, naj fanta počivata v skupnem grobu srćdi dolenjskih gmajn in večno spominjata na tiste težke čase, ko so mladi ljudje kovali bodočnost in za to tudi izkrvaveli. In četudi dokaj od rok, ju danes na tem kraju obiskujemo.
Za marsikoga izmed nas so, žal, ti časi in dogodki že nekam odmaknjeni, vasi imajo več ali manj skrbi z vsakdanjim življenjem ali pehanjem za čemerkoli. So pa še med nami globoko čuteči ljudje, kot je prvoborec Alojz Avbar iz Bršlina, ki s svojo vnučko (bojda) rad obišče dva mlada samota na njunem zadnjem bojnem polju in ki z njima vred obuja spomine na tista težka leta, ki so tako zelo prizadela te kraje in ko nisi vedel, kdo ti je prijatelj, sovražnik ali včasih celo sorodnik.
Sliko tega klenega človeka si bom trdno vtisnil v spomin in poskusil ga bom čimprej spoznati. Kako se mu bom zahvalil za njegovo plemenitost , pa zares ne vem.
MILAN PODOBNIK, Medvedova 23, Kamnik
VEL. PODLOG: „DOBOVŠKI PET“ ODLICNO!
V	Velikem Podlogu je v nedeljo, 23. januarja, gostoval narodno zabavni ansambel „Dobovški pet“ iz Dobove. Ljudje so prišli od blizu in daleč, saj je takih srečanj v tem kraju zelo malo. Mladi, simpatični pevec Mirko Lazarski je s svojim petjem takoj osvojil poslušalce, prav tako pa tudi domači humorist Kovač, ki je povezoval program s šaljivimi doživetji z ljubljanskih ulic v domačem narečju. Vsem nastopajočim se poslušalci prav lepo zahvaljujejo in želijo, da bi bilo takih srečanj čimveč!
L S.
ODMEVI NA 21. SEJO PREDSEDSTVA ZKJ V NAŠEM OKOLJU
Na tankeim ledu stoje tisti, ki menijo, da je pri nas vse v najlepiem redu in da se nas stališča 21. seje predsedstva ZKJ ne tičejo — 21aradi premajhne odločnosti ob prvih začetkih škodljivih pojavov, so se le-ti tudi pri nas kar iepo razrasli — Tudi v »naši občini« (to velja za vse občine!) si bosta ZK in delavski razred priborila odločilno vlogo, ki jima pripada, le z doslednim bojem proti napakam in z odkrito javno oceno o tem, kaj je dobro in kaj je slabo — Majhne napake se razraščajo v velike, če se jim dovolj zgodaj in dovolj odločno ne upremo — Zapis o tem, kako smo na sestanku krajevne organizacije ZK ugotovili, da v Novem mestu in v »naši občini« le ni vse v tako najlepšem redu, kot se zdi na prvi pogled, prav to pa je en dan za nami ugotovila tudi občinska konferenca ZK
v našem mestu, na Dolertjskem ali v naši občini nič novega. Tako bi lahko zatrdili ob površni oceni, čeprav je pred komaj dvema mesecema ZKJ začela na 21. seji predsedstva in nato nadaljevala na mnogih zasedanjih in sejah veliko ideološko bitko ter se odločno postavila po robu mnogim, za samoupravni socializem nesprejemljivim pojavom. Le-ti so se v naši družbi v zadnjih letih razrasli in razbohotili čez mero.
Ob grmenju velikih topov na 21. seji in po njej je ostalo pri nas vse mirno. Tako kot da se nas velika bitka, ki se je začela v Jugoslaviji, ne tiče in kot da pri nas ne bi našla odmeva. Tako kot da je pri nas vse v najlepšem redu, kot da v nobeni obliki ni pojavov, ki smo jih v jugoslovanskem merilu tako odločno obsodili in začeli domala povsod obračunavati z njimi.
Mar obstaja strah pred akcijo pri tistih, ki bi jo morali začeti?
Bil sem veselo presenečen, ko sem se vračal s sestanka osnovne organizacije ZK na našem terenu. Odkrito smo se pogovorili. O tem, da pri nas le ni vse tako v redu, kot je videti na prvi pogled. Na sestanku so odločno in z gnevom spregovorili celo tisti, ki so doslej navadno molčali ali pa le malokdaj odprli usta. Videlo se je, da so v sebi dolgo zadrževali svoja spoznanja in resnico (takšno, kot jo vidijo in čutijo), ki se jih doslej niso upali ali pa jih niso smeh povedati. ..
Vprašali smo se: kako to, da nobeno občinsko politično vodstvo — z izjemo sindikata - ne začenja nobene akcije v zvezi z 21. sejo predsedstva ZKJ? Mar mora občanom, še zlasti pa članom ZK, zadoščati res samo tisto, kar lahko razberejo iz javnih občil? Kot člani ZK smo se na sestanku zedinili v protestu proti takšni mlačnosti in neodločnosti in zahtevali pojasnilo. Tako smo začeli na našem sestanku, ki je bil en dan pred sejo občinske konference ZK Novo mesto.
Zakaj ne gremo nobeni stvari do dna?
Med ljudmi je že velikokrat zavrelo, smo razglabljali dalje, toda nikoli nishio v takšnih primerih šli stvarem do dna. Ustavljali smo se na pol poti, tisti, ki je problem odprl, ki je pokazal na nepravilnosti, pa jih je navadno dobil po glavi in je odletel skoz odprta-vrata. Zaradi tega ljudje neradi javno ^vore o slabostih, toUko bolj pa se zato razpletajo govorice za vogali. Takšne govorice se razraščajo, ker Jih nihče ne demantira, in kvarijo razpoloženje.
Do resnice lahko pridemo samo v odkritem razgovoru, družba, ki se takšnega razgovora boji, pa ni zdrava. Ne želimo si grmad in lova na čarovnice, toda slabosti se razraščajo prav zato, ker se bojimo odkritega razgovora o njih in ker se takšnemu razgovoru izogibljemo! Marši kdo se je spremenil iz m^hnega grešnika v velikega zatd, ker ga ob majhnih grehih nismo pravočasno krenili po prstih.
Hiter razvoj in nerazvito samoupravljanje...
že nekaj let se hvalimo v svetu z res izjemnimi dosežki v razvoju proizvodnje, ob tem pa javno „prizna-vamo“, da samoupravljanje v nekaterih kolektivih „ni dovolj razvito, ker tega ne dovoljuje hiter razvoj in ker delavci še niso dovolj osveščeni".
Mi smo na sestanku rekli: veseU smo hitrega razvoja, ne moremo pa se strinjati s slabo razvitim samoupravljanjem v IMV in KRKI na primer. Če bi vodstvo v obeh koleltti-vih Ic hotelo, bi lahko bilo samoupravljanje pri njih bolj razvito, kat je. Komu je v prid, da ni? Kaj, čc sc za tem ne skriva želja za oblastjo v ožjem krogu in želja po odtujevanju samoupravljanja? Kje jc samoupravni socializem, ki ga gradimo, če dosegamo velike razvojhe uspehe tako, da delavcc prikrajšujenio za sa-
moupravno odločanje o vrednosti, ki jo ustvaijajo, in jih poleg tega siromašimo še pri osebnih dohodkih?
Velike tovarne brez samoupravljanja imajo tudi drugod po svetu. V naši ustavi pa je zapisano, da je bistvena vsebina našegaTazvoja in naše socialistične izgradnje samoupravljanje. Kar dovolj primerov tehno-kiatizma in menažerstva se nam razrašča prav pred nosom. V strahu, da bodo tovarne propadle, če jih bodo zapustili posamezniki' prepuščamo tem posameznikom nemalokrat preširoka pooblastila. Prav pojavi čaščenja te vrste in prisvajanje preširokih pooblastih pa ustvarjajo najugodnejše pogoje za menažerstvo in tehnokratizem in za odnose brez samoupravne vsebine in samoupravnega odločanja.
Lop po Janezu, ki je opozoril na napako!
Kako se je moglo zgoditi, smo se vprašali dalje, da so v dneh po 21. seji predsedstva ZKJ, ki je tako odločno zahtevala odkrit pogovor o vseh slabostih, ki so se n^opičile v naši družbi, ter dala najboljši zgled, kako je treba odkrito, po komunistično razpravljati, v IMV politično diskvalificirali mladinca, ki je kritiziral samoupravljanje in odnos do mladine v IMV. V IMV trdijo, da so to storili, ker je slab delavec. Mi se ne zavzemamo za slabe delavce, vprašujemo pa se: kakšna je kadrovska politika v IMV, da je slab delavec lahko . prišel v mladinsko vodstvo? In še naprej: mar je zdaj, ko so slabemu delavcu, ki je kritiziral slabo samoupravljanje', zaprli usta, samoupravljanje v IMV rešeno? V čem je precedens tega primera: ali v slabem delavcu, ki je spregovoril ali v nerazvitem samoupravljanju in kam bi morala biti naperjena ost vodstev političnih organizacij v tovarni, ki so sodelovale pri razčiščevanju tega primera?
Socialno razlikovanje — samo pri besedah?
v občini imamo obsežno, dokaj konkretno gradivo o socialnih razlikah. To gradivo je zbrala ZK, pred meseci pa smo o njem razpravlj^ in sprejeli v zvezi z njim stališča. Edini uspeh iz teh razprav — in nanj smo lahko upravičeno ponosni - je združitev kmečkega in delavskega zdravstvenega zavarovanja. Za odpravo, žarišč socialnih razlik v delovnih organizacijah pa fii bilo storjenega nič. Občinska politična vodstva in predsedstvo občinske skupščine bi se morala o najbolj kričečih primerih pogovoriti z vodstvi prizadetih delovnih organizacij, ta naloga pa po 6 mesecih še ni uresničena in tudi kopica drugih stališč je ostala na papirju. V delovnih organizacijah bi mqrali razpravljati o tem gradivu in o merilih nagrajevanja, vendar konkretnih razprav te vrste ni bilo nikjer. Ali tako upoštevamo stališča ZK?
V	gradivu je bilo v analizi socialnega razlikovanja pri gradnji stanovanj opisanih več primerov protizakonite prodaje dnižbenih stanovanj zasebnikom, o tem, ali'je bil kdo od prizadetih poklican na politični odgovor, pa ni znanega nič.
Pravilnik za vodilne, hiša za 30 milijonov
v Cestnem podjetju je malo pred novim letom prišlo do štrajka. V tem kolektivu je vrsto let burkal kri pravilnik, po katerem so vodilni in vodstveni delavci bili deležni izplačil (to je bil del njihovega OD) od dohodka, ustvarjenega v novogradnjah.
V	470-članskem kolektivu je bilo
1970.	leta deležnih takšnih izplačil 17 vodstvenih in vodilnih delavcev, ki so v tem letu prejeli po tem pravilniku od 70.000 do 2,361.000 S-din. Ob novoletnem štrajku je
vodstvo podjetja očitke o takšnih izplačilih zanikalo, ker pravilnik po samoupravnih sporazumih ni več v veljavi. Res je tudi to, da so pravilnik sprejeli samoupravni organi, vprašanje pa je, če so se slednji zavedali, takrat ko so ga sprejemali, kaj z njim omogočajo! In še ena resnica: (Testno podjetje opravlja javno službo in dobiva denar za vojo dejav-, nost od družbe, iz žepov vseh občanov in iz prispevkov, ki jih ustvarjamo vsi.
Delavec dobi za gradnjo hiše največ 2 milijona S-din kredita, N0V(3-LES pa gradi v Novem mestu svojemu inženiiju stanovanje v individualni hiši za 30 milijonov S-din,' je povedal nekdo na našem sestanku. V predzadnji številki KOMUNISTA smo lahko prebrali, da je bila tovarna zdravil KRKA med redkimi slovenskimi podjetji, ki je finančno omogočila v angleški reviji ECONOMIST objavo članka o Jugoslaviji, ki jiašo državo predstavlja britanski javnosti v negativni luči in meče blato na samoupravno socialistično Jugoslavijo! Zaprepadeni smo se vprašali, če je kaj takšnega sploh mogoče in kdo je odgovoren za to!
V	kadrovski politiki nismo prisotni
Na sestanku smo ugotovili tudi to, da naša kadrovska politika močno škriplje na vseh koncih. Pri štipendiranju so najodločilnejše zveze, ne pa učni uspeh in socialni položaj štipendista. Pri izključitvah iz ZK ne upoštevamo besed tov. Tita^i^ ki je dejal, da mora tisti, ki ga izključimo iz ZK, zapustiti tudi položaj, ki ga zavzema. V naši družbi je premalo čutiti kadrovski vpliv ZK. Ak^vi komunistov se v delovnih organizacijah niso sestajali, ko so bile po reorganizaciji v njih odpravljene organizacije ZK, čeprav bi se imeli o mnogočem pogovoriti. Menili smo, da bi morah oblikovati aktive komunistov v raz-
Javno, odkrito, pošteno o vsem, kar zanima in zadeva našega človeka. (Foto; Vesel)
JUTRI VOLILNA KONFEREINCA ZK OBČINE KOČEVJE
Trije predlogi za sekretarja ZK
Predlog: sekretar naj bo tisti, ki bo dobil več glasov — Predlagani so Franc Korelc, Alojz Petek in Miha Briški
Na jutrišnji seji občinske konference ZK Kočevje bodo izvolili nov občinski komite ZK in novega sekretarja ter njegovega namestnika.
Po sedanjem predlogu naj bi bili v novi komite izvoljeni: I-ranc Korelc
-	direktor Rudnika, Lojze Petek -občinski javni tožilcc, Miha Briški -strojni inženir v MI^LAMINU. Danica Kaplan - prolcsorica na osnovni šoli Kočevje, Jože Košir - direktor 1,1 K, Avgust Švara - gozdni tehnik v SNF.ŽNIKIJ. Janez Hočc-vai vodja gradbeni: mehanizacije MAS, Vlado Vaupotič računo-
vodja ELEKTRA in Franc Volf -direktor osnovne šole Vas-I-'ara. Se-*veda jih lahko pride na kandidatno listo še več, izvoljeni pa bodo tisti, ki bodo dobili največ glasov.
Za sekretarja in njegovega namestnika so predlagani 1-ranc Korelc. Lojze Petek in Miha Briški. Izmed teh treli bosta za ti dve lunk-ciji seveda izvoljena le dva.
Za predsednika revizijske komisije ji‘ predlagan l.ojze Eržen, računovodja pri Zdru/enem KCJP Kočevje, za predsednik;, častneun r;i; -sodišča pa m/.. Savo Vovk, diivl.iu:
Kmetijskega gospodarstva pri Združenem KGP Kočevje.
Med predlaganimi člani novega občinskega komiteja je le eden (Jože Košir) član dosedanjega komiteja, vsi ostali pa so novi.
Na jutrišnji volilni konferenci bodo morda sedanji predlog spremenili. Odločiti pa bodo morali tudi, če bo novi sekretar moral biti prolesionalee (v službi pri občinski konferenci) ah pa bo lahko delal drugod m posle sekretarja Z K opravljal nepoklicno.
j. P.
nih samoupravnih skupnostih (TIS, Kulturna skupnost itd.), ker je slišati kritike na račun teh skupnosti in ker so si posamezniki v teh skupnostih že utrdili položaj in skušajo na birokratski način vpUvati na njihovo dejavnost. Ugotovili smo, daje bilo temeljno kadrovsko načelo ZK že od nekdaj v tem, naj v naši so-ciahstični samoupravni družbi zavzemajo položaje ljudje, ki so socia-Ustično usmepeni in imajo pravi odnos do drugih.
Premalo skrbi za političnorldeološko Izobraževanje
Na sestanku smo ugotovili, da smo močno zanemarili poUtično ideološko izobraževanje mladine, delavcev itd. in da je tudi zavoljo tega idejnost na vseh ravneh močno upadla. Z „gospodi“ in „gospemi“ se kar vseprek zmerjamo po trgovinah, gostiščih in celo že pri uradnem poslovanju. Za državne praznike ne obešamo zastav, ne krasimo več izložb, tako kot smo jih včasih, in tudi v našem mestu se je kar se da razbohotila malomeščanščina.
Ne vem, če smo prvi, ki smo se začeU pogovarjati tako odkrito in naravnost. Morda nam bo kdo očital, da gledamo prečrno in da pripisujemo slabostim preveliko težo ob res vehkih uspehih, ki smo jih dosegli. Tak očitek na naš račun bi bil zgrešen. Ko smo na sestanku spregovorili o bridkih resnicah, smo se zavedah, da posamezniki s svojim kvarnim delovanjem in posamezni škodljivi pojavi, s katerimi se srečujemo, ob zelo velikih uspehih, ki jih dosegamo, res ne morejo ogroziti socializma. Takšni pojavi pa zato, ker ostajajo nekaznovani, ker se o njih
samo šušlja in Ver ni organizirane, odkrite akcije p/oti njim, povzročajo med Uudmi nepotrebno vzne-miijenost in zaskrbljenost. Nekaznovani škodljivi pojavi hromyo akcijo tistih, ki so voljni delati, in dajejo očitno potuho temu, da se ško^jivi pojavi in napake še bolj razraščajo in postajajo navada! Zato smo na sestanku organizacije zadolžih člane občinske konference iz naše organizacije, da o tem spregovorijo na konferenci in da v našem imenu zahtevajo, naj občinska konferenca ZK sprejme do vseh tistih slabosti, na katere smo opozorili, stališče. Tako smo zaključili svojo razpravo zato, ker smo se zavedi, da bodo naša prizadevanja za razvoj samo-upravyanja, za odpravo žarišč soci^-nega razlikovanja in za večjo uveljavitev ZK v kadrovski politiki lal^o uspešnejša le, če bomo pretrgali z neodločnostjo in preneh^ odlašati spopad z bridkimi resnicami, ki se nam postavljajo na pot. Zato podpiramo ugotovitve občinske konference ZK Novo mesto, ki je en dan po našem sestanku na enak način kot mi začela odkrito razpravo in se zavzela za dosledno, odprto razpravo onapakah.
M. JAKOPEC
Morda tudi Vas pekli krivica? Napišite pismo, objavil ga bo; »Dolenjski list«
Komisija za razpis in razglas delovnih mest DOMA POČITKA IMPOLJCA pri Sevnici
v skladu z 38. čl. statuta
razpisuje
prosto delovno mesto
DIREKTORJA ZAVODA
(ni reelekcija)
Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo se zahteva
— najmanj višja šolska izobrazba socialne ali zdravstvene smeri,
— 3-letne delovne izkušnje ter smisel za organizacijo. — Stanovanja ni.
Razglaša
prosta delovna mesta
1. ekonoma-skladiščnika;
pogoji: poklicna Sola za prodajalce v trgovini živilske stroke, 2 leti delovnih izkušenj, moški, vojaščine prosto,
2. perice,
3. kuhinjske pomočnice,
4. dveh strežnic
Pod 2, 3 in 4 se zahteva osemletka in starost nad 18 let. Preizkušnja traja 3 mesece. — Osebni dohodek po pravilniku. — Stanovanja ni.
Rok za prijavo z dokazili do 15. februarja 1972.
Razpisna komisija belokranjske trikotažne industrije
»BETI« Metlika
razpisuje
naslednje prosto delovno mesto:
vodja predstavništva
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko šolsko izobrazbo tekstilne smeri in 3 leta prakse;
— da imajo šolsko izobrazbo tt .stilne smeri in
6	let prakse, od tega vsaj polovico na vodilnem delovnem mestu;
— da imajo srednjo šolsko izobrazbo tekstilne smeri in 12 let prakse, od tega vsaj polovico na vodil, nem delovnem mestu.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe razpisni komisiji najkasneje petnajst dni po objavi razpi.sa.
PO DOGODKIH V ZVEZI KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
ZAKAJ MEJNIK V DELU PARTIJE?
r	^
Spoprijeti se je treba s silami, ki hočejo potisniti v stran Zvezo komunistov, interese delavskega razreda in delovnih ljudi nasploh
Ce bi vprašali, kaj je zdaj najpomembnejša naloga Zveze kmnu-nistov, bi odvrnili: povrnitev k razredu ter k uveljavljanju zgodovinskih ci^‘ev organizacge. Samo taka part|a, ki se i^reno, pošteno in dosledno zavzema za koristi delavskega razreda, je lahko voditeljica, ki bo imela podporo večine delovnih ljudi.
Zakaj poudaijamo prav to? . Zato, ker so se pri nas v minulih mesecih zvrstili zgodovindco pomembni dogodki, polni izkušenj, tudi grenkih. Ne gre la za politično obsodbo napačne usmerjenosti nekaterih hrvaških političnih vodite^’ev, marveč za zavestno drugačno usmeritev delovanja Zveze komunistov, ki mora imeti vlogo dejavn^a idejnega usmerjevalca našega razvoja.
Ni povratka na staro
Teoretičnih sporov pravzaprav ni, vsaj večjih ne. Program Zveze komunistov sloni na marksističnih temenih, ki so jasno oprede^eni in ki nakazujejo razvoj naše družbe. V osnovi jih večina naših ^udi pozna in sprejema. Nov družbeni red, soci^o pravičnejši, bolj humani odnosi med ^udmi, odprava izkoriščanja vsake vrste, oblast delovnih ^udi, osebne 'svoboščine, to so poglavitne vrednote, za katere se je zavzemala partga v revohicgi in s katerimi je znala navdušiti naše ljudi, da soji sledili.
Teoretičnih nejasnosti v bistvu ni, drugače pa je v praktič-
nem uresničevanju teh ciljev v vsakdanjem življenju, ki je šlo večkrat mimo načel in kije postavljalo člane organizacge v čudno luč. Besede in dejanja so se preveč razh^ala, njihov osebni zgled je večkrat razočaral ljudi, ki so to videli in ocenje-vah.
Kako naj Zveza komunistov deluje v sedanjih, družbeno tako zž^letenih razmerah? Tako kot v vzhodnih deželah, kjer ima oblast in kjer ukazuje? Ne, ne more se več vrniti v tako vlogo, saj prinaša ukazovarge vrsto nevarnosti. Vodi do tega, da človek izgub^a svojo podobo, postane orodje, številka v očeh napihrgene birokracge vsemogočn^a državnega aparata, ki duši spodbudo in obsoja za sovražno vse, kar ni pravoverno, pa četudi'je ustvaijalno in četudi kaže pot naprg.
Druga dcrajnost je, da postane Zveza komunistov oblika neplodnega političnega govor-jeiga, nekak diskusgski klub, v katerem se člani izživljajo v razpravljanju, ki nikogar ne obvezuje.' V to smer je šla naša Zveza komunistov, in veseli so je bili nasprotniki -naše samoupravne socialistične usmeritve, s skrbjo pa so gledali nanjo tisti ljudje (teh je bila večina), ki so uvideli, da gre razvoj po poti, ki
Ogrinu 37, Krvini 29 glasov
Že zdaj evidentirati možne kandidate za odbornike in poslance, sicer bodo lahko težave
Na tajnem glasovanju o listi kandidatov republiške konference SZDL za izvolitev člana predsedstva republiške skupščine sta dobila v Kočevju Zdravko Krvina 29 glasov, Roman Ogrin pa 37 od 39 možnih.
Za mandatoija za sestavo izvršnega sveta pa je bil z javnim glasovanjem šbglasnč izvoljen Stane Kavčič.
Na seji kandidacijske konference SZDL Kočevje, kije bila 20. januarja, so ugotovili še, da se je treba že zdaj pripravljati na skupščinske volitve, ki bodo prihodnje leto, in evidentirati možne kandidate za odbornike, poslance in predsedstvo občinske ^upščine.
Člani konference so zastavili poslancu Pragu Benčini na njegovo pobudo nekatera vprašanja v zvezi z
Sekretar je Šali
Na prvi seji občinske konference Zveze komunistov, ki je bila v Novem mestu 20. januarja, so izvolili za novega sekretarja Francija Šalija, njegov namestnik pa je postal Janez Slapnik. Izvolili so tudi 13-članski občinski komite, v katerem so naslednji komunisti; Pavel Car, Franc Cvelbar, Boris Gabrič, Simo Gogić, Rajna Ilijev, Ivan Ivkovič, Daija Podbevšek, Slavko Plevec, Anton Plut, Lado Saje, Jože Tavčar, Franc Kuzma in Jože Tanko.
Novi sekretar Franci Sali je v razpravi poudaril, da bo zagovarjal večjo revolucionarnost Zveze komunistov, ki mora i/ti prisotna na vseh področjih našega življenja. Veliko skrb bo novo vodstvo posvetilo tudi vključevanju mladih moči, ki so zdaj ostajale zunaj dogajanj.
delom in načrti republiške skupščine, predsednik občinskega sindikalnega sveta Tone Šercer pa je seznanil prisotne s potekom del pri preusmeritvi rudnika.
J. PRIMC
prinaša razočaranja. Ci^i so se izmikali bolj in bolj, družba se je pretirano diferencirala v bogate in revne, vrstili so se odkloni in napake, ki so vznemirjali. Vsakdanjost je sama pokopala trditve o samodgnem razvoju, v katerega naj se Zveza komunistov ne vmešava, češ da se bodo v naši samoupravni družbi napredna stališči, uveljavi ala sama po sebi. Pokazalo se je, da tako ne moremo več naprej in da se družba ne more razvrati na socialističnih osnovah, če slabi politični vpliv delavskega razreda in če si oblast prisvaja skupina predstavnikov delavnega razreda.
ZK se mora vmešavati
Nesocialistične sile so hotele Zvezo komunistov pritisniti k robu. K nam so se selili ideali zahodne potrošniške družbe, s katerimi napredni ^udje tudi tam niso zadovoljni. Marsikje so začeli podcenjevati politične cilje Zveze komunistov, člani organizaoge pa se temu niso uprli. Inž. Andrg Marinc, sekretar sekretariata CK ZKS, je zato v svojem referatu na 25. seji centralnega komiteja ZKS v četrtek dejal, da sta nedejavnost članov Zveze komunistov in nekritičnost naj večji nevarnosti, da bi Zvezo komunistov potisnili nasprotniki na stran.
Torej — za ZKJ ni sprejemljiva ne ena ne druga skrajnost. Partija ne more biti oblast v starem, preživelem smislu, ne more pa biti nemočen, jalov razpravljalski krog ^udi. Poudariti je treba, da je Zvezi komunistov vsiljeno vprašanje, ali naj se vmešava ali naj stoji ob strani. Življenje je potrdilo, da se Zveza komunistov kot organizirana sila mora vmešavati, seveda na demokratičen način, javno in v skladu z načeli svojega delovanja. Vloga Zveze ko-
munistov pomeni zavzemanje stališč in dosleden boj za njihovo uresničevanje.
Zakaj tako malo delavcev v ZK
V preteklosti ZK ni bila vedno to, za kar se j e razglašala. To dokazuje zapuščanje delavcev, ki so izstopali iz oiganizacije v prepričanju, da Zveza komunistov ni organizacga, ki bi se resnično zavzemala za njihove koristi. V Slovengi je delež delavcev v ZK le še dobrih 30 odst. To je z gotovo premalo, zato je ena najpomembnejših nalog v prihodige ^remeniti sestavo organizacge v prid delavcev, neposrednih proizvajalcev. S kmeti je še neprimerno slabše, skoroda so že bele vrane tisti, ki so člani Zveze komunistov - pa četudi partgska zastava nosi srp in kladivo.
V Zvezo komunistov se je vrinil sloj ljudi, za katere je značilna malomeščanska miselnost, ki v sebi nima revolucionarnosti. Skrbijo le za svoj družbeni položaj. Ti j^udje v besedah soglašajo s politiko Zveze komunistov, v vsakdanjem življenju pa delajo drugače. S takimi člani idgna enotnost in akcga ni mogoča, zato se bodo morali posloviti od članstva, ne-oziraje se na to, kakšno družbeno vlogo so imeli. Kdor zavestno ne želi delati v Zvezi komunistov, naj izstopi.
Zgodovinski pomen seje predsedstva ZKJ
Dogodki na Hrvatskem so pokazali, kam pripelje splošna nedelavnost Zveze komunistov, predvsem mrtvilo v osnovnih organizacijah. Kot grad iz kart se je zrušUo v tq republiki. Iger so se vodite^i povzpeli nad
članstvo in si prisvojili izkjuč-no pravico o odločanju. Člani jih niso podprli, ko je prišla Titova kritika.
Kako torej delati, kakšno vlogo naj ima oiganizacga, da bo sposobna uresničevati svoj program, o tem je v četrtek razpravljal centralni komite ZKS.
Predvsem: Zveza komunistov Slovenije podpira ugotovitve 21. seje pr^sedstva Z^, za katero poudaijajo, da ima zgodovinski pomen. Velik pomen ima ne le zato, ker je obračunala s pojavi, ki ragedajo našo več-narodno skupnost, marveč predvsem zato, ker je nakazala, kakšno naj bo delovanje Zveze komunistov v naših samoupravnih razmerah.
Veliko dela čaka vse člane ZK in somišljenike, zakaj ni lahko odločno, javno in revolucionarno delovati v družbi, ki se je nekako uspavala. Da bi ZK to mogla, bo morala v prihodige idgno in akcgsko enotneje delovati in dosledneje uve^avljati načelo demokratičnega centralizma, ki se mu ne more odreči. Ni dovo^, če nekdo soglaša s socialističnimi načeh, dolžan je sam sodelovati v spreminjargu družbe in usmeijaigu njenega razvoja.
Jamstvo je zavzetost vseh
članov
i
ne potrjujejo samo ankete med delavci v industrgdco razvitem svetu, marveč vse bolj tudi dogodki pri nas, saj prekinjajo z delom v podjetjih, ki so po prejemkih pred drugimi.
Kaj je torej jamstvo, da bodo sprejeti sklepi in dogovori uresničeni? Jamstvo je zavzetost vseh članov, ker je narava nalog taka, da potrebuje prizadevnost vseh. Nujno bo delovanje vseh članov, njihova aktivna vloga v SZDL. ZMS in drugih organizacijah, zlasti pa v osnovnfli organizacijah Zveze komunistov v podjetjih in ustanovah. Te morajo s svojim samostojnim, na demokratičnih osnovi slonečim delovargem postati tista zavestna sila, ki se bo mogla postaviti po robu neželjenim pojavom in tistim, ki hočejo naš razvoj potisniti nazaj.
Maijan LEGAN
Za to vlogo je treba več znanja, idejne usposobljenosti, odločnosti in odgovornosti, ki je bila pri nas doslej večkrat tako zameg^ena. Vsakdo mora za svoje delo in ravnanje odgo-, varjati, začeti je tre6a pri sebi, samo na ta način se lahko izognemo napakam in odklonom, ki so v preteklosti toliko škodili Zvezi komunistov.
Bolj kot kdaj doslej smo se dokopali do prepričarga, da je temelj poslovne, pa tudi drugačne uspešnosti le ustvaijalno delo, dobro gospodarenje in samoupravni odnosi. Dosledno in povsod se je treba zavzemati za take medčloveške odnose, ki pomagajo k ustvaijalnemu vzdušju. Naši ^udje si to želgo. Ni vse plača in zaslužek! Tega
NAZAJ K DELAVCU, prvo morajo biti resnični interesi delovnih ljudi. Na sliki-: kanižarski nidaiji. (Foto: Vesel)
Lisica v šoli
(Sodobna basen)
Lisica je služila v šoli Pometala je in pospravljala po razredih ter stikala po predalih. Lisica se je imenovala zato, ker je zvijače uporabljala za svoje koristi in je dobro napredovala.
Zaslutila je dodaten vir dohodkov in z mislijo na življenje v starih letih in majhno pokojnino, ki jo lahko pričakuje, je namesto lenih živalskih mladičev delala naloge ter jih naučila, da so ji za plačilo nosili darove. Ker je bilo vedno več nalog, a učenci so znali vse manj, ne da bi se tega zavedali, je lisica za opravljene usluge povečala dajatve. Prihranki učencev so bili premajhni, zato so začeli krasti doma, pri sorodnikih in drugod. Bili so vedno bolj odvisni od lisice in si prisvojili njene navade. Prav tako so se naučili podpisovati in ponevetjati opravičila in spričevala.
Mladiči so rasli, ne da bi se naučili delati za svoje preživljanje. Ker so se šolali pod vodstvom lisice, so znali le krasti in goljufati Dogovorili so se, da si bodo med seboj pomagali Nqprej so v zahvalo za dober uk postavili lisico za voditeljico. Ona se je hotela prikupiti vsem mladičem s tem, da je spremenila šolske zakone tako, da so učenci izdelali tudi z nezadostnimi ocenami
Lisičji učenci ne bi bili pravi nasledniki zvitorepke, če ne bi uvedli njenih zvijač in skrivarya svojih navad tam, kjer so to želeli S svojo iznajdljivostjo so se prerinili na važnejša mesta, kjer so imeli boljše možnosti za visoke prejemke ob majhnem trudu in obenem proste roke za svoje nepoštene navade. Ko so dovolj obogateli na enem mestu, so se preme-njali na drug enak ali boljši položaj, da bi preslepili druge živali K bogastvu so jim pomagali tudi darovi, ki so jih zahtevali za svoje usluge.
Sčasoma so se ostale živali domislile, da so si novi zvitorepci nabrali veliko bogastva, kar je treba preprečiti, toda krivdo jim je bilo težko dokcaati, zato je kazen zadela le redke, drugi so se pa tačas potuhnili in čakali na nove prilike.
POUK: Lisičji učenci so si znali pravočasno poskrbeti za svojo bodočnost. Imajo dovolj lepih brlogov in drugega bogastva, tako da se jim sedcq ob majhnem trudu ni treba bati za udobno življenje.
LOJZE SEVER
Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI LIST
„SKOK V ZAKONSKI STAN‘‘. V soboto, 22. januaija, sta se na novome^em rotovžu poročila znan dolenjska športnflca, državna prvakii^ v skokih s padalom Darinka Krstić in jadralni letalec Jože Uhan. 5^oto: S. D.)
Dolge vrste čakajočih
V	metliškem zdravstvenem domu občutno manjka zdravnikov splošne prakse — Zakaj jih ni?
PRED' PUSTOVANJEiM V
Pokop pokojnega Naceta Kurenta ho
Bregar je že določil, kdo bo pred Pustom pokal s korobačem — Na pustni torek le »Burovž«, ki bo zvonil in voščil srečo — Glavno bo v Ribnici v sredo, ko bo pogreb pokojnega Naceta Kurenta
„Letošnje pustovanje bo bolj veselo kot lansko, č^rav bo še vedno žalostno v primojavi s predvcynimi in povojnimi leti,“ mije zagotovil Alojz Gelze, stalni predsednic pidpustnega odbora v Ribnici in „ddkan“ na pogrebih pokojnega Naceta Kurenta.
Vse od konca decembra do srede januarja je v metliškem zdravstvenem domu ordiniral en sam zdravnik ^lošne prakse, drugi, ki je hkrati predstojnik ustanove, je bil medtem na rednem dopustu. Edini zdravnik, ki je ostal na razpolago bolnikom, ko je bilo več obolelih za gripo, je sprejemal dolge vrste čakajočih v ambulanti, opravljal obiske na domu in ponoči opravljal dežurno službo. On sam se menda ni niti pritoževal, pač pa so godrnjali bolniki zaradi neizbežnega čakanja, obenem pa so se bali, da bo prekomerno delo tudi njega uničilo.
Stvar je postala tako pereča, da so o zadevi razpravljali na izvršnem odboru občinske konference SZDL. Ugotovili so, da so kadrovske težave v tej ustanovi značilen pojav, saj so v zadnjih dveh letih odšli drugam kar 4 zdravniki. Nujno bi bilo takoj zaposliti vsaj enega zdravnika splošne prakse, medtem ko bi bili potrebni štiije. Trije naj bi bili na voljo bolnikom, eden pa naj bi opravljal predstojniške posle.
Ugotavljajo, da niso bile izpolnjene obljube ob združitvi z zdravstvenim domom Novo mesto. Tedaj je bilo rečeno, da se bo položaj zdravstva izbo^al, medtem ko praksa kaže narobe. Prav tako se Metličani čutijo prizadete, ker v programu razvoja zdravstvenih domov na Dolenjcem metliški zdravstveni dom ni upoštevan. Pravijo, da ne bodo podpisali pogodbe o
0,4-odstotnem prispevku za investicije v zdravstvo, dokler ta napaka ne bo odpravljena. Pripombe pa imajo tudi na račun samoupravnih pravic.
Vse to je navedeno v pismu, ki ga je občinia konferenca SZDL poslala upravi novomeškega zdravstvenega doma. Zavodu za zdravstveno varstvo, domači občinski skupščini ter nekaterim poslancem. Obenem s6 predlagali, naj bi se predstavniki vseh navedenih ustanov čimprej sešli, da bi skušali najti hitro rešitev.
RADNA: SPOLZKA CESTA -21. januarja se je zaletela v naproti vozeči tovornjak Milica Lisec iz Loga. Tovornjak je pred trčenjem prehiteval kolesarja, voznica se je ustrašila in je zavrla, pri,tem pa jo je zaneslo. Škode je bilo za 4.000 din.
Alojz Gelze: Vsako leto je v Ribnici pustovanje bolj žalostno, ker je odšla večina članov pustnega odbora na oni svet. Zdaj sem pa sam ostal.'
- Zakaj so pustovanja v Ribnici iz leta v leto bolj žalostna?
- Zato, ker sem ostal sam, - mi je zagotovil Alojz Gelze v gostilni ,,Pri Ulčarju", kamor se preseli ob torkih, ko je „Pri Pildarčku" zaradi čiščenja gostilna zaprta.
- Kje so ostali člani odbora?
—■ Večina na onem svetu. Tako sta odšla Jaka in Franc Tekavc, Dušan Cihal se je ubil z avtom. Tone
Položaj ni rožnat
Na nedavni volilni konferenci ZK v ITAS so izvolili za novega sekretarja Janeza Hočev^a. Ugotovili so, da se podjetja nahajajo pred raznimi težavami, ki jih je treba takoj proučiti, razreševati in odstranjevati vse notranje slabosti.
Zadeve pa je treba razreševati po samoupravni poti, zato so komunisti predlagali, naj posebna komisija delavskega sveta na osnovi še izdelanih gradiv analizira stanje v podjetju in izdela program razreševanja.
Posebno pozornost so komunisti posvetili proizvodnim, kadrovskim, investicijskim in prodajnim vprašanjem ter medsebojnim odnosom, pa tudi pripravam na združitev z Rudnikom- in vprašanjem, ki jih je treba ob tej združitvi razreševati
Nagrajeni veterani
z urami oziroma verižicami z obeski in knjigami je bilo 4. decembra nagrajenih 42 članov kolektiva Združenega KGP Kočevje, ki so pri podjetju zaposleni že 20 let. Nagrajenci so z območja občin Kočevje, Ribnica, Grosuplje in Ljub-Ijana-Vič-Rudnik, Iger ima Združeno KGP svoje obrate oziroma enote.
Jaz sem bil „ddcan“, Čihal pa kaplan. Sva imela cilindre in sva na pogrebu spredaj pred 'krsto s pokojnim Nacetom Kurentom hodila.
Žuk-Burovž je bil lani bolan ... Skoda jih je bflo. Zdaj sem pa sam ...
- Pustni ,3tab“ je bil včasih priden. Kaj pa dela letos?
- ‘Včasih smo imeli že mesec ali dva pred pustom vsak dan sestanke ,,Pri Pildarčku“. Zadolžili smo tiste, ki bodo s Jcorobačem pokali, pa onega, ki bo Kurenta Naceta naredil, pa tega za železni in onega za leseni venec ... pa je šlo. Letos smo doslej zadolžili le tiste, ki bodo s korobačem pokali. France Bregarjih je določU.
- Bo na pustni torek veliko maškar?
- Včasih jih je bilo dosti, zdaj pa jih ni treba več. So že naše punce prave „mačkore“ v tistih rdečfli hlačah pa mini-mini „kiklcah“ ... Včasih smo se tako lepo oblekli le za pusta in šli v „mačkore“. Danes so tako ljudje oblečeni vsak dan. Morda bi jih presenetil samo še, če bi se oblekel v cigana. ..
- Kaj pa ,3urovž“?
- Ta pa bo obvezno zvonil na pustni torek, kot vsako leto. Dobi kakšen dinar in da nekaj tudi za organizacgo pokopa Naceta Kurenta.
- Torej bo tudi letos glavno v sredo?
- Da. Takrat bo pokojni Nace Kurent ležal na parah. Kurenta bom jaz ,,zrihtal“, kot ga vsako leto. Na pare ga bomo dali verjetno ^et v restavracgi. Pa za bencin bom poskrbel, da bo lepo gorel, ko bo plaval po Bistrici.. .
O,	Lojza je škoda! Je tudi že mrtev. Je sveče nosil za pogrebom. Pa kropilnico smo imeli in kadilnico. Smo konjdca kopita in kuije dreke na oglju žgali. To je smrdelo! Jaz sem bil dekan in sem šel spredaj pri pogrebu, pokojni Cihal je bil pa fcaplan in cilindre sva imela.
Od gostilne do gostilne gre naš pogreb s pokojnim Nacetom Kurentom. Povsod dajo pogrebcem za-
Za pokojnikom je pa Lojz sveče nosil. In v kadilnici smo konj^a kopita in kuije dreke z ogljem žgali. To je smrdelo! (Foto: Primcj*^
stonj piti. Letos bomo Kurenta morda vozili. Imam koiga, ki pa je malo preživ. Morda bo tudi muzika. Včasih, pred leti, je Sla za pogrebom vsa godba. Pred vojno in takoj po njej smo imeli na pogrebfli res odlično muziko, zdaj pa je vsako leto slabše. Jaz pa sem prwričan, da bo letos boljfe kot lani Če ne verjamete, pridite v sredo okoli dveh ali treh popoldne v Ribnico, - je ob zaključku razgovora zatrdil Alojz Gelze in odšel na sestanek stalnega pustnega odbora v sosednjo sobo, kjer je bila pijača na mizi, čeprav za organizacgo pustovanja ni dobil odbor še nikoli nobene dotacije.
JOŽE PRIMC
Konec marca ali v začetku aprila, ko bodo suhomesnati izdelki zadnje sezone „zreliv, bodo v Kočevju organizirali „Salamiado 72“.
Lani so organizirali dve „sala-miadi“. Na prvi so poklicni in nepoklicni izdelovaci raznih mesnih izdelkov prikazali in dali v oceno predvsem salame in klobase, na dru-, gi pa tlačenke, paštete in nekatere druge dobrote. Pr^ravljalni odbor' „salamiad“ je za lanska posebna prizadevanja za u^eh obeh „salamiad“ podelil priznanje mesarskemu mojstru Ivanu Lampetu.
Odbor pa namerava svoje delo razširiti še na druga področja. Tako je osvojil predlog profesoija Hermana Kotarja, direktoija gimnazge, da še pred začetkom spomladi usta-riove gobarsko društvo ali sekcgo pri Turističnem društvu Ocot je na primer polharska sekcija, ki zelo uspešno dela pod vodstvom Andreja Arka) in da bi že letos organiziral „Večer slovenskih solat“.
Ivan Lampe je najbo^ za^žen za uspehe dosedanjih „sala-miad“. Bil je glavni organizator in tudi razstavljalec. (Foto: J. Primc)
Gobarsko društvo bi s predavanji in razstavami prispevalo, da bi člani in občani spoznali čimveč vrst užitnih gob. Glavni namen pobude za ,,večer slovenskih solat" paje, dabi tudi Slovenci dobili svojo narodno solato, kot jo imajo na primer Fran- ^ cozi ali drugi narodi. Nekateri še predlagajo, naj bi bil osnova te solate regrat.
J. PRIMC
ODKOD
PREMOŽENJA?
Izvor premoženja bo ugotavljala davčna uprava v Brežicah v dveh primerih. Gre za obrtnika in uslužbenca. Pri okrožnem tožilcu je v postopku en primer davčne utaje, za dva pa pripravljajo odločbo za odmero, nakar bo sledila prijava za utajo. Osem primerov obrtnikov Še preučujejo, ker sumijo, da gre za utajo davka.
Pdclicni in ^ubiteljski izdelovalci salam in drugih suhomesnatih dobrot se resno pripravljajo na bližnji „spopad“ oziroma na tekmo-varge za najboljšo salamo ali suhomesnati proizvod v letu 1972. (Foto: Vardgan)
»Salamiada 72« pred vrati!
Letos bo razen »salamiade« v Kočevju še »večer slovenskih solat« in gobarska razstava
,J^aklado je treba povečati, pisati je treba preprosto, toda hkratr tako, da bo privlačno; spraševati je treba tako, da bo vprašani mo^al povedati kaj posebnega, nepričakovanega.. . skratka: odslej je potrebno čimveč revolucionarnih, kvalitetnih, družbeno in politično skrajno odgovornih, zato pa za bralce nič manj zanimivih člankov," je grmel urednik. „Razumete... kaj bi vas učil obrti - sprašujte tako, da bomo imeli duhovite, zanimive, kvalitetne sestavke, časopis, za katerega se bodo ljudje trgali! Jasno? “
Kaj ne bi bilo jasno: pisati je treba revolucionarno. Če recimo napišem, kako je na sodišču kar pri obravnavi ena ženska drugi zabrusila ,,kurba“ - potem to ni revolucionarno, sem si iz možgan pobrskal mnenje enega od partijskih sekretarjev, ki je poudaril, da Dolenjski list piše o samih nizkotnih stvareh: ljubezni, smrti, nesrečah in prepirih. To torej ni revolucionarno, čeprav v ABC reporterja piše, da so to teme, ki ljudi najbolj zanimajo. Kajpak, ta novi-
narski priročnik je z raste l na kapitalističnem zelniku, mi pa smo s takimi stvarmi opravili Ljubezen, smrt, nesreče, mamila, kriminali... torej ne pridejo v poštev za revolucionarne članke.
Aha, seveda: revohich-nami članek iz delovne organizacije, o naši družb eno-po-litični stvarnosti, kot se učeno izražajo izvoženi odposlanci ljudstva, ki radi govo-
sel roko in^ povedal, da se mu takooo mitii, da pa bo njegov tehnični vedel vse prav tako dobro povedati. ..
Tehnični direktor je bil že starejši gospod - nekaj let, morda samo še nekaj mesecev mu manjka do pokojnine - zakaj bi se zadnji hip zameril komurkoli in lepa pokojnina bi lahko splavala po vodi! Lepo je v celofan
zel vampe, ki so bili pretrdi za njegov želodec. Ročno je zasukal nekaj številk na telefonu: pri tretjem ali četrtem poskusu je priklical občinskega sekretarja zveze komunistov. Pogovarjala sta se deset, dvajset sekund. Veste, pojutrišnjem imamo sejo komiteja, prav o teh vprašanjih, za katere pravite, da zanimajo vaše bralce. Tam bomo toblikovali stališča.
umem, a to so kompleksne' stvari C e ne rešimo kruha, mleka in mesa... no, ve st e,“ je skušal pripovedovati
Pustil sem ga pri miru in sem poiskal mladega ekonomista Pravkar je prišel iz šole. Ta se pa res nikogar ne boji, gotovo bo povedal, kar misli - in strokovnjak je tudi, sem se prepričeval No, ekonomist je pokazal vzorno
rijo tako, da jih ljudstvo ne razume.
Torej: obisk pri generalnem direktorju. O naših današnjih problemih naj kaj pove, zasoljeno, kvalitetno in razumljivo - na nov, neposreden in nepričakovan način.
Tcgnica mi je skuhala kavico, poklepetala sva, kje vse je generalni ta teden že bil in kan: še mora iti. Takrat je švignil mimo mene, mi stre-
zavil nekaj stavkov in mi dal vedeti, da ni preveč pripravljen, da ga boli glava in da tudi zadnjih številk še nima pri roki Zadeva je kajpada, tako je tehtal besede, težka, a ni treba obupati. Sicer pa, partijski sekretar v podjetju ima popoln, da, popoln pregled nad položajem. On bo vedel povedati, kar zanima naf.e bralce.
Partijski sekretar je bil ravno pri malici, težko je gri-
če ne morete počakati do takrat, potem bi morda sindikalni predsednik...
Predsednik sindikalne organizacpe v podjetju je bil pripravljen odgovoriti: „Torej podražitve neugodno vplivajo na razpoloženje ljudi Zlasti podražitve kruha, mleka in mesa..." Čakajte, sem ga skušal ^ prekiniti, midva se morava pogovoriti o nečem drugem „Raz-
pripravljenost za razgovor: „V luči današnjih ekonomskih gibanj, velike fluktuacije kadrov, mentalitete prebivalcev, naših delavcev, gospodarstva, ki bi ga lahko označil kot v staryu me-stoso, v luči progredience nekaterih p(xijetij, retarda-tivnosti mnogih zakonov, ki jih zdaj z amandmaji skušamo popraviti, ob subkon-trirnosti objektivnega gospodarskega stanja v naši
družbeni stvarnosti, nam telekineza, ne bo bistveno pomagala pri razumevanju pojavov kot takih. Naš tegu-ment je že preveč zakrnel, potrebna bo sveža kri Zato predlagam valorizacgo, sta-bilizacijo in odločen boj pavperizacijl Resno bo treba razmisliti tudi o socialni diferenciaciji, ki je zavzela prevelik obseg..."
Kar naprej je govoril, slišal sem ga še, ko sem bežal ' po stopnicah Ko sem planil mimo vratarja, sem zadihan zasikal: „Kaj mislite o današnji družbeni stvarnosti? “
In tako je naslednji četrtek izšel članek o pogovoru z vratarjem: nič revolucionarnega ni bilo v njem, niso bili odgovori visokega politika ali uglednega direktorja: besede navadnega vratarja, njegove vsakdanje misli o življenju in delu.
Nekateri so rekli, da je tako pisanje revolucionarno, drugi so očitali: „Zakaj pa pri vas ne pišete revolucionarno? “ Kaj je mislil ured-niK, ne vem. Revolucionarno ^ pa ne paskušam več pisati, kljub urednikovi direktivi J. SPLICHAL
OBISK V VASICI LAZE, KI ŠTEJE LE ŠTIRI PREBIVALCE
OPERNA PEVKA KUHA ZA GOZDNE DELAVCE
»-
Različna podatka o številu prebivalstva — Sedemnajsto leto v samoti -spomine na mladost — Med kuhanjem žganja so jih presenetili Italijani gresta skupaj
Kočevarji prihajajo obujat Polh in sodoben gozd ne
DOM JLA, Novo mesto
objavlja prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE — BLAGAJNIKA
POGOJ: srednja strokovna izobrazba s 5-letno prakso v računovodstvu.
Prijave sprejema komisija za delovna razmerja do 15. februarja.
Vzgojnovarstveni zavod Novo mesto,
MAJDE ŠILC 34
razpisuje delovni mesti:
— POMOČNIKA RAVNATELJA
Pogoji končana vzgojiteljska šola, strokovni izpit in 10 let pedagoške prakse;
— VZGOJITELJICE
Pogoj: končana vzgojiteljska šola.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Stanovanja ni na voljo.
Veletrgovina »MERCATOR«, Ljubljana poslovna enota »STANDARD«, Novo mesto
razglaša
prosta delovna mesta za:
2 PRODAJALCA
železninske a|i mešane stroke
za prodajalno v Šentjerneju
3 VAJENCE, VAJENKE
za prodajalno v Šentjerneju
Pogoji za sprejem:
pod 1. kvalificiran trgovski delavec železninske ali mešane stroke, pod 2. osemletka.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite do vključno 3. februarja 1972 splošni službi PE »STANDARD«, Novo mesto, Glavni trg 3.
Na podlagi 10. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami in sklepa sveta
Knfietijskega izobraževalnega centra Grm — Novo mesto
z dne 11. decembra 1970 razpisujemo
JAVNO DRAŽBO
za prodajo stanovanjske hiše v Jedin-ščici 7 v l(. o. Gotna vas
ki bo na Grmu 4. februarja 1972 ob 12. uri.
Podatke o licitaciji in vse druge informacije dobite na upravi centra.
Tovarna baterij in baterijskih naprav
LJUBLJANA SMARTINSKA C. 28
razglaša prosto delovno mesto
NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA PRI MLINU MANGANA
v OBRATU ŠENTVID PRI STICNI
POGOJI:
— odslužen vojaški rok,
— fizično zdravje.
Prednost imajo mlajši kandidati.
Osebni dohodek 2000 din.
Prijave sprejema kadrovska služba podjetja 7 dni po objavi.
V kočevdci občini je bflo ob zadnjem Ijud^em šte^u 155 obljudenih in 22 opuščenih naselij. Med obljudenimi jih šteje kar 100 manj kot 50 prebivalcev, kar. 26 krajev pa ima celo manj kot 10 prebivalcev.
Tokrat vam bomo predstavili zaselek Laze pri Oneku, ki naj bi imel po podatkii zbornika „500 let Kočevja" ob popisu leta 1931 24 prebivalcev, ob popisih leta 1948 in 1953 nobenega prebivalca, leta 1961 9 prebivalcev in letos 6.
Nikoli si ne bi mislil, da bom v Lazah naletel na operno pevko, ki kuha gozdnim delavcem, da sem zahajajo Amerikanci, da bom dobil živega polha in da bom zvedel še mnogo zanimivega.
V Laze sva landco jesen zašla z znancem, ki je včasih služboval v 4 km oddaljenem Koprivniku. V edini hiši sva našla tudi edino žen-dco v tej vasi, Terezijo Knavs. Povedala je, da so vsi ostali prebivalci vasi, se pravi njen- 44-letni mož Ivan Knavs in sinova Ivan (16 let) in Bojan (7 let) šli pobirat pol^e pasti, ki sojih nastavili prejšnji večer.
Prihajajo ganjeni Kočevarji
- Tu sva z možem že 17. leto. Gradiva hišo v Salki vasi pri Kočevju, a si ne želiva ^a. Tu je mir, tišina, prija mi. Bojim se naselja, žensk, ogovarjanja, prepirov, ki lahko pr^eljejo še na sodišče, — je začela pr^ovedovati Terezija Knavs in potem nadaljevala:
- Mož je gozdarski tehnik. Njegov revir je Medvedov gozd in del Roga.
- Res ni bilo tu tudi ob letošnjem popisu nobenega več, le vi štirje? me je zanimalo.
- Samo naša družina, štiije člani. Skoraj stalno pa je tu še 6 ali več občasnii delavcev, ki sekajo v gozdu. Tudi takrat so bili tu in v nekaj dneh bodo ^et prišli. Verjetno sta dva izpoligevala pogoje, ^ so "jih šteli za stalne. Jaz jim kuham, stanujejo pa v gornjih prostorih te hiše, ki je tudi edina obnov^ena in naseljena v vsej vasi, kije štelavčash okoli 20 hiš.
- Kako pa veste to o nekdanji vasi? Ste domačinka?
- Ne. Jaz sem Prekmurka, mož je iz Ribjeka ob Kolpi. Povedal nam je nekdai^i gospodar te hiše. Živi v Ameriki, a je bil v zadiqih letih že trikrat tu. Le zadnje leto ga ni bilo. Zelo je ponosen, da je prav samo njegova nekdaiga hiša - to je ta, ki zdq mi v njej stanujemo - obnovljena. Kazal nam je, kaj vse je bilo njegovo. Skoraj ves Mačkovec je bil njegov. Ko je prišel prvič, si ni upal k nam, stal je ob cesti in gledal hišo. Potem gaje mož povabil noter. Naša pr^aznost ga je zelo presenetila.
Verjetno je bolan, da ga letos ni bilo.
- Se veliko Kočevaijev »Trača?
- Precej jih pride sem. Gledao, obujajo spomine in gredo. Pred nekaj leti je prišL' mlada žena z mo-
privnik in se je vmil. V Ameriki je pustil ženo in otroka: hčer in sina. Enkrat je prišla žena na obisk. Ster-benc je naprej zvedel, da bo prišla.
Na vrata je napisal listek: „Moža ni doma ‘ in se dcril. Vmil se je, ko je žena odšla.
Šterbenc leži tam na pokopališču, kjer mi je pred nekaj leti — ko sem bil v Koprivniku, ker so (verjetno) neki Kočevarji odpeljali v tujino k^
ro, ker sem zelo lepo pela, a sem kmalu pobegnila, ker nisem bila navajena velikega mesta. Verjetno bi ostala, če bi bila sprejeta v Dramo. Doma v Prekmugu sem namreč veliko igrala in vedno glavne vloge.
Moj Ivan je tudi veliko prestal, a nič dobrega. Njegovo delo je zelo naporno.
Medtem so prišli moški in prinesli polšje pasti in devet lepo rejenii
Knavsova družina a Lazov pri Oneku. Moški člani družine so se pravkar vmili s polnega lova. Vsi, posd)no pa mama in oba sinova, si žele, da bi še dolgo živeli v Lazih, čeprav je tu samotno in daleč od mestnega vrveža. (Foto: J. Primc)
žem in otroki v zelo širokem avtu. Tako je jokala, kot daje vedela, da se sem ne bo nkoli več vmfla. Poslavljala se je od vsakega kamna, z vsak^a drevesa in grma je odtrgala list in vse to nosila v avto. Vse je prefotografirala. Povedala je, da so imeli njeni starši tu gostilno. Mož in otroci niso šli iz avta. Potem so se odpeljali. Zvedeli smo, da je že umrla.
Italijani so požigali
- Kdaj je odšel bivši lastnSc te hiše v Ameriko: med vojno, kot ostali Kočevarji, ali pred vojno kot nekateri drugi Kočevarji, na primer Sterbenc iz Koprivnika?
— Takrat kot ostali. Med vojno. Sterbenca ste poznali? Veste, daje že dve leti mrtev? Ne? Sterbenc ni bil kot večina ostalih. On je bfl komunist. Rad je imel domovino, Ko-
matere božje iz koprivniške kapelice - dejal, da bi rad imel svoj zadnji, večni dom. Vsako leto ga prideta ^a obidcat sjn in hči...
- Kdo je požgal Laze?
- Italijani vendar! Strašne bitke so bfle t^rat na Starem Brezju, to je v kflometer odda^eni vasi. Vsi naši, ki so takrat v vasi kuhali žgar^e, so padli. Le stari Dolar iz Brega se je rešil v samih ^odnjih hlačah, v sn^ je dva dni taval okoli in se skrival na drevju. Potem so požgali tu več vasi.
Namesto v opero na Kočevsko
- Kako ste zašli iz Prekmuija na Kočevdco, kako sta se našla s sedanjim možem in se naselila tu?
- Je že tako.da si lahko življerrje zavoziš, ko si mlad in neumen. Jaz se on bila sprejeta v ljubljansko Ope-
'j#: "v.
Do Lazov pe^e cesta iz Kočevja mimo Cvišlagev in ^ozi Onek. 01 Združenega KGP Kočevje, ki jih pase električni pastir. (Foto: J. Primc)
Ob cesti lahko naletite na krave
polhov. Oče Ivan Knavs, ki mu je čas že pobelil lase, je povedal, daje za gozdarja prav, če je dolgo v istem kraju. Spozna svoj revir, vidi, kaj je naredil, se pravi sad svojega dela. V Salko vas, ki je tik pri Kočevju, ga ne vleče zaradi sebe, ampak da bi imela oba sinova bliže v šolo.
Sedemletni Bojanček je začel hoditi v 1. razred v Koprivnik. Pogosto ga oče zapeke večji del poti do šole, saj mora tam mimo v službo. Iz šole pa mora največkrat mali vse 4 km prehoditi. Bojanček pravi, da raje hodi tako daleč v šolo, kot da bi se ločil od rodnfii Lazov in svojih sedanjih znancev.
Okoli hiše kihajo polhi
Tudi 16-letni Ivan, ki obiskuje srednjo gradbeno šolo v Ljub^ani, pravi, daje najlepše v Lazih, in da se ne strinja, da bi se družina preselila. On je tudi prvi otrok, ki je bil po vojni rojen v Lazih. Zelo rad prihaja domov, posebno v teh jesendcih dneh, ko po gozdu, ki vedno tesneje oklepa njfliovo hišo, kiiajo polhi, ki jih pase vrag.
Ob zak^učku razgovora je go^o-dar Ivan ob kozarčku domačega, slivah in jabolkih povedal -še to in ono o polhih. Od gozdarjev se jim baje slabo obeta. Gozda^i si prizadevajo, da bi izkrčili votle bukve in le^o. Tako uničujejo polšjo hrano in skrivališča.
Vendar pa na srečo polhov ne morejo vsega hkrati urediti. Razen tega gozd polagoma porašča kmetq-ske površine, to pa je sreča za polhe.
Knavsova družina lovi, kjer so bili včasih kmečki pašniki, zdsg pa raste tu leščevje in redke bukve, da im^o polhi pravi raj.
Kakšna bo nadaljnja usoda vasi Lazi in njenih štirih prebivalcev, se ne ve. Vsi imajo radi ta lepi košček zemlje, posebno otroka, ki sta se tu rodila. Prav zato tudi vsi razumejo nekdanje prebivalce te vasi, ki se vračajo na ruševine nekdanjih svojih domov in se s solzami v očeh začasno ali za večno poslav^ajo od rojstne vasice, kije pravzaprav ^loh ni več ...
J02E PRIMC
tura
in
bra-
anje
Slovenski oktet za Posebno šolo
Slovenski oktet prireja danes v Novem mestu svoj prvi koncert po turneji na Japonskem. Nastopil bo drevi ob 19.30 v Domu kulture. Vstopnice so po 20 in 10 din. Vstopnino poklanja oktet Posebni šoli v Šmihelu.
PRELOŽENA
USTANOVITEV
Odborniki krške občinske skupščine so odtožili sklepanje o ustanovitvi šolskega centra za naslednjo sejo zaradi nekaterih pravnih nejasnosti v besedilu. Šolski center bo združeval tehniško srednjo šolo, poklicno kovinarsko šolo in delo-vodsko šolo.
Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci!
KRAJEVNI MUZEJ V ŽUŽEMBERKU
Dosedanjim krajevnim muzejskim zbirkam v Pleterjah in Dolenjskih Toplicah se bo, kot kaže, že letos pridružila taka zbirka v Žužemberku. Za ustanovitev se zavzema tamkajšnje Združenje borcev NOV, pobudo pa je podprla tudi krajevna skupnost. Nekaj denarja za muzej je svet krajevne skupnosti odobril že lani. To seveda ne bo dovolj in ga bodo morali iskati še drugod. Žu-žemberška muzejska zbirka bi hranila zlasti dokumente iz NOV.
PRVlC NAD BILIJON
Zavod za kulturo v Brežicah je lani prvič, odkar obstaja, presegel z ustvarjenim prometom milijon dinarjev. Vse enote od kina do knjižnice in delavske univerze so presegle postavljeni letni načrt, medtem ko dotacija ni bila izpolnjena. Zavod je prejel le 51,5 odstotka predvidene vsote. Opomogla si je knjižnica, ki so ji znatno povečali delež za nakup knjig. Delavska univerza je organizirala le tečaje, za katere je dobivala šolnino, ne pa splošnih predavanj, ker kulturna skupnost izobraževanja lani ni financirala.
Domači predfilmi
Fotokino klub osnovne šole Kočevje in FKK Kočevje tesno sodelujeta. Zdaj so se dogovorili z upravo kina Šalka vas-Rudnik, da bodo v njihovi dvorani vrteli svoje filme kot predfilme pri celovečernih filmih. Kasneje se nameravajo podobno dogovoriti še z vodstvom kočevskega kina ,,Jadran“. Za gledalce bodo domači predfilmi o Kočevju in okolici nedvomno zelo privlačni, še posebno pa za prijatelje, znance in starše domačih kinoamateijev.
NAČRTI TABORA LIKOiVTSIlH SAlTORASrrNiKU'V v TKEBNcTiLavi —
Po uspehih doma — še pot na tuje
Trebanjski tabor namerava letos prirediti razstave v več evropskih deželah in na Japonskem, seveda pa tudi v domači likovni galerij*i
Taka je pač običajna „usoda province“. Jugoslovanski tednik „VUS“, kaj šele rim^a revga ,4LP0LIEDR0“ ali pariški ,J*ARIS MATCH“, najbrž ne bi nkoli zapisala ene same vrstice o Trebnjem na Dolei^'skem — če ne bi ta kraj s svojim taborom ovrgel prepričanja, da imajo velike kulturne dogodke v zakupu le velika mesta in tradicionalna kulturna središča.
Toda ne gre samo za to, niti ni najvažnejši prestiž, ki si ga kraj ustvaga, organizatorje pravzaprav najbolj spodbuja odmevnost, ki si jo kultura ustvarja v naših, dolenjskili ljudeh. Trebnje se lahko danes pohvali z zelo obiskanimi likovnimi . prireditvami pred mnogimi, neprimerno večjimi kraji.	\
Tako nadaljevati, to ostane edina pot tudi za novi upravni odbor, novi umetniški svet in sekretariat, kije že zasnoval letošnji program. Ta ne bo skromnejši od lanskega, kije dal taboru izjemno afirmacijo, v nekaterih razsežnostih ga bo celo prekašal.
Izhodišča ostanejo slej ko prej ista: z odbiro gojiti vrhunsko kvaliteto samorastniškega likovnega ustvarjanja, odkrivati talente, kulturni javnosti predstavljati izbor najboljših del ustvarjalcev iz Slovence in drugih republik ter zbirati in ohranjati pomembna-dela likovnih samorastnikov Jugoslavije v skladu galerije.
Tabor likovnih samorastnikov Slovenije bo letos organiziral raz- . stavo na Poljskem (najprej v Krakovu), v Zahodni Nemčiji v Duessel-dorfu, skupaj z zagrebško galergo pa tudi v Stuttgartu. Z galerijskim likovnim centrom v Milanu se dogo-vaija za prenos dveh personalnih razstav iz Trebnjega, podobno pa se s posredovanjem ljubljanske Moderne galerije dogovarja tudi za postavitev reprezentančne razstave na Ji^jondcem. Vsa dela, ki bodo predstavljena v tujini, bodo šla skozi „filter" umetniškega Tabora.
Bogosav Živkovic: SANJE, les, 1968 - Živkovicevi leseni kipi izpopobijujejo galer^o Forme vive na vrtu kostanjeviScega samostana
ZA KONEC TEDNA: PUGEU -V nedeljo, 30. januarja, bo na ljubljanski televiziji - v oddaji „Ko-medfla za konec tedna“ - dramatizirana novela Milana Puglja „Splav-ljenci“. Puglja, ki je bil doma iz Novega mesta, šteje literarna zgodovina za klasika slovenske novelistike.
PRVlC PLEČNIKOVE NAGRADE - Letos je minilo sto let, kar se je rodil mojster med slovenskimi arhitekti Jože Plečnik.
Domski aktiv
v Dijaškem domu Majde Šilc v Šmihelu prejšnji teden ustanovljeni aktiv vzgojiteljev in ravnateljev dijaških domov iz Kočevja, Črnomlja, Sevnice, Brežic, Krškega in Novega mesta je sedmi v Sloveniji. Na posvetih, ki bodo vsaka dva meseca prihodnji bo v Kočevju bodo razpravljali o življenju in vzgoji v dijaških domovih, hkrati pa iskali način za reševanje razmer, ki so zaradi pomanjkanja prostora v večini domov nevzdržne. Zidava novih domov je nujna, saj stanujejo ponekod dgaki v hišah, ki se od rajnke Avstrije niso bistveno spremenile. Aktiv bo prav tako med organizatorji družabne dejavnosti domske mladine. Tako pripravljajo v maju veliko kulturno srečanje domskili di-
yJakov.
Poskrbljeno pa bo tudi za domače ljubitelje samorastniškega ustvarjanja. V Trebnjem bodo štiri samostojne razstave kulturni javnosti znanih samorastnikov. V ^rilu bo razstavljala Greta Pečnik iz Pirana, v maju Dušan Jevtovič iz Beo-
Zgodovinski, kulturni in drugi pomembni dnevi in obletnice v Novem mestu ne minejo brez manifestacij: proslav, akademij, nastopov kulturnih skupin. Za to skrbi programdci svet pri občinski konferenci Socialistične zveze že nekaj let zapored. Kaj-p^ z u^ehom. To je tem bolj pomembno, ker je njegovo delo odvisno od njega samega; na Dolenjskem namreč ni takega orga-
Iz kroga
na, lahko bi našteh le nekaj podobnih, občasnih. Programski svet se zato lahko zgleduje le sam pri sebi, njegove izkušnje so mu smernice in recept.
Lanski načrt proslav in prireditev, sprejet na začetku leta, ni izpustil nič takega, da bi se morali člani sveta posuti s pepelom. Zgodilo se je celo nekaj drugega: zaradi nekaterih nepredvidenih dogodkov so morali načrt ^roti razširjati. S tem se je število manifestacij še povečalo.
Žal, so bile prireditve le bolj v Novem mestu in manj na podeželju - v krogu, kot je nekdo pripomnil. To preveliko osredotočenje na gospodarsko, politično in kulturno središče občine je dostikrat zmotilo tudi same nastopajoče. Zato bodi letos drugače, so dejali člani sveta na seji 17. januarja. In da bi to središčenje razbili, so predlagali, naj bi letos nekatere pomembne manifestacije prenesli v večja podeželska središča: Žužemberk, Dolenjske Toplice. Šen^ernej itd. Tako bi dali nekaj" tudi krajem, ki do zdaj niso bUi mnogokrat v središču pozornosti.
__________________I.	ZORAN
grada, v septembru Anton Repnik iz Mute, v oktobru pa sloviti Ivan Ra-buzin.
V juliju bo v Trebnjem drugi Salon, na katerega bodo povabUi 25 najbolj priznanih avtoijev, dela pa seveda l^ko pošljejo tudi drugi. Od-bral jih bo umetniški svet.
V avgustu bo peto - jubilejno delovno srečanje, tabor, za katerega je že doslej dospelo več prijav, predvsem iz južnih republik. Posebej bodo povabili 16 ustvarjalcev iz Jugoslavije in tujine, od koder so že prišle prijave Poljakov in Italijanov.
Torej: po lanski likovno tako bogati letini, v kateri je samo na Salonu sodelovalo kar 44 naivcev iz vse Jugoslavije, se obeta še bolj plodno leto.	M.	LEGAN
SPOMINSKA IZDAJA MIRANA JARCA?
Letos bo poteklo trideset let, ko je v roških gozdovih padel kot partizan pesnik, pisatelj in esejist Miran Jarc. V Novem mestu, kjer je pesnik živel in so se mu do zdaj oddolžili s tem, da so po njem imenovali študijsko knjižnico in ulico, so se zavzeli za to, da bi v tem spominskem letu izdali Jarčeve spise, nastale med NOV. Po izjavi prof. Jožeta Škufce, ki je še kot študent slavistike študiral književno delo Mirana Jarca, je pesnikova rokopisna zapuščina precejšnja, malone vsa pa javnosti neznana. Kdo bi založil to Jarčevo delo, se še niso dogovorili. Predlagajo pa, da bi bil založnik iz Novega mesta.
i
Julija Kartes; MRTVA NARAVA — GrafSca je delo učenke osnovne šole „Vladimir Nazor“ iz Petrovaradina, Razstavljena je v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici, kjer so razstavo II. grafičnega bienala jugoslovanskih pioniijev zaradi izrednega zanimanja podaljšali do aprila.
Kako od besed k dejanjem?^
Kulturna skupnost v Ribnici pr^ vprašanjem: kaj napraviti, da prizadevanja ne bodo obtičala na jalovih tleh? — Na katere opornike je potrebno predvsem računati v razvoju množične kulture?
Kdor spremlja razprave v Sloveniji, ve, da že uporabljajo v polemikah besedo „sprožiti je treba vstopanje množic v kulturo", ,,preseči je treba stare strukture v kulturi in odpreti pot nastajanja novim“ itd. Kar hitro se lahko razpravljavci odločgo za taka načela, ko pa se vprašamo, kako bodo taka načela zaživela v ribniški občini, nastaja v razpravah zatišje.
DA NE BI POZABILI:
Knjiga o padlih
ZZB v Krškem se je oddolžila s tem delom ljudem, ki so dali življenje za svobodo
Zveza združenj borcev krške občine je izdala te dni skoraj 250 strani obsegajočo knjigo zborniškega formata, v kateri so navedeni kratki življenjepisi ljudi, ki so umrli v ognju revolucije kot borci, talci in žrtve fašističnega nasilja. Delo je izšlo v 3.000 izvodih inje naprodaj za 30 dinarjev pri krajev-, nili organizacijah ZB in pri samem založniku ZZB NOV v Krškem.
„Ambient“, podjetje za napredek stanovanj sk^a in javnega okolja v Ljubljani, je sklenil 23- januarja 1973, ob obletnici Plečnikovega rojstva, prvič podeliti Plečnikove nagrade za najboljše dosežke v urbanizmu, arhitekturi, iijterieru, hortikulturi, pejsažu itd.
NA KONCERTIH - Novomeški gimnazijci so prejšnji teden spet poslušali koncert v ljubljanski Filharmoniji. Med dijaki je veliko abonentov.
SEJA V FEBRUARJU? - Prva seja skupščine novomeške kulturne skupnosti po ustanovitvi te skupnosti skoraj pred letom dni bo predvidoma v februarju. Obravnavah bodo delovne načrte kulturnih organizacij in denarne potrebe za leto 1972.
„ANTIGONA" ZA JAVNOST NovomeŠco amatersko gledališče bo Sofoklovo „Antigono", uprizorjeno pred novim letom za srednješolce, predstavilo tudi širši javnosti. Predvidoma bo predstava sredi februarja in bo Stela za abonma.
KARLOVČANI PRIDEJO 3. FEBRUARJA - Koncert karlovškega ansambla „Konture", ki ga v Novem mestu pripravljajo v počastitev Prešernovega tedna, bo v Domu kulture že 3. februarja, in ne 4. februarja, kot smo poročali prejšnji teden. Datum so spremenili zato, ker dvorana 4. februarja ne bo prosta.
LANI PETKRAT VEC AMATERIZMU - Za amatersko kulturno dejavnost so odmerili lani v novomeški občini nad 200.000 din ali petkrat več kot leta 1970.
Knjiga obsega uvodno besedo Stanka Škalega, nekaj sto življenjepisov in več deset osebnili fotografij, poleg tega pa v prvem delu spomenike in spominska obeležja iz NOV v krški občini. Na ščitnem ovitku v platno vezane knjige je reprodukcija ŠtoviČkovega reliefa ,,Narodi Jugoslavije v borbi za svobodo". Relief je gotovo ena najbolj epskih Štovičkovili izpavedi, nanaša pa se na začetno obdobje NOV (selitev 1941) in koncc tega časa, kije izpovedan z naslovom ,,Vrnitev 1945".
Iz dela razberemo, da so dali ljudje današnjega območja krške občine strašen davek za svobodo, obenem pa je ta knjiga dragocen prispevek k temeljitejšemu poznavanju naše revolucije. Ker je taka, sodi nedvomno v vsako šolsko knjižnico.
Živahne priprave na izdelavo srednjeročnega načrta razvoja ribniške občine se ustavljajo tudi v razmišljanjih, kako zastaviti razvoj kulture, da bo mogoče nast^'anje samoupravne v^bine kulture v
občini.	Menim,	da	je	pred	desetimi leti
Ribniški festival začel v sicer skromni pogojih voditi kulturno politiko, ki je bila odsev potreb občinstva in kulturne dejavnosti Slovenije in Reke.
V , Ribniške večere" so organizatorji začeli združevati ustvarjalnost kulturnih delavcev amaterjev. V zadnjem desetletju so ostali delavni pevski zbori v Ribnici, Dolenji vasi in Sodražici ter cerkveni pevski zbor. Tudi KUD Slemena pri Sv. Gregorju še vedno nastopa. V tem času je na novo nastala nižja glasbena šola, ki ima v svojili oddelkili v Ribnici in Sodražici okoh 90 učencev. Organizacijsko se je utrdila etnografska zbirka suhorobarstva in lončarstva v Ribnici, iz začasne krize pa se dviga zopet Ribniški festival.
V razmišljanjih za prihodnost se zastavlja vprašanje; kaj storiti, da bi kulturna ^upnost prešla iz trenutnega položaja, ko ;krbi za pošteno razdelitev denarja svojim članom? Ali so morda oporniki za njeno delovanje, hkrati pa tudi znanilci ,,nove strukture kulture" v ribniki občini nižja glasbena šola, Ribniški festival, etnografska zbirka, matična knjižnica?
Verjetno je še vedno odprto vprašanje, kako vključevati čimveč delavcev, občanov v kulturno življenje v naši občini? Ta, na vklez razumljiva vprašanja prav gotovo zahtevajo
kulturne skupnosti in Ribniškega festivala. Ugotovitve, da je samo na prostovoljni in ljubiteljski osnovi vedno težje organizirati kulturo in kulturno življenje v naši občini, niso dovolj. Odločiti se moramo, kaj storiti
Medtem ko razmeroma počasi razpravljamo o bodoči kulturi v občini, beži čas, ki se ne da nadoknaditi. Razpravljamo, „kako zagotoviti vstopanje množic v kulturo", hkrati pa vemo, da je v občini precej območij, kjer že vrsto let ni bilo kulturnih prireditev, predvsem pa ne gostovanj, razstav in podobnega.
B. A.
po njej bodo radi posegli tudi s-vojci, znanci in prijatelji žrtev, katerih življenja so vtkana v zgodovino tega dela Spodnjega Posavja, ki se prav zdaj pripravlja na obletnico enega svojih revolucionarnih dejanj v daljnji preteklosti: na slove.sno proslavitev 400-letnice kmečkih uporov in bitke na Krškem polju.
č imprejšnji odgovor.
l/gotoviti je treba tudi, če je potrebno organizirati strokovno službo
Dokumentarna slikovna razstava o Vietnamu v Dolenjski galeriji bo odprta še do ponedeljka, 31. januarja. Do zdaj je zbudila manj zanimanja, kot so pričakovali, a je še čas, da se to popravi. Čeprav so zaradi pomanjkanja prostora izločili večje število ek^onatov in so obiskovalci v Novem mestu prikrajšani za celotno podobo, kakršno so lahko videli drugje, kjer je prostor dovoljeval, da so pokazali vse razpoložljivo gradivo, je v Dolenjski galeriji podoba o vietnamskem ljudstvu, njegovem boju za osvoboditev in trpljenju bistveno neokrnjena. Ker razstava ponuja gradivo, ki ga v učbenikili ni, bi bilo prav, da bi jo obiskalo čimveč osnovnošolcev in srednješolcev iz Novega .mesta in okolice.
Domače knjige v domače knjižnice. (Foto: I. Zoran)
ZA PREŠERNOV DAN: SKUPNI KONCERT
Osrednja proslava v p5častitev Prešernovega dne - .slovenskega kulturnega praznika v Novem mestu bo 11. februarja ob 19.30 v Domu kulture. Tedaj bo skupen koncert pevskega zbora grafičnih 3efcn"'ev iz Ljubljane iii domačega nius^sg^^ zbora DPD „Dušan Jereb" pod vodstvom Toneta Marklja. Zbora bosta zapela po osem pesmi, vmes pa bodo recitacije iz Prešernovih poezij in del drugih slovenskih pesnikov.
Rajko Slapernik: ((UANE OB KRKI, akvarel 1971 decembra ^*71
Z razstave ,milini ob Krki** v Dolenjci galergi
NOVO MESTO - Pred dnevi je imelo kultumo-umetniško društvo v tovarni zdravil KRKA skupščino, na kateri so številni člani razpravlali o notranji organizaciji tega društva in
o	njegovem poslanstvu v tovarni. Sprejeli so tudi statut in kratkoročni delovni program društva. Zaenkrat uspešno deluje v okviru društva mlada dramska in pevska sekcija ter KRKIN inštrumentalno-za-bavni ansambel. (J. P.)
BRŠLIN - Učenci literarno-novi-narskega krožka z osnovne šole Bršlin so nam pred dnevi poslali prikupno pismo, s katerim so nas obvestili, da so tudi pri njih izdali šol-> sko glasilo ,,Iz naših logov“. Ob-^ubili so, da se bodo trudili, da bo glasilo čim boljše in pestrejše. (I. J.)
NOVO MESTO - V soboto, 5. februarja, bo ob 20. uri v restavraciji Otočec maturantski ples dijakov novomeške ekonomske srednje šole. Vstopnina je 20 dinarjev za osebo. Organizatoiji vabijo na to tradicionalno prireditev. (ES S)
BRŠLIN - Učenči na novi bršlin-ski šoli so se razveselili nove bogate knjižnice, v kateri je okoli 5.000 novih knjig, ob katerih si bodo krajšali čas. Knjige so sestavni del njihove izobrazbe, zato radi segajo po dobremu čtivu. (C M.)
NOVO MESTO - 5. in 6. februarja bo občinsko vodstvo mladine pripravilo dvodnevni izobraževalni seminar za vodstva mladinskih aktivov. Mladinski vodite^i se bodo sestali v Dolenjskih Toplicah. (T. D.)
NOVO MESTO - Mladinci iz za-hodnonemškega mesta Ditzingena bodo v Novo mesto prispeli 3. februarja. (J. S.)
NOVO MESTO - Predsedstvo novomeške občinske konference ZMS je te dni razpravljalo o problematiki mladinsk^a kluba. Več o
m
Ali še pomnite tovariši?
Mladi bi vstopali v Zvezo komunistov, če bi kdo delal z njimi in jih usmerjal
Ksenija Likar, 21-letna delavka v krški tovarni Imperial, je pred kakšnim letom obiskovala mladinsko politično šolo v Krškem. Ob tej priložnosti seje seznanila z mnogimi vprašanji, ki zanimajo današnji mladi svet. Odprli so se ji novi pogledi, razmišljanja so postala globna, svet seje prikazal v novi luči. Zato mlada delavka ni dosti premišljala, ko so jo ob koncu lanskega leta povabili, naj vstopi v Zvezo komunistov. Postala je članica Zveze komunistov, sestavni del tistega mladca vala, ki ga tako pogrešamo v tej organizaciji.
Vemo, da še nimate posebnih vtisov o delu Zveze komunistov. Morda pa nam vseeno lahko poveste, kako gledajo mladi na Zvezo komunistov?
.,Mladi v glavnem mislijo, daje to organizacga za starejše in da v njej ni mesta zanje. Očitajo, daje organizacija premdo revolucionarna in da se le prevečkrat nekaterim gleda skozi prste. Ker je mladi svet že po naravi bolj revolucionaren in moida tudi bolj kritičen, bi s tako usmeritvijo Zveze komunistov mladi našli v njej svoje novo poslanstvo."
- Ali imate občutek, da mladi dosti veste o Zvezi komunistov?
„Prepričana sem, da se nekaterim niti ne sanja. Veliko je takih, ki bi jim bilo mesto v o^anizacqi,vmisiim po njihovfli kvalitetah in prepričanju. Sprejeti ne bodo nikoU, kker zaige ni nikomur nič mar.“
- Morda imate občutek, da se z mladimi premalo dela?
„Ne, da se dela premalo, lahko rečem, da skoraj nič!“
- Kaj je treba torej storiti?
„Vodilni tovariši v Zvezi komunistov naj glavno skrb posvetgo vzgoji mladih, ne pa dolgoveznim konferencam in sestankom.“
mmmm
- Kaj vas kot mladega človeka najbolj moti?
„Vdike socialne razlike in štu-dentdci štrajki.“
- Kaj pa naj bi bilo geslo mladih komunistov?
,,Nočemo biti kimavci!“
S. DOKL
Priložnost naredi tatu
Mladinski kriminal v Jugoslaviji je v stalnem porastu — Kako pa je s tem v ožji Dolenjski?
Konec lanskega leta so se na Zlatiboru sestali kriminologi, sociologi iz
,	•	1-	-u	J	:	a	/n n-^ Ljubljane, Beograda in Zagreba ter razpravljali O vedno večjem porastu mla-
dinskega kriminala v Jugoslavgi. Leta 1961 je moralo 2.600 oseb, mlajših od SEVNICA Predsednik mladm-	poslušati	obsodbe	iz	ust	izvrševalcev	zakona	in na svojih ramenih
jrenašati bremena obsodb. Pet let kasneje se je število obsojenih dvignilo že la okroglih 5.000 in se 1. 1970 povzpelo že na 7.168. To pa so podatki samo o obsojenih prestopnikih, drugi, kijih je še več, niso upoštevani. Poznavalci pa trdijo za leto 1971, da bo ^et rekordno; če ne toliko po številu prestopkov, pa po njihovih posledici. .
skega kluba v Sevnici je postal Branko Balog, dejavnost pa se bo odvijala v več sekcgah. Glavne težave bodo s prostori. (A. Ž.)
teCaji, Ce bo sneg
Na osnovni šoli v Metliki so kupili prenosno vlečnico, ker nameravajo med šolskimi počitnicami organizirati smučarske tečaje. Ce bo med
22.	in 30. januarjem, ko ne bo pouka, le dovolj snega, bo mladim smučagem ugodeno. Vlečnico bodo postavili v bližini mesta ali pa na Gorjancih, kakor bodo zahtevale vremenske prilike.
SPET TABORNIKI
Pred kratkim so v kočevski občini spet ustanovili taborniško organi-zac^o, ki doslej že okoli 8 let ni delala. Organizacija, ki šteje okoli 120 članov, bo prirejala razne pohode, taboqenja, pa tudi predavanja o taborništvu in drugem. Šotore je tabornikom podaril odsek za narodno obrambo, financiranje organizacije pa bo verjetno urejeno z občinskim proračunom za prihodnje leto.
nasi znanci
Viže za vsakogar
Dolenjski rojak, ljudski glasbenik Lojze Slak je z novo veliko gramofonsko ploščo „Otoček pod Goijanci", ki jo v Novem mestu prodajajo dva tedna, dobro uspel. Zanimanje je bilo veliko, saj so samo v eni prodajalni v Novem mestu prodali več kot 600 plošč. Zvedeli smo, da so bili trgovci z zanimanjem za Henčkov „Stari mehll in slakov „Otoček pod Gorjancf ‘ izredno zadovoljni, saj so pravili med ljubitelje domačih veselih in pobočnih viž več tisoč plošč.
Niso nam znani podatki od drugod, vendar po nepotijenih informacgah lahko sklepno, da naša rojaka umevata tudi v tujih zelnikih. Torej si želimo, da bi našim ljubiteljem glasbe pripravila naša plodna glasbenika še kaj lepega.	_______
Zanimalo nas je, kako je s porastom mladindcega prestopništva na območju štirih dolenjskih občin in kakšno mnenje ima o tem občinii javni tožilec v Novem mestu Pavei Car, Povedal je, da mladinsko prestopništvo na območju ožje Dolenjske ni v porastu. Leta 1969 so imeli v obravnavi 99 mladoletnikov, leto kasneje 113, lani pa je poraslo samo za enega. V večini primerov niso posegli po najhujših ukrepih, to je pošiljanju v poboljševalne domove.
Niso znani primeri, da bi se mladoletniki združevali v večje skupine in pripravljali organizirana kazniva dejanja. V večini so to priložnostne A prestopništva, tatvine, na primer nezaklenjenih Zaenkrat < mopedov in koles ter predmetov vsakodnevne uporabe manjše vrednosti. Največkrat je vzrok za tatvino izredna priložnost, ki se ponudi mladoletnemu brezdelnežu, potepuhu, vandrovčku ... Saj pravgo, da priložnost naredi tatu.
Pri ugotav^anju socialnega porekla kršilcev je moč ugotoviti, da ti izhajajo večinoma iz neurejenih družin, kjer so družinski ^ori vsakodnevni pojav, dalje, kjer so neurejeni odnosi ter nesogla^e zaradi ločitve staršev in podobno. Večinoma so to mladi ljudje, ki prih^ajo s pod.e-želja, vendar se ne znajdejo v mest-
nem vrvežu in se v iskanju svojega obstoja poslužujejo kraj.
Razveseljiva je ugotovitev, da med prestopniki dcoraj ni šolske mladine. Torej je šola poleg staršev izredno pomemben dejavnik, ki lahko 'eliko vpliva na mladino.
Razumljivo, je poudaril tovariš Car, da nas ti podatki in trenutne ugotovitve ne smejo udavati, zlasti ker so znani primeri od drugod, kjer je večja industrializacija in urbanizacija zahtevala tudi že svoj davek. Tukaj ima v mislih zlasti mladinsko prestopništvo, ki preh^a že na področje huliganstva in še težjih oblik
Zaenkrat smo pri nas - to ne velja več za večja mesta - še dovolj močni, da držimo vajeti v rokah, ko pa te oopustgo, potem jih skoraj ni moč več nategniti. Družba se trudi, da prestopnike, ki niso preveč zabredli spravi ^et na pravo pot, pri tem pa tudi večkrat uspe, mladi pa ne nosgo na svojih plečih žiga mladostnih zablod.	s.	V.
Orientacijski pohod
Šolsko športno društvo na osnovni šoli Vavta vas bo s pomočjo DPM Novo mesto in tamkajšnjega Partizana priredilo v nedeljo, 6. februarja, .111. občinsko prvenstvo v orientacijdcem pohodu za pionirje in pionirke na smučeh. Vodstva šol so že dobila razpis, ek^e pa se morajo prijaviti najkasneje do 4. februarja v Vavto vas. Vavtovčani bodo organizatoiji tudi podobnega republiškega prvenstva, ki bo 19. februarja v Vavti vasi.
GAJICEVA in DOKLOVA
V	BRATISLAVI
Na enotedenske priprave sta pod vodstvom trenerke Ruže Kovačič. odpotovali v glavno mesto Slovaške
-	Bratislavo novomeški telovadki mladinka Anita Gajič in pionirka Maja Dokl. Telovadki se bosta pripravljali na bližnja tekmovalca, najvažnejše je vsekakor tradicionalno tekmovanje za ,J*okal gimnastike", ki bo konec februarja v Slpvenskih Konjicah.
SLAVKO KOVACEVIC IGRAL
V	REPREZENTANCI
Nadaijeni novomeški košarkar Slavko Kovačevič, ki je tudi kandidat za mladinsko državno reprezentanco, je v nedeljo igral v Ljubljani v republiški reprezentanci, ki se je v okviru mladinskih športnih iger „Alpe-Adria“ srečala z ustrezno reprezentanco Koroške. Slovenija je s 136:35 porazila Koroško. Novo-meščan je dosegel 19 kose/.
S kolesom v smrt?
Niso tako redki primeri, da si nekateri mladi ljudje dovolijo diii unje s kolesi po naših najbolj prometnih cestah - v mislih imamo avtomo-bildco cesto. Že večkrat smo opazili, da se učenci (verjetno s Karte-Ijevega), ki obiskujejo bršlindco šolo, s kolesi vozijo po avtomobil^i cesti. Da je navu-i že prišla v kri, smo opazUi tudi v nedeljo, 23. januarja, ko sta se dva mladeniča okoli 11. ure komaj .izognila srečanju avtomobilov. Kaj bi bilo, če bi se fantič z zelenim klobukom, na katerem je bilo veliko najrazličnejših značk, znašel v mlinu koles? Težko je idcati krivce za tako počele mladih, verjetno pa bi morali nanje paziti starši!
Odgovor glasbene šole
Prosimo Dolenjski list, da v zvezi s člankom „Naj Bojan ostane doma? “ objavite naslednje:
Mladi Bojan Lavrič iz Dol. Toplic je bil štipendist občine Novo mesto na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Sole pa ni končal in zato nima diplome. Prošnjo za sprejem v službo, ki jo je vložil pri Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu, je delovna skupnost šole obravnavala na seji 17. januarja 1972 in ga kljub nedokončano srednji šoli sprejela v službo za določen čas. Službo mora nastopiti 1. februarja 1972, torej z začetkom II. polletja. Na prigovarjanje, naj čimprej konča .srednjo šolo in se vpiše vsaj na pedagoško akademijo, zatrjuje, da ni on kriv, če ga je občina štipendirala za srednjo šolo, in da ne namerava nadaljevati študga.
Smatramo, da Bojan mora ostati v Novem mestu, saj je prejemal za svoje šolanje štipendijo.
DELOVNA SKUPNOST GLASBENE ŠOLE
Revija smučarjev na Mirni
Vse priznanje športnim delavcem na Mirni, ki so uspešno organizirali cSve lepi smučarski prireditvi — Skakalo je skoraj 120 smučarjev
f'%% tl i %
Prizadevni športni delavci na Mirni so v nedeljo priredili kar dve večji smučarski prireditvi. Dopoldne se je na mladinskem republiškem prvenstvu v skokih pomerilo 33 obetajočih slovenskih skakalcev. Popoldne pa so organizirali še meddruštvene skakalne tekme z rekordno udeležbo: skakalo je kar 96 skakalcev skoraj iz vseh slovenskih smučarskih klubov. Tekmovanje je izvedel TVD Partizan pod pokroviteljstvom mirenske DANE. Ob lepo urejeni skakalnici, ki so jo pripravili z velikimi napori, seje zbralo več sto gledalcev, ki so uživali v zanimivih skokih. Največje zanimanje je vsekakor vladalo za nadarjenega domačina Veljka Kolenca, vendar mu tokrat ni šlo, saj je zaradi poškodbe moral odstopiti.
V	dopoldanski tekmi, ko so se pomerili mlajši mladinci, so bili najuspešnejši mladi Logatčani. Viki Tršar in Mitja Turk sta brez težav zmagala s precejšnjo prednostjo. V tej kategoriji sta nastopila tudi dva Dolenjca: Dušan Skrbiš z Mirne in Franc Žibert iz Šentjerneja sta zasedla 29. oz. 33. mesto.
Na popoldanskih tekmah pa je največje zanimanje vladalo za nastop nekdanjih reprezentantov Marjana Pečarja in Marjana Koprivška.
Pečar je sicer dokazal, da je še vedno zanesljiv tekmovalec, vendar mu je mladi Poljanšek in Žirov že tesno za petami.
Rezultati mlajših mladincev: 1. Tršar (Log.) 164,6 (31,32), 2. Turk (Log.) 162,1 (32,31,5), 3. Zupan (Jesenice) 157,6 (30,5, 30,5), 4. Ribnikar (Križe) 157,4 (30,5, 30,0),
5.	Kajzer (Šentvid) 156,9 (30,5,
30.0), 6. Matoh (Ilirija) 148,1 (31,0,
30.0), 7. Justin (Jesenice) 145,2 .(30,0, 30,0), 8. Žigon (Log.) 143,8 (29,0, 30,0), 9. Brenkuš (Triglav)
143,0	(30,0, 29,5), 10. Križaj (Šentvid) 135,5 (29,0, 28,0).
Rezultati popoldanskega tekmovanja - pionirji: 1. Jenko (Križe)
144.4 (29,5, 28,5), 2. Tomac (Goranin) 121,1 (27,0, 27,0), 2. Be-lančič (Triglav) 117,3 (26,5, 27,5); mlajši mladinci:	1. Turk (Log.)
162.5 (32,5, 32,0), 2. Cuznar (Jesenice) 159,7 (32,5, 32,5), 3. Tršar (Log.) 158,9 C32,0, 31,0); starejši mladinci: 1. Poljanšek (Žiri) 170,5 (33,0, 34,0), 2. Turk (Log.) 168,8 (32,0, 34,5), 3. -Bradeško (Ilirija) 163,4 (33,0, 32,5); člani: 1. Pečar (Jesenice) 177,9 (34,5, 33,5), 2. Grosar (Triglav) 175,6 (34,5, 34,0), 3. Koprivšek (Ilirija) 173,0 (33,0,
34.0).	S.	DOKL
Smučarski vrvež pod Gačami
V Črmošnjicah nastopilo 156 smučarjev
v soboto dopoldne se je na smučiščih v Črmošnjicah zbralo več kot 150 mladih smučarjev iz novomeške občine. Pomerili so se na šolskem tekmovanju v veleslalomu za šolske naslove. Udeležba je bila odlična, saj so se organizatorji zaradi številnih prijav znašli skoraj v škripcih. Tekmovanje so uspešno pripeljali h koncu.
Razveseljivo je, da so se med kandidate za najvišja mesta vrinili tudi smučarji iz podeželskih šol, ki neprestano napredujejo.
Organizatorji so za tekmovalce pripravili lična odličja. Prireditev pa je pripravilo smučarsko društvo Rog s pomočjo ObZTK Novo mesto.
Rezultati - cicibanke: 1. Kosmi-na, 2. Brulec (obe Žbk.), 3. Zupančič (Katja Rupena); cicibani: 1. Se-rini, 2. R. Peric, 3. M. Turk (vsi Grm); mlajše pionirke: 1. Šebenik (SD Rog), 2. Zupančič (K. Rupena), 3. Vitasovič (SSD Vavta vas); mlajši pionirji: 1. Wachter (K. Rupena), 2. Bukovec (SSD V. vas), 3.
G.	Pucelj (K, Rupena); starejše pionirke: 1. Serini (K. Rupena), 2. Adamčič, 3. Rozman (obe Grm); starejši pionirji; 1. V. Turk, 2. J.-
Fricov pokal za gozdarje
v nedeljo je bilo na smučiščih v Črmošnjicah že 18. po vrsti, gozdarsko tekmovanje za pokal Franja Frica. Z malenkostno prednostjo se je tradicionalni boj med gozdarji in lesarji tokrat uspešno končal za gozdarje. Nastopilo je 21 tekmovalcev, organizatoiji pa so za vse pripravili lepa darila.
Rezultati - posamezniki: 1. Medle (Novoles) 27,2, 2. Bobnar (GO Straža) 28,2, 3. Serini (GG) 28,7, 4. Rustja (GG) 29,0, 5. Rebernik (Novoles) 29,8, 7. Legan (GO Straža) 30,9, 8. Knez (GO Crmošnjice) 31,2, 9. Japelj (Novoles) 32,0, 10. Stor (GO Straža) 33,6 itd.
Ekipno: 1. Novoles (Medle, Rebernik) 57,0, 2. GG uprava (Serini, Rustija) 57,7, 3. GO Straža (Bobnar, Legan) 59,1, 4. Novoles II (Go-leš, Japelj) 62,8, 5. GO Crmošljice (Knez, Šebenik) 68,3 itd.
Dvoboj za Fricov pokal pa se je končal takole: 1. GG (Bobnar, Serini) 56,9; 2. Novoles (Medle, Rebernik) 57,0.
Trebanjci na snegu
v okviru jugoslovanskih pionir-s«cih iger 1972-73 je ObZTK Trebnje na smučišču ob žičnici v Trebnjem kljub pomanjkanju snega vzorno organizirala občinsko prvenstvo osnovnih šol. Udeležilo se ga je 62 tekmovalcev, ki so.se pomerili na progi, dolgi 300 metrov, z 22 vratci.
Med cicibankami je zmagala Adica Gole (Trebnje), med cicibani je bil najboljši Mirko Strajnar, drugi Andrej Strajnar, tretji Jure Velikonja, četrti Marko Grandovec (vsi Trebnje) itd.
Mlajše pionirke: 1. Vanja Gole, 2 Mira Blažič (Mirna), 3. Mojca Silvester (Mirna); mlajši pioniiji - 1. Rado Ogrin, 2. Igor Kržan, 3. Janez Strmec, 4. Edo Pungartnik, 5. Stane Žnidaršič (vsi Trebnje) itd.; starejše pkjnirke - 1. Sonja Slak (Trebnje); starejši pioniiji - 1. Lado Ostanek 55,6, 2. Iztok Ogrin 57,7, 3. Bojan Koprivec 60,0, 4. Viktor Franko, 5. Tomaž Bukovec (vsi Trebnje). Mlajši mladinci: 1. Jože Rebolj 71,6 (Mokronog), 2. Stanko Černe 74,0 (Trebnje), 3. Bogdan Zupančič 75,2 (Trebnje), 4.''Jurii Bulc (Mokronog), 5. Janko Rugelj (Šentrupert) itd.
NACE BUKOVEC
Turk (oba Dol. Toplice), 3. Marolt (Grm); mlajše mla^nke: 1. Piškur (SSD Vavta vas); mlajši mladinci: 1. Zupanc (Grm), 2. Fabjan (K. Rupena), 3. Glavan (SSD V. vas); starejše mladinke: 1. Saje, 2. Dular (obe gimnazija); starejši mlajdinci: 1. Svent (gimn,), 2. Rabzelj (STS), 3. Brkič (gimn.); člani: 1. Kušer (KIC Grm), 2. Turk, 3. Pelko (oba SD Rog).	0
CRMOŠNJICE - V ponedeljek dopoldne so se začeli na smučiščih pod Gačami številni smučarski tečaji, ki jih obiskuje veliko število mladine in starejših. (M. H.)
PRIHODNJIČ REZULTATI ANKETE
Končali smo zbiranje anketnih listov, s katerim so naši bralci in športni delavci izbirali najboljšega ^ortnika in športnico Dolenjske. Prihodnjič'bomo rezultatom posvetili celo stran ter tako svečano zaključili izbor najbopih športnikov na Dolenjskem.
šentjernejCanke NISO USPELE
Mlade šentjernejske namiznoteniške igralke so v nedeljo nastopile na republiškem mladinskem prvenstvu v Kopru. V zahtevni konkurenci niso mogle doseči kaj več kot zadnje mesto. Rezultati: Semedela : Sen^ernej 5:0, Triglav : Šentjernej 5:0, Olimpja : Šentjernej 5:0, Fu-žinar : Senpernej 5:0 in Olimpija II : Šentjernej 5:1. Končni vrstni red:
1.	Olimpija I 10 točk (25:4), 6. Šentjernej O (1:25).
OBČNI ZBOR KOŠARKARJEV
Košarkarski upi
Košarkarji Novega mesta bodo skupaj z mladinsko in pionirsko ekipo^potrebovali
50	tisoč dinarjev v letošnjem prvenstvu
Košarkarji Novega mesta, ki so lani z osvojitvijo prvega mesta v slovenski B ligi dosegli največji u^eh dolenjske košarke po osvoboditvi, so na občnem zboru pregledali svoje delo in pripravili načrte za novo sezono.
Vsekakor bo letošnje tekmovanje izredno naporno. Prava sreča je, da je Novo mesto dobilo v Bršlinu primerno telovadnico, v kateri lahko nemoteno vadijo tudi v zimskih mesecih. Skrbi jih le to, ker imajo prostor na voljo samo trikrat na teden. Zavedajo se namreč, daje kvalitetna razlika med prvo B in A ligo precejšnja, zato si glede letošnjega prvenstva ne delajo prevelikih utvar. Zadovoljni bodo z vsakim mestom, s katerim ostanejo v skupini n^bolj-ših, so poudarili, zraven pa so obljubili, da se bodo borUi z vsemi močmi.
Najhujši bodo problemi zaradi pomanjkanja denarja, saj so izračunali, da bo za najnujnejše delo po-trebnh 50 tisoč dinarjev za tekmovanja članske, mladinske in pionir-dce ekipe. V ta znesek pa niti niso všteta povračila igralcem - študentom, ki se bodo na trening vozili iz Ljub^ane. Se vedno pa upajo, da bo nu pomoč priskočil Novoteks, kot je to storil že prejšnjo sezono.
Za predsednika kluba so predlagali direktorja novomeškega Novo-grada Vinka Beleta, ki je bil pred leti sam košarkar in se mu gotovo ne bo težko vživeti v delo.
NOVO MESTO - Atleti Novega mesta, ki trikrat na teden vadijo v telovadnici grmske šole, prirejajo vsak petek ob 18. uri interne atletske mitinge kot pripravo na bližnje dvoransko prvenstvo republike. Prejšnji petek so skakali v višino in dosegli naslednje rezultate: pionirji
-	1. Križman 145, 2. Nemanič 145,
3.	Jordan 130; pk)nirke: 1. Skube 135, 2. Petrov 135, 3. Tovšak 120; mladinci: 1. Dragaš 160; člani: 1. Slak 1,90. (R D.)
BREŽICE - Nogometni klub Brežice bo imel v soboto, 29. januarja, letni občni zbor, na katerem bodo obravnavali dejavnost v preteklem letu in se dogovorili o pri-. pravah na novo tekmovalno sezono. Izvolili bodo tudi novo vodstvo s številčno manjšim in operativnim upravnim odborom. (V. P.)
NOVO MESTO - Na enotedenske priprave v Ljubljano šo odpotovala tri mlade novomeške telovadke. V Spodnji Šiški bodo med drugimi slovenskimi telovadkami vadile tudi Tanja Furlan, Mirjam Hočevar in Jasna Dokl (D. F.)
BREŽICE - Igralke brežiškega Partizana, ki so v prvih treh kolih ^ zimske republiške lige v rokometu prikazale najboljšo igro, bodo v nedeljo, 30. januaija, spet nastopile v Ljub^anl Tokrat se bodo srečale z eic^o Alplesa iz Selc ter ljubljansko Olimpijo. (V. P.)
MIRNA - Na meddruštveni skakalni tekmi je v nedeljo skakalo tudi precej Dolenjcev. Vendar se v zahtevni konkurenci niso kaj prida uveljavili. Največ je še dosegel mladi Kočevar Regally, ki je med starejšimi mladinci zasedel odlično 6. mesto. Kočevarje dosegel 138 točk, skočil pa je 29,5 in 30 metrov. (M. H.)
BREŽICE - Tudi v Brežicah se ogrevajo za koristno športno akcijo TRIM, saj bodo za začetek naročili kar 3000 kartončkov TRIM. (V. P.)
NOVO MESTO - V Ljubljani se je nadaljevalo republiško zimsko ro-, kometno prvenstvo za moške v skupini A. Od naših ekp so štartali Sev-ničani in Ribničani.. Dosegli pa so naslednje rezultate: Zamet (Reka) -Ribnica 12:12, Mokerc - Sevnica 10:9, Ribnica — Šoštanj 14:13 in Olimpija - Sevnica 15:15. (A. B.)
BREŽICE - Pred letom ustanovljeno smučarsko društvo Brežice je, te dni organiziralo 5-dnevni tečaj za šolsko mladino in odrasle. Na smučiščih v Pečicah se je na začetnem in nadaljevalnem tečaju zbralo 150 učencev, dijakov ter odraslih, vadilo pa jih je 10 smučarskih učiteljev. Za predšolske otroke bodo organizirali tečaj na Čatežu, takoj ko bo dovolj snega. Smučarsko društvo SD Brežice bo v februarju izvedlo tudi društveno tekmovanje v veleslalomu, oiganizirali pa bodo tudi tradicionalni Albertov memorial. V programu imajo še ogled svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, ki bo v Planici marca, ter nakup še dveh smučarskih vlečnic. (V. P.)
CRNOMEU - V mladinski ligi ljubljanske nogometne zveze B skupina so se posebno odrezali mladi nogometaši Elana in Bele krajine, ki so po prvem delu tekmovanja na prvih dveh mestih. Elanovci so 8 'srečanj odločili v svojo korist, dve remizirali in samo eno izgubili. Bela krajina pa je 8 srečanj dobila in dve izgubila. Na zadnjem, to je na 12. mestu, pa je Mirna, ki je samo eno srečanje odločila v svojo korist. Ce bodo mladi dolenjski nogometaši še napej tako napredovali, potem se obetajo dolenjskemu nogometu boljši časi. Vsekakor je klubska politika, ki je usmeijena v naraščaj, veliko 1)olj pravilna, kot pa podpiranje starejših nogometašev.	(T.	L.)
Na zimskem rokometnem prvenstvu Slovenije so se rokometaši Cosmos-Belta iz Crnom-ya qjet „izkazali** z neresnos^o.
V	ffečaniu z novomeških LABODOM je manjkalo kar več glavnih igralcev. Eden je prišel v dvorano Tivoli celo s 5-urno zamudo. S takšno neresnostjo nekateri igralci škodujejo soigralcem in klubu. Neresnost je opaziti tudi na l*-«ningih in pred tekmami na domačem igrišču. Igralci so že večkrat obljubili, da bodo gostovali red in disciplino, vendar obljub niso izpolnili. Poznavalci športa pravdo, da prihaja do težav zaradi tega, ker Belokranjcem manjka igr^cev. Ce bi jih imeli dovoQ, bi lahko ubr^ povsem drugačne strune. Se je čas, da se vremena tudi Belokranjcem zjasnijo, drugače bo spet na pomolu k^šno razočaranje.
ft
- Mamica, mamica, stric pilot mi je dovolil, da sem čisto sam šofiral letalo!
i
i
a
— No, Florijan, na obraz tvoje tajnice sem pa zdajle več kot le radovedna!
Nevarna beseda
Drago Gril, predsednik občinske ZRVS Kočevje, je dan pred zasedanjem skupščine te organtacije tožil da ne more dobiti nobenega za delovno predsedstvo.
Andrej Klun, član ZRVS in podpredsednik občinske skupščine, ga je podučil:
- Vidiš, danes noče noben ničesar slišati o vsem, kar je v zvezi z debm. Preimenuj tisto ,4elovno predsedstvo^ v „častno predsedstvo”, pa boš takoj nabral dovolj kandidatovi
Najljubši jezik
Ko je profesorja Hermana Kotarja, jezikoslovca, direktorja gimnazije Kočevje neka damica zelo resno vprašala, kateri jezik mu je najbolj všeč, ji je zaupal:
- Svinjski, ampak le, če je dobro prekajen!
Če si osemenjevalec
C e hoče kmet dobiti 400 di-narjev preniije za plemensko telico, ki jih izplačuje stdbilizacij-ski sklad za živinorejo, mora razen drugega tako telico prijaviti in izpolniti prgavnico. V prijavnici je treba odgovoriti tudi na vprašanje, kdo je teličin oče. Nekaterih kmetov iz trebanjske občine prepoved mnogoženstva očitno nič ne moti, scg v rubriko „oče“ mirne duše vpnejo: Tone Tomazin. Ne pravimo zastorq, kako pri nas peša zakonitost!
Mrtva črka poslovnika
if
i
^ v poslovniku občinske konji ference Zveze komunistov Novo s mesto je na vidnem mestu zapisano, da posameznik lahko razpravlja največ 10 minut. Komaj nekaj trenutkov po sprejetju poslovnika, pa so kar trije delegati raztegnili svojo razpravo na več kot 30 minut. Veijetno se je delovnemu predsedniku ustavila ura, ali pa so ga razprave uspavale...
— Po ves dan je pijan — kaj le ima od tega?
Skedenj pogorel, hišo pa so rešili
v PETEK, 14. januarja okoli 12. ure, je začel goreti v Goriči vasi skedenj, last Alojza Starca. Skednja in kar je bilo v njem, psilci iz Goriče vasi niso mogli rešiti. Obvarovali pa so hišo Janeza Grebenca in Starčev kozolec, ki se ju je ogenj že prijemal. Po nestrokovni oceni je škode nekako za 60 do 80.000 din. Pri Grebencu je škoda malenkostna.
Kaže, da je požar zanetil otrok, star okoli 4 leta. Domnevajo, da je nekako prišel do vžigalic in med tem, ko so bili odrasli na kosilu, zakuril v skednju.	j,	p..
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Trgovinske pogodbe
(Državni zbor) je sklenil trgovinske pogodbe z Nemčgo in Italgo. Marsikaj dobrega bode iz njih za naše kmetgstvo, gozdarstvo, lesno in živinsko trgovino; ali ena določba v pogodbi z Italgo pa preti veliko nesrečo našim vinogradnikom: od laškega vina se bode plačevalo na meji (ako Italga hoče) samo 3 gld. 60 kr. mesto dosedargih 13 gld.
(Slišijo se) pritožbe o tem, da se silgo kmetovalci, kateri so gozd (hosto) posekali, izsekano zemljišče zopet z drevjem zasaditi, ali zopet pogozditi — sicer so kaznovani; Na svetu, kateri razun za gozdarsko, za kako kmetiško izkoristitev niti primeren ni; je več kakor prav, da se sili na to, da se zopet pogozdi brez kakih ceremonij.
(N a j m 1 aj š a) hči naš^a presvitlega cesarja Marga Vaierga, omožena z nadvojvodo Fran Salvatorjem, je porodila hčerko.
(Naši sosedni Madjari) imajo volitve za državni zbor, kakor po navadi, tako tudi letos tiči obilo volilcem prevroča kri. Veliko je že ranjenih nekaj — ubitih. Brez pobojev na Ogrskem ni volitev. - Slovani in Romunci ne bodo volili, ker pri tako krivičnem vladnem pritisku nimajo upati zmage.
(V no vej) republiki Braziliji morajo biti pač velike homatge. Poslanci so se razšli do maja meseca, pa dali vso oblast predsedniku. Ako bi bil mir, bi ne bilo treba tacega pooblastila.
(Iz Š k o c i j a n a) na Dolenjskem. Dne 20. jan. 1.1. vršila se je tukaj v Škocijanu občin-
»Zvezdogled« sedi zaradi tatvine
Skozi ukradeni aparat za pregled oči so opazovali satelite, ki okoli letajo — Pri tem jih je zalotil miličnik — Dve leti bo Levstik opazoval satelite le
skozi rešetke jetniške celice
Ko so ndci večer lovci v gostilni v Šalki vasi pri Kočevju rekli to in ono o divjadi, lovu, puškah in daljnogledih, jih je Jože Levstik iz ŠaDce vasi 16 zavrnil:
— Kaj se boste lovci postavali z vašimi daljnogledi! Jaz imam takega, da se vidi, kako sateliti okoli letajo!
Ko je Kobola pred gostilno gledal proti luni, je prišel mimo miličnflc Maks. Takrat gaje Kobola polomil. Rekel je Maksu, naj pogleda skozi in pove, če bo videl satelite. On, Kobola, jih namreč ne vidi
Nato je prišel Maks k meni in me vprašal, kje imam še ostalo. Šele, ko mi je dal za pgačo, sem mu prinesel še ostalo.
Kdaj sem tisto vzel, ne vem. Lahko mi je tudi kdo vtaknil v žep, lahko pa napišete, da sem jaz vzel.
Na ^rašanje, kdaj je bil nazadnje zaposlen, je povedal, da ne ve. Pač pa ve, da je že 3 leta in pol upokojen, pokojnine pa ni dobil še nobene. Je 80-odstotni invalid inje bolan na vsem, najhuje pa na hrbtenici.
Vendar sezimo še malo nazaj. Postaja milice Kočevje je 28. aprila 1970 pisala občindcemu javnemu tožilstvu: „Neznani storilec je 3. marca 1970 okoli 10. ure dopoldne med delovnim časom ukradel iz okulistične ambulante skioskop (smarat za pregled oči), vreden 800,00 novih din ...“
Dejanja so osumili Jožeta Levstika, kije bil takrat že zj^rt, kraje pa na zaslišanju ni priznal.
Gledali so satelite
Kasneje je Jože Levstik, danes star 57 let, dober znanec sodišča, saj je bil že ^7-krat obsojen, od tega 6-krat zar^i raznih tatvin, na za^-šanju pripovedoval:
- Da, bil sem že stokrat obsojen. Sjg priznam, da sem tisto reč vzeL Vendar ta „pleh“ ni vreden milijon, kot je zapisano.
(Levstik, ki so ga dolžili, da je ukradel v ambulanti raznih predmetov v skupni vrednosti 1.371,70 din, se namreč ni spoznal na pretvajjanje starih dinarjev v nove inje mislil, da ga dolžijo za milijon in 371.700 starih din, v resnici pa so ga le za 137.170 starih din.) Potem je na-da^eval:
- Nisem se zavedel, kaj sem vzel. Res sem Viktopu Koboli pokazal, „da imam nekaj, da se vidi luno in vse satelite".
Okradeni zmikavt
(Hrbtenico si je nekoč poškodoval pri prometni nesreči. T akrat je dobfl kar precg odškodnine. Z dobrim namenom, da si bo kupil novo lepo obleko - do takrat je namreč živel predvsem na račun socialne podpore — se je odpeljal v Ljubljano. Tam pa je naletel na neko mlado dekle, s katero sta se včasih ^upaj zdravila zaradi alkoholizma na Škofljici Ko se je Levstik zjutraj v sobi pri „Starem Tišlequ“ zbudil, 'pa ni bSo v sobi ne dekleta ne njegovega denaija.)
Železničar Jože Vovk večji del svojega delovnika preživi med želez-niScimi tračnicami. (Foto: S. Dokl)
Jože s Pokleka skrbi za kretnice
Jože Vovk, železničar s Podkleka, oskrbuje kretnice na železniški postaji v Brestanici — Kretnice je treba vsak dan skrbno mazati
Jože Vovk s Pokleka pri Blanci je že 18 let pri železnici. V tem času je imel različna opravila, zadnji dve leti pa je čistilec kretnic na železniški postaji v Brestanici. To delo opravlja z velikim veseljem, saj ni težko, je pa toliko odgovornejše. Kretnice morajo biti vedno čiste, ker drugače lahko pride do nesreče. Najteže je seveda pozimi, ko tire zamete sneg in železo vkuje mraz. Tedaj dobi še več pomočnikov, sam ne zmore vsega. Z Jožetom sva se na tirih srečala nekega januarskega sončnega dopoldneva. Ko sva se pogovaijala, je neprestano mazal, ni si dal niti trenutka počitka.
ska volitev, katera se je povsem prav dobro obnesla. Županom bilje izvoljen enoglasno tukajšnji usnjar in gostilničar gosp. Ivan Rabzelj; občinskim svetovalcem pa naslednji gg. Martin Mole iz Dobrovške Vasi, Jožef Jermančič iz Drašič, Matga Povše iz Stare Bučke, Ivan Vovko iz Dobrov in Jože Globelnik iz Ško-^gana.
(Prostovoljno) gasilno društvo v Mokronogu priredi dne 2. februarja plesni venček s tombolo v gostilni pri „Lipi“. Začetek ob 7. uri zvečer. — Društvu v korist darovane dobitke za tombolo oziroma denarne doneske sprejema hvaležno odbor.
(Proti jetiki) otrok nahajamo v nekem časopisu nasvetovano naslednje sredstvo: Otroka bolehajočega na jetiki, treba je posaditi v kopelj, na to pa vzeti želodec ravnokar zaklane krave. Ta se prereže in otrok se do vratu vtakne vanj, kjer se pusti od 10 do 30 minut. Potem se izvleče, obmge in drgne po životu. Razumi se, da mora biti kravji želodec še topel in če se zdravljenje ponavlja dan za dnevom jeden celi mesec, odpravi popolnoma zanesljivo nevarno bolezen.
(Dunaj ska) „Wiener - Zeitung“ od dne 30. januarja javlja koncesijo za dolenjsko železnico. — S tem je sedaj vse zagotovljeno, kar je potrebno, predno se istinito začne građenje že-l6znic6.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC, NOVO MESTO, 1. februarja 1982)
Železničar s Pokleka je povedal, da je s svojim delom zelo zadovoljen, rad ga opravlja, navadil seje nanj. Pravi, da se med tračnicami kar dobro počuti, čeprav mora biti stalno na preži. Kajti po tej progi drvijo vlaki ^oraj brez prestanka. Najhuje je bilo okoli novega leta, ko je naštel tudi po 300 vlakov. Takega prometa Jože še ne pomni, saj sta bila na postaji vedno po dva vlaka hkrati.
Čeprav nima svojega posebnega čuvaja, je Jože bil do zdaj samo enkrat v škripcih. Slo je za las, vendar se je vse srečno končalo. Prepričan je, da ga vlak skoraj ne more prese-
netiti. Seveda je drugače, ko je megla, deževje, snežni metež. Tedaj ima čuvaja, ki ga opozarja na bližajočo se nevarnost.
Jože mi je ob tej priložnosti pokazal tudi n^gbolj moderne kretnice, ki so ogrevane. Tam je delo dosti lažje. Dokaz, da ni povsod tako, pa je tudi to Jožetovo delo, ki nima nič kupnega s sodobno tehniko, kot jo imajo na železnicah drugod po svetu.
Ko sva se poslovila, sem mu zaželel še nj^rej srečno delo med železniškimi tiri
S. DOKL
Poškoilrji/afie roke izdale,
kda |8 kakgf pred vrati
Čuden konjiček Ivana Mežnaršiča
Ta teden so poslali kočevski miličniki predlog sodniku za prekrSce, naj kaznuje Ivana Mežnaršiča iz Salke vasi 99, ker je opravljal veliko potrebo na hodniku stanovanjske stavbe na Roški cesti 8 v Kočevju pred vrati stanovanja Milana Tekstarja.
Tekstar je povedal, da je neznanec dvakrat v decembru napravil „kupčck“ pred vrati njegovega stanovanja. Sklenil je, da bo nepridiprava odkril.
3. januarja okoli polnoči je za-
- O, pgem pa, pgem, če dobim. Ce ne dobim, pa ne. Miličnik Maks mije dal 1.420 starih din zato, da sem mu vrnil vse, kar sem vzel. Vendar klešč nisem vzel res v otroški' ampak v zobni ambulanti.
Podobno se spominja tistega „opazovanja satelitov" tudi Viktor Kobola iz Salke vasi:
- Z Levstikom smo skupaj pili in se šalili. Začel se je bahati, da ima daljnogled za puško. To je bil predmet, podoben dinamu. Šel sem pred gostilno in gledal skozi ta daljnogled. Takrat je slučajno prišel mimo Maks in tisto stvar vzel, rekoč: „To pa že dolgo iščemo.“
Levstik daljnogleda ni prodajal. Dejal je, da ga l^ko obdržim, češ ,,da ima navado, da dela take stvari, da dobi za kakšno pivo ali šnops“.
Ni milosti za »zvezdogleda«
Takrat je bil poleg tudi Dušan Tršič, ki je vedel povedati o gledanju skozi „da]gnogled“ naslednje:
- Levstik je prinesel od doma kos „rora“ (cevi). Potem smo gledali skozi,, tudi miličnik Maks. Levstik nas je imel vse za norca.
Drugi »dan mije Levstik povedal, da je tisti ,,ror“ pomotoma vzel pri -/avniku, ker je bil pijan.
Ne da bi branil Levstika, povem, da je iskren, da streže 3 onemogle ženske, stare preko 70 let, res pa ima napako, da rad kaj sune. Iskrenost Levstika lahko potrdi tudi miličnik Maks. Drugi dan po tem dogodku mu je namreč prinesel kup injekcij, zobnih klešč in podobnega ter še tisto, zakar je bil obdolžen. V imenu treh starih žendc in njegovih bratov, ki so bili borci, prosim, naj bi bil kaznovan le pogojno.
Vendar Tršičeva prošnja ni kaj prida zalegla. Javni tožilec je namreč zahteval nepogojno kazen, ker je bil Levstik zaradi tatvine že večkrat pod ključem in „ker je jemal predmete, ici služijo za pomoč človeku".
Obdolženi Levstik se je na sodišču otepal:
- Še dobro, da nisem koga ubil. Rdeči križ mi daje hlače, občina podporo, kdo mi da še za pijačo, potem sem pa neumen.
Po tajnem posvetovanju senata je bila razglašena „zvezdogledu" sodba: „Jože Levstflc se obsodi na dve leti zapora, oprosti pa se plačila sodnih stroškov."
Pritožba ni zalegla. Sodba je postala lani pravnomočna, „zvezdogled" Jože Levstik, ki nima sreče, pa tudi že opazuje satelite, ,^ci okoli letajo", kar s prostim očesom skozi rešetke jetniške celice.
J. PRIMC
Potočnik in Mali, ki sta konec novembra vlamljala v zidanice na Trški gori, obsojena
Franc Potočnik, 26 let, in Rafko Mali, 24 let, ki sta se ob koncu novembra lani s svojimi roparskimi podvigi izkazala tudi na Dolenjskem, ko sta na Trški gori vlomila v štiri vikende Novomeščanov, sta bila pred petčlanskim senatom okrožnega sodKČa v Belem Polju obsojena vsak na tri leta in pol strogega zapora.
Po pobegu iz ljubljanskih zaporov sta najprej v zidanicah nakradla jedi in tehničnih predmetov, potem pa sta se podala proti Crni gori, kjer sta, zato ker se jima je pokvaril ukradeni fičko, z rćvolveijem onesvestila nek^ Nemca in se odpeljala z njegovim VW. Nista pa ga
pozabila oropati še za 1.00 mark, zapestno uro, čekovno knjižico s 600 dolajji in za zimski plašč. Kot vse kaže, bodo plačila za njuna razbojniška dejanja prihajala z obratnim vrstnim redom kot sta se izkazala s podvigi po pob^u iz ljubljanskih zaporov. Tako ju kazen za vlome v trškogorske zidanice še čaka!
... Dolenjski list si je oddahnil: urednik Tone Gošnik je prvič v življenju poletel z letalom. Razen strahu je imel - še novo obleko!
... Direktor hotela Grad Otočec Jože Lampret si je spet zaželel avtomobilskega 'trčenja. Namesto 1300 je zato kupil 125 PZ. Želja se mu je izpolnila v nekaj dneh ...
Odkar je direktor Glasbene šole v Novem mestu Ernest Jazbec prekoračil Abrahama, postaja pozabljiv: za vse, ki naj bi prišli poučevat na šolo, zahteva popolno pedagoško izobrazbo!
... Direktor Komunalnega podjetja Novo mesto Jože Go-senca si je oddahnil: nič več ga ne nažirajo zaradi prahu. Pa bo pomlad prišla...
... Trije ameriški vesoljci pridejo danes na Otočec. Z dolenjskimi inšpektorji se bodo pogovorili o vesoljskem dvigu cen, da bodo našo metodo uporabili pri novih poletih na Mesec!
... Letalec Jože Uhan bo poslej sicer še letel, ampak bolj pod komando padalke Dare Krstičeve, oprostite - Uhanove ...
... Predsednik SZDL v Metliki Egon Petrič je vedno govoril, da v šahu obvlada končnice. Po zadnjih dogodkih mu bodo tudi v političnem življenju zdaj močno potrebne...
Vse razen kajenja
Na zadnji občinski konferenci Zveze komunistov v Novem mestu so imeli kandidati veliko pripomniti na račun poslovnika konference. Ko ni bilo predlogov ne konca ne kraja, je nekdo vzkliknil: „Pozabili ste zapisati v podovnik, da je prepovedano kaditi! “ Ker ni v sindikalnem domu zadovoljivo delovala prezračevalna naprava, so delegati res bili zaviti v oblak dima. Ponovila se je spet stara praksa z naših sestankov, ko kadilci „posiljujejo" nekadilce. Kdaj bo temu konec?
VINO DA KORAJŽO
V ponedeljek dopoldne so novomeški miličniki pridržali do iztrez-nitve Saliha Jakubića iz Podgore. V Novem mestu se je napil, potem pa začel vznemirjati meščane. Ko so prišli miličniki, se je tudi do njih grobo obnašal. Razen pripora, kije minil ob iztreznitvi, ga bo zdaj čakal še sodnik za prekrške.
1
Letos"slavi priznana tovarna pletenin RAŠICA iz Ljubljane 25-let-nico obstoja. Letošnji nastop na sejmu mode je bil v znamenju aiode, kvalitete in tradicije. Rašica je dobila tudi najvišje priznanje — „Ljubljanskega zmaja“ za otroški komplet (na sliki), ki ga je kreirala Nataša Mandeljc. (Foto: M. Vesel)
KRPANOV KOTIČEK'
Zima vse huje pritiska, pa sem se šel pogret k Brlo-gaiju. Namesto toplote sem našel nezakurjeno izbo, kjer je na posteči ležala stara gospodinja.
„Si sama? “jo vprašam.
„Sama,“ mi odgovori s trudnim glasom. „Bolna sem, pa ni žive duše od nikoder. Glej, roka mi je onemogla, pa bi te prosila, da mi zložiš pisanje za otroke, ki so šli po svetu. Pisala sem jim že, a ni glasu od nikoder. Zdaj tudi tega ne morem več. Martin, pomagaj mi!“
„To je zame mala reč,“ji pravim. „Kar povej, pa bom zapisal!“ Takole mije naročala: „Ljubi moji otroci! Vi ste daleč stran od mene, ki ležim tu v našem domu. Ostala sem sama, zgarana, onemogla in brez opore na stara leta. Veliko sem vas rodila in zdaj ni nikogar, ki bi mi ob smrtni uri pomagal zatisniti oči ali da bi mi vsaj svečo prižgal.
Vi še niste skusili, kako je biti sam od jutra pa notri do večera in nazadnje, ko pade noč na zemljo, slišim le svoje dihanje in tui^enje vetra v razmajanih oknih in durih. Osmi križ sem si naložila, izgarala sem se do zadnjih moči, vse sem vam dala, ali zdaj ni nikogar med vami, ki bi mu besede toliko segle do srca, da bi prišel k meni. Zebe me. Samo malo čaja bi rada in da bi mi zakuril v peči.
Kaj mi vračate za ves trud in prečute noči, težavne grenke dneve, ko smo se ubijali z revščino in lakoto, ki so na nas prežale kakor pajek na muho? Se vam plazijo po glavah druge misli? Vedite, čas je veter, ki pleve razpihava in le zrno pušča! Ne bom vas opominjala na dolg, ki ga imata do mene. Tudi vi boste stari in takrat se spomnite name in na mojo smrtno uro.
Žal mije, kar imam las na glavi, da sem rodila tako brezsrčne otroke, ki mi niso ^ rekli niti hvala, ker sem jih zredila. Vedite, otroci ne smejo zapustiti svojih staršev, akoravno so raztaknjeni po svetu!
Bog ve, kako je vendar. Duhovni nas uče, da boste za svoje grehe poplačani; drugi ljudje pravijo spet drugače. Nq bo, k^or že, jaz se poslavljam od vas s tem pisanjem, ker vam ne morem stisniti roke in zaželeti sreče.
Zbogom, ljubi moji otročički, kajti od vas se poslav-^a vaša žalostna in od vseh zapuščena mama!“
Solze so mi zalile oči in roke so se mi tresle, ko sem zapisal poslednje besede. Brlogarica se je poslovila s tega sveta, a tu so njene besede. Rad bi, da bi njenim in drugim otrokom kaj zalile.
MARTIN KRPAN
Ruoirm) KiPtm:
Foto tedna: želimo več!
Prejšnji teden so se na naš nagradni razpis odzvali trije fotoreporterji, vendar z izborom nismo bili preveč zadovoljni. Menili smo, da so slike dobre za objavo, nikakor pa med njimi ni take, ki bi odgovarjala fotografiji tedna. Verjamete, da si želimo objaviti dobro in za vse zanimivo fotografijo, ki bi ji radi določili nagrado 200 dinarjev. Prepričani smo, da večkrat vidite motive, ki bi ustrezali pogojem dobre fotografije, vendar zamudite pravi trenutek, in priložnost gre po vodi. Pravijo, da nosijo dobri fotoamaterji fotoaparate vedno s seboj, poskusite še vi!
„Manj nesreč" je posnetek, ki nam ga je poslal foto krožek z osnovne šole „Katja Rupena" - Novo mesto. Posnetek je tehnično dober, vendar bi bil lahko manj vsiljiv. Pri ,,Testiranju" - avtor France Brus iz Kočevja - smo mnenja, daje slika vsebinsko premalo splošno zanimiva. „Gasilska cisterna", posnetek je naredil Tone Zalokar iz Krškega: s tehnične strani sliki nimamo kaj očitati, vendar je tudi ta posnetek preveč nastavljen.
Ce hočete, da bo fotografija prišla v poštev za naslov „Fotografija tedna", mora biti posneta v preteklem tednu, motiv mora biti izviren, slika tehnično zadovoljiva in narejena na format 13 x 18 cm (ali vsaj
200 kyadfatn biti ysaj v bo^o zanv^, slj^opp^t
imetrov za druge formate), v uredništvu pa mora do 12. ure (za tekočo številko!) Pošiljke, ki mo upoštevali v izboru za prihodnji teden. S mer^n (kratek) opis, obvezno pa podatke:
kjpaj je bila posneta, e je bila posneta in do ali kaj je na sliki.
Za vsaRo~otji§!0jeno sliko dobi avtor 50 din honorarja, za fotografijo tedna pa so rezervirane nagrade od 100 do 200 dinarjev. Posnetke pošljite do 31. januarja 1972, zadnji rok je 12. ura.
UREDNIŠTVO DOL. LISTA
slišal pred vrati sumljive šume. Odpri je vrata, medtem pa je neznanec že potešil hlače gor, zdrvel kot raketa proti nihajnim vratom in se vanje zaletel s tako močjo, daje razbil šipo.
Ker je bil Tekstar bos, mu je neznanec ušel. Okoli šipe in naprej pa so bili krvavi sledovi.
Tekstar je zadevo pryavil miličnikom, ki sb nato osumili, daje storilec Ivan Mežnaršič, ki je imel poškodovane roke. Mežnaršič je svoja nekulturna dejanja priznal. j p
k
m
i
19. Paradižnik je debelo pogledal, toda generalni ga ni izpustil iz klešč!
„Stopite v tovarno! Izberite Si »vaterokoli vozilo in se odpeljite z njim! Tole pa pustite nam .,.,.!“ je generalni vrgel svoj adut. Paradižnik seje ozrl h Klari, taje prikimda in kupčija je bila sklenjena.
Ne, tako rada pa Klara ni imela njune stare škatle,
da bi se zaradi nje odrekla užitku: popeljati se po cestah Košate lipe z novo ameriško limuzino!
Izbirala je Klara po kilometrskih dvoranah tovarne, se ^rbno ogibala tekočih trakov in slednjič izbrala dolgo, črno pošast.. .
Generalni se je ugriznil v jezik. Limuzina, ki jo je izbrala Klara, je bUa namenjena predsedniškemu kan-
dklatu...
No, ni požrl besede generalni! Brez ugovora je izročil limuzino Paradižnikovima inju vljudno pospremil do vrat. Naša junaka sta sedla v bleščečo cestno križarko in plavala izpred tovarne.
„Kako ti pristoji!" je objela svojega moža Klara. „T^ si, kot predsednik ZDA!“
Njen oče je bil Sonoo in je živel v hribih, njena mati pa se je imenovala Jadeh. Deklico so klicali Lispeth.
Tisto leto koruza ni obrodila,'na njunem makovem polju pa sta se v nočeh sprehajala dva medveda.
Prestopila sta v krščansko vero, otroka pa sta odnesla v misijonsko hišo ter jo dala krstiti. Misijonar iz Kotarha jo je krstil za Elizabeto ali Lispeth, kako pravi pleme Pahari v hribih.
Ko je razsajala v dolini Kotarha kolera, je pobrala tudi Sonooja in Jadeh, in Lispeth je ostala sama. V svoj dom jo je sprejela župnikova žena iz Kotarha, kjer je bila pol družabnica, pol služkinja.
Ce deklica iz tistih hribov postane lepa, se splača iti petdeset milj daleč peš po slabi poti, da jo vidiš. Lispeth je imela obraz grške boginje - enega tist^ obrazov, ki ga ljudje tolikokrat slikajo, a tako malokdaj vid go. Njena polt je bila bleda, slonokoščene barve, in za svoje pleme je bila precej visoke rasti. Njeni rojaki so jo sovražili, ker je postala, kot so oni rekli, memsahib, lady, in se je vsak dan umivala. Igrala se je z župnikovimi otroki, hodila v nedeljsko šolo ter prebrala vse knjige, ki so ji prišle pod roke, in je postajala vedno lepša, kot vila v pravljicah.
Nek^a dne, kmalu po tem, ko je dopolnila sedemnajst let, je šla Lispeth sama na sprehod. Ona se ni sprehajala tako kot angleške-ženske - poldrugo miljo iz naselja in nazaj - marveč je prehodila nad dvajset aU trideset milj. Tistega dne pa se je vrnila šele v poznem mraku, s težkim bremenom v rokah. Župnikova žena je dremala v obednici, ko je vstopila Lispeth s svojim bremenom. Položila gaje nar zofo in rekla preprosto: „To je moj mož. Našla sem ga na cesti v. Bagi. Ponesrečil se je. N^ovala ga bom, in ko bo zdrav, naju bo vaš mož poročil."
To je bila njena prva izjava glede njenih pogledov na zakon in župnikova žena se je prestrašena vzravnala. Toda človek na ležišču je vsekakor najprej potreboval pomoči. Bil je mlad Anglež in nj^ova' glava je bila prebita do kosti. Težko je dihal in je bil nezavesten. Položili so ga v posteljo in župnik, kije bil izveden v zdravilstvu, seje takoj k) til n^e. Lispeth je čakala pred vrati, če bodo potrebovali njene pomoči. Tudi župniku je povedala, daje to človek, s katerim se namerava poročiti, on pa jo je poučil, da take stvari niso tako preproste. Lispeth ga je mirno poslušala, nato pa je ponovila svoj sklep. Ona bo negovala ubogega Angleža, dokler ne bo toliko ozdravel, da se bo lahko z njo poročil. To je bil njen niali načrt.
Po štirinajstih dneh vročice in vnetja se je Angležu vrnilo zdravje, za kar se je prisrčno zahvalil župniku in nj^ovi ženi, posebno pa Lispeth, ki ga je n^ovala. Povedal je, daje dopotoval na Vzhod, daje zbiratelj rastlin in metuljev v Simlajskih hribih. Rekel je, da je padel čez skalo, ko se je stegnil po praproti v preperelem deblu. Njegovi nosači so nedvomno ukradli njegovo prtljago in zbežali. Imel je namen vrniti se v Simlo, ko bo postal nekoliko močnejši.
Vendar se je nj^ov odhod zavlekel, ker je le počasi okreval. Lispeth je bila zdaj bolj zaposlena pri gospodinji ali pri njenem možu, ki je iskal priložnost, da je razložil Angležu, kako je z Lispethinim srcem. Anglež se je prisrčno nasmejal in rekel, da je to res ljubko in romantično, prava idila izpod Himalaje, toda on je že zaročen z neko Angležinjo doma. Kljub temu pa mu je zelo ugajalo razgovarjati se z Lispeth, hoditi z njo na sprehod in ji govoriti prijazne besede. Njemu to ni pomenilo nič, toda Lispeth vse na svetu. Po navadah svojca divj^a rodu Lispeth ni prikrivala svojih čustev in Anglež se je odlično zabaval.
Ko se je končno poslovil, ga je Lispeth spremljala na vrh hriba do Narkunde. Počutila se je zaskrbljeno in nesrečno. Župnikova žena, ki se je bala sitnosti in škandala, je prosila Angleža, naj obljubi Lispeth, da se bo vrnil in se poročil z njo. Tako ji je Anglež spotoma vsakih dvajset milj proti hribu zagotavljal, da se bo vrnil in poročil z njo. Na Narkundu Ridgu. sta se poslovila in Lispeth je jokala, dokler ji ni izginil izpred oči.
Potem si je obrisala solze in se vrnila domov. Župnikova žena jo je tolažila: „Ne jokaj, vrnil se bo ..."
Po dveh mesecih je Lispeth minevalo potrpljenje. Takrat pa so ji povedali, da seje Anglež vrnil domov v Anglijo, čez moije. Lispeth je vedela, kje je Anglija, ker se je učila zemljepisja. Toda o morskih razdaljah kot otrok visokih gora'ni imela pojma. Njena domišljija si je večkrat skušala predočiti, kje je njen Anglež. Ker ni imela pojma o parnikih na morju, so bile njene predstave seveda zmotne. S^e vedno je upala na Angležev povratek. On pa jo je popolnoma pozabil, in ko je napisal knjigo o svojih izsledkih v himalajskih hribih ter kmalu nato knjigo o Vzhodu, Lispeth ni niti omenil.
Po treh mesecih je Lispeth vsak dan poromala na Narkundo, da bi videla, če njen Anglež že prihaja po cesti. Nekaj časa so jo ta romanja držala pokonci, potem pa je postajalo njeno razpoloženje vedno slabše. Župnikova žena je domnevala, da je sedaj prišel čas, da lahko pride na dan z resnico o Angležu ter ji pove, kako stvari stoje v resnici: da Anglež ni nikoli nič nameraval z njo, da je bilo z njene strani napačno in nedostojno, da je mislila na zakon z Angležem, ki pripada vendar višji rasi, pol^ tega pa je obljubil zakon deklici iz svojih krogov. Lispeth pa je odgovarjala, da vse to ne more biti resnica, saj ji je Anglež zagotavljal, da jo ljubi, in ona sama, župnikova žena, ji je obljubljala, da se bo vrnil.
„Kako more biti neresnično to,karje rekel on in kar ste obljubljali vi? " je spraševala Lispeth.
,JRekli smo ti zato, da bi te pomirili," je odgovarjala župnikova žena.
„Potem ste mi lagali vi in on? " je vprašala Lispeth.
Župnikova žena je sklonila glavo in ni rekla ničesar. Tudi Lispeth je bila tiho za trenutek. Potem pa je šla ven ter odhitela po dolini v hrib. Vrnila se je nepopisno umazana v noši hribovskih deklet izpod Himalaje, vendar brez obročkov v ušesih in v nosu.
„Vrnila se bom k svojemu ljudstvu," je rekla. „Vi ste umorili-Lispeth, ostala je samo hčerka starca Jadeha - hčerka Paharija iz. hribov in služabnica Tarka devi — boginje gora. Vi Angleži ste vsi sami lažnivci."
Medtem ko si je gospodinja opomogla od groze, da se je Lispeth odločila zapustiti njeno vero ter se povrniti k bogovom svojih očetov, se je Lispeth odpravila nazaj v hribe. Nikoli več se ni vrnila.
Sprejela je navade in verovanja svojega poldivj^ plemena. Nedolgo zatem se je omožila z gozdnim delavcem, ki jo je - zvest navadam Paharijev - pretepal, in njena lepota je kmalu obledela.
»Brez .Dolenjca': kot brez žlice v hiši [«
Bo letos manj težkih nesreč, kot jfli jebilo lani? Do 24. januaija nibflo na območju novome^eUJV še nobene nesreče s smrtnimi poškodbami, kar je obetajoč začetek prometa na naših cestah. Več previdnosti, bolj umiijena vožnja, poštovanje predpisov: to so glavni pogoji zanesljivih potovanj. Se bomo lahko res veselili, da bo t^A nesreč, kot je tale razbitina na naši fotografgi, v tem letu manj kot prej? (Foto: Splichal)
PREKRŠKI ZOPER JAVNI REID IN MIR:
»Pijan? Sem mislil - bolan!«
Skoraj polovico vseh prekrškov zoper javni red in mir so storili pijani občani — Za 11 odstotkov manj prekrškov kot predlanskim
Pred ndkaj leti se je točajka v enem izmed l^ubljan^ih lokalov, ko jo je inšpektor dobil, da je mladoletnemu phanemu človeku postregla z novim kozarcem aDcohola, hitro izgovorila: „K^, daje p|an? Kje pa! Zdi se mi, da je bolan. In da je mladoleten? Od vš^ega pa res ne morem zahtevati osebne izkaznice!"* Stvari se od takrat tudi na Dolenjskem niso še nič premenile.
»Zoper življenje in telo!«
Predsednik okrožnega sodišča Štefan Simončič: »Ostreje proti davčnim utajami«
POTA
'UL
A
§ i
Dežurni poročajo
LOV NA NATAKARICO - Popoldne 18. januarja so se v bifeju Gadova peč v Bršlinu stepli Cigani. Borili so se tako zavzeto, da so med pretepom poškodovali Alojza Šo-štarja, 60 let, z Muhabera. Po lokalu so podili tudi natakarico, vendar so miličniki, ki so jih poklicali na pomoč, naredili red. Pretepači bodo pred sodnikom za prekrše gotovo mehki kot vosek.
RAZGRAJAČI V „SMUKU“ -
20.	januija zvečer so semiški miličniki morali pridržati do iztrez-nitve Ivana Frankoviča iz Vavpče vasi, ker je razgrajal v hotelu Smuk in se grobo obnašal do miličnikov. Končno sodbo bo izrekel sodnik za prekrške.
PO DROBIŽ - V noči na 21. januar so neznancivlomUi v dve novomeški samopostrežni trgovini Dolenjke: pri mostu na Glavnem trgu in na Cesti herojev. Obakrat so razbili okno, iz registrskih blagajn pa so lahko odnesli le za nekaj stotakov drobiža. Za neznanci poizvedujejo.
S SEKIRO GROZIL - Jožeta ' Kozino iz Zaloga so 2 L januaija zvečer miličniki iz Dolenjskih Toplic pridržali do iztreznitve, ker se je optt in razgrajal po domači hiši. Ženi je grozil s sekiro: zaradi podobnega dejanja je bil Kozina že kaznovan in mu prav zdaj teče pogojna kazen. Zdaj bo moral spet pred sodnika.
EKSPLOZUA V PRALNICI -23. januaija okrog 6.15 je odjeknila eksplozija v pralnici gostišča Deu v Mokronogu. Močno je poškodovana pralnica,' eksplozija pa ni prizanesla niti sosednim prostorom. Ranjena je bila Frančiška Zupet, da so jo morali .odpe^ati v novomeško bolnišnico. Kaže, da je do. eksplozije prišlo zaradi izrab^ene tesnilke na glavnem ventilu plinske steklenice. Gmotne škode je za 25.000 dinarjev.	I
STEKLENICO V HRBET - Kočevski miličniki so 15. januara pridržali do iztreznitve Vladimirja Turka iz Šalke vasi 37, kije v kino dvorani v Šalki vasi razgrajal, se vedel nedostojno in vrgel nekomu litrsko steklenico v hrbet.
RAZBUAL V GOSTILNI - Joso Brodarič iz Salke vasi 27 je 16. januarja pijan razbijal v gostilni „Pod lipco“ v Stari cerkvi, zato so ga kočevski miličniki pridržali do iztreznitve.
' GROZIL BIVSi ŽENI - 19. januarja ob 2. uri zjutraj je Ludvik Rak pijan razgrajal v stanovanju svoje bivfe žene v Salki vasi 51 in ji grozil. Mihčniki so ga pridržali do iztreznitve.
TORBICA ČAKALA DOMA -Karolina Tratar, smo zapisali zadnjič, je bila ob torbico, nekaj denarja in dokumente. Vse to naj bi ukra-' del neznanec tedaj, ko so po njenih laseh'česali glavniki Pestneijeve delavnice. Trataijeva je tudi obtožila eno izmed žensk, ki so bile tedaj pri Pestnerju, da ji je ukradla torbico. Ko je prišla domov, jo je torbica čakala prav tam, kjer jo je pustila!
Skoraj polovico vseh kršitev javnega reda in miru na območju novomeške uprave javne varnosti so namreč naredili vinjeni občani. Statistični podatki sicer kažejo, da jebilo lani za 11 odstotkov ma^ prekrškov kot predlanskim. Še vedno pa so jih našteli 1.025 — v njih pa
Predsednik senata sodnik Janez Kramarič v petek ni izrekel sodbe, ker je senat ugodil prošnji Dežela-novega branilca Slavka Sitaija, naj se obtoženi napoti' na pregled k psi-
je sodelovalo 1296 storilcev. Kar 1.225 je bilo moških in 71 žensk, med vsemi pa je bilo 89 mladoletnikov.
Zanimivo je, da med kršitvami izstopajo hujše kršitve javnega reda in miru: drzno vedenje, kričanje in nedostojno vedenje na javnih krajih, pretepi in pre-
hiatru. Po odvetnikovem mnenju naj bi bil Deželan tistega dne v duševni zmedenosti, na kar je vplivala dopoldanska ločitvena razprava in kar dokazuje tudi misel na samomor in poslovilno pismo, ki gaje napisal. ,J4i izključeno, da je ravnal v zmanjšani psihični prištevnosti,“ je dejal zagovornik.
Primer se zdi, zlasti po izpovedi Jožeta Deželana, kije potrdil, daje nameraval ženo in sebe ustreliti, dokaj jasen, čeprav je bilo opaziti pri Deželanu bolestno ljubosumje. Deželana so obtožili, daje v svojo ženo dvakrat ustrelil z namenom, da jo ubije, poskusa uboja pa ni dokončal, ker so ga v hiši prej razorožili. Obtoženec je poudaril, da so mu na ločitveni razpravi živci čisto odpovedali. Razmere v zakonu niso bile najboljše, saj je Terezija Deželan nekajkrat ušla z doma, prvi udarec pa je od svojega moža dobila že na poročni dan. S 15 let mlajšo ženo ima Deželan dva otroka: ,,Zbežala je zato, da sem jo hodil prosit, da sem bil ves majhen pred njo! “je trdil obtoženec.
Zanimivo je, da žena ni izkoristila zakonske možnosti in je nastopila pred sodiščem kot priča, čeprav ji to ni bilo potrebno. Sicer pa bo imela porota še težko delo, saj je petkovo dopoldiie minilo v nasprotujočih si izjavah.
Na primer: Deželan: „Jaz nisem nikoli imel drugih žendc?**
Deželanova: „Imel jih je, ena iz Leskovca je sama priznala, daje bila njegova!'*
Deželan:	„Imela je druge
moške! “
Deželanova:	.J^lobenega nisem
imela, z nobenim nisem spala, razen z njim!“
Zagovornik: ,,Deželanova, po vasi govorijo, da ste noseči."
Deželanova; „To je laž, povejte mi ime tistega, preklicati bo moral! “ J. SPLICHAL
piri. Takih prekrškov je bilo 594. Kljub vsemu jih je bilo za 99 manj kot predlanskim. Povečalo pa se je število prekrškov, ki so jih naredili Cigani: lani 142, predlandcim 108.
Od vseh ptekrškov jih je bilo kar 612, ki sojih naredili pgani občani. Pretežno so se zgodili v lokalih: pganim gostom še vedno točgo alkoholne pgače. Proti tistim, ki bodo tako delali še naprej, bodo ostreje nastopili. Zakon dovodu j e 500 dinarjev kazni ali zapor do 30 dni, kaznovati pa je mogoče tudi pravno in odgovorno osebo. Miličniki so do iztreznitve pridržali 16§ oseb.
In še značilnost: medtem ko na podeže^u število prekrškov upada, pa raste v večjih krajih, še posebej pa v Novem mestu. Novomeška postaja milice je imela lani zr 14 odstotkov več dela kot predlandcim.
J. SPLICHAL
Utajevalci
Število obsodb na novomeškem okrožnem sodišču ne daje prave podobe o neupravičenem bogatenju na Dolenjskem. Lani je bil na primer en sam človek obsojen, čeprav javnost dobro ve, da davčnih utaj, podkupovanja in drugih oblik neupravičenega bogatenja ni tako malo.
Krivda seveda ne leži na sodišču, ki je praktično samo organ obsodbe. Med ljudmi je prav zaradi blagega reševanja teh perečih problemov veliko negodovanja. Znane so ugotovitve o prešibkih davčnih službah, nemočnih inšpekcijah in drugih organih, ki naj bi pomagali, da bi špekulanti, utajevalci in sploh vsi tisti, ki bogatijo, ne da bi delali pošteno, tudi odgovarjali za svoja dejanja. Tolažbe, da tudi drugod ni nič boljše, so kajpak slab izgovor.
Zadnje niesecc pa se, kot vse kaže, tudi na Dolenjskem obrača na boljše. V preiskavi na okrož-inem sodišču v Novem mestu je zdaj, čeprav ni minil niti mesec v tem letu, že 6 ljudi, za katere sumijo, da so bogateli tako, kot ne bi smeli.
Prav gotovo ne moremo pričakovati hitre obsodbe: postopki so dolgotrajni, dokazovanje ne bo lahko in tudi strokovnjake iz računovodske stroke je težko dobiti. Toda že to, da so se stvari začele premikati, kaže na nov odnos in vzbuja upanje, da bo za utajevalce, dajalce in roreiemalce po^upnin in druge špekulante poslej mnogo teže, kot je bilo doslej.
J. SPLICHAL
Predsednik novomeškega okrožnega sodišča Stefan S^i-mončič pravi: ,,Naše sodišče ima pristojnost za preiskave in za reševanje zadev na prvi stopnji v civilnih in kazenskih postopkih, odločamo pa tudi v pritožbah zoper odločbe občin*ih sodišč. Zakon določa stvarno pristojnost sodišč. Načeloma je
ta pristojnost razdeljena g!?de na pomembnost zadeve bodisi za posameznika, bodisi za družbo. Težje primere obravnava okrožno sodišče.**
-	Novomeško okrožno sodišče dela za brežiško, črnomaljsko, krško, metliško, novomeško, sevniško in trebanjdco občino. S katerimi zadevami se najpogosteje srečujete?
„Med civilnimi zadevami so najštevilngše razvezne pravde ter odškodninske pravde, ki navadno izvirajo iz prometnih kaznivih dejarg. Zavarovalnica se
KRSKO: smrt NA TIRIH - 16. januaija ob 16.40 je na železniški postaji v Krškem, Ivan Bogovič iz Anovca, prečkal cesto, ko so bile zapornice spuščene. Iz Zagreba je pripeljal ek presni vlak: strojevodja je Bogoviča opazil in ga opozoril s tremi zvočnimi signali, a Bogovič se ni pravočasno umaknil. Lokomotiva ga je zadela in zbila 20 metrov naprej po progi. Bogovič je na kraju nesreče podlegel poškodbam.
RADNA: AVTO V VODI - Jože Selak iz Loga se je 18. januaija zjutraj peljal proti Zidanemu mostu. V Radni ga je zaneslo na levo, in koje skušal priti spet na desno stran, ga je obrnilo in vzvratno zaneslo po nasipu v Savo, kjer je obstal na kolesih v približno pol metra globoki vodi. Voznik je bil hudo poškodovan, škode pa je za 9.000 dinarjev.
GRADISCE: ODRGNJEN LAK
-	19. januarja popoldne je Jože Zajc iz Gorenje vasi vozil avtobus ljubljanske registracije od Dolenjskih Toplic proti Straži. Pri Gradišču mu je pripeljal naproti z avtobusom novomeške registracije Jože Mede iz Jurke vasi. Zajc je ustavil, Mede pa je med srečanjem z avtobusom podrgnil v drug avto. Na srečo se je na avtobusih samo odrgnil Iflk
NOVO MESTO: OMAHNIL NA AVTO - Stanislav Miklavčič iz Crmošnjic je 17. janu^a pešačil po mostu čez Krko. Za njim je z avtom pripeljal Zdravko Cerjak iz Gor. Lenarta. Miklavčič je omahnil in padel na avto: z glavo je udaril na blatnik in obležal na tleh z lažjimi poškodbami.
DOBRAVA: AVTO OBLEŽAL
V	JARKU - 19. januarja ponoči se je na cesti trećega reda v Dobravi pri Kostanjevici prevrnil v jarek ob cesti in obstal na strehi z avtom Srečko Likar iz Kostanjevice. Drugemu osebnemu avtomobilu se je namreč umikal na desno, potem pa ga je zaneslo na levo v jarek. Škode je za 9 tisočakov.
NOVO MESTO; V FICKA - 22. januarja zvečer je Jože Skube iz Novega mesta peljal fička po Cesti talcev. Z dvorišča gostilne Košak je prav tedaj pripeljal drug avto, zadel v fička in odpeljal proti Glavnemu trgu. Na fičku je škode za 400 dinarjev.
MOKRONOG; OPLAZILA STA SE NA LEDU - Mariborčan Franc Krnc je 23. januaija dopoldne prehitel v Mokronogu osebni avto, ki ga je ob robu ceste ustavil Stane Rihtar iz Domžal. Ted^j je naproti pripeljal Velenjčan Anton Kostrevc. Na zasneženi in poledeneli cesti voznika nista utegnUa ustaviti. Oplazila sta se z levimi boki, škode pa je za 1.500 dinaijev.
METLIKA; NEPOŠKODOVANI Solarji - n. januaija popoldne sta se v Metliki zaletela na poledeneli cesti Matjaž Marinčič z osebnim avtomobilom in Anton Kolar iz Bušinje vasi, ki je peljal šolski kombi. V kombiju je bilo 10 učencev, v osebnem avtu pa s(^tnik. Nikom^t^5e ni nič zgodilo, škode je za 5 tisočakov.
pogosto pojavlja kot tožena stranka. V manjšem številu so tožbe za ugotavljanje očetovstva in iz lastnineče pravice, dedovanja in podobno.
Na preide ovalnem in kazenskem oddelku pa so najštevilnejša kazniva dejanja zoper življenje in telo (uboji, poskusi ubojev) in prometna kazniva dejanja s smrtnim izidom, lažje poškodbe pa obravnavajo občinska sodišča. Precej obravnav je tudi zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje (velike tatvine, ropi, poneverbe, zlorabe uradnega položaja). Sorazmerno malo je kaznivih dejanj, kijih danes najbolj preganjamo; davčne utaje, podkupovanja in podobno. Midim, da se stvari obračajo na boljše, čeprav imamo prav tu veliko težav tudi zato, ker se zadeve ne rešujejo naglo. Izvedenci iz računovodske stroke so redki, zato pa močno obremenjeni z delom, in tudi težko jih je dobiti.'*
—	Izrekate preveč pogojnih kazni?
„Sorazmerno veliko je število pogojnih kazni pri kaznivih dejanjih v prometu. Dosti manj pa je pogojnih obsodb pri drugih kaznivih dejanjih.**
-	Ste pri svojem delu dovolj nagli?
„Zamujamo zaradi tega, ker so pred meseci zapustili ustanovo trije sodniki in nam še ni uspelo, da bi sodišče zasedli z vsemi sistemiziranimi delovnimi mesti sodnikov.**
OSTRC: za 5.700 DINARJEV -19. januaija dopoldne sta v Oštrcu pri Kostanjevici zadela voznik osebnima avtomobila Janez Vintar iz Dobrave in tovornjak, ki ga je peljal Vinko Ivanšek iz Krške vasi. Voznika osebnega avta je zaradi spolzke ceste zaneslo na levo stran. Ko sta se oplazUa, je bilo za 5.700 dinaijev škod&
NOVO MESTO: PO NESRECI ODPELJAL - Jože Grive iz Poljan pri Mimi peči je 21. januarja popoldne ustavil svoj avto pri bencinski črpalki v Novem mestu - ob robu pločnika. Šofer Hmeljnika Stefan Vovko se je vanj zaletel s svojim tovornjakom, da je škode za 2.500 dinarjev. Vovko se je po nesreči odpeljal proti Bršlinu.
NOVO MESTO; PAZI, PREVIDNOST! - 22. januarja je po Gubčevi ulici zapeljal na prednostno cesto fičko, ki ga je vozU Rudi Sali. Ker ni bil dovolj pazljiv, je trčil v fička, ki ga je peljal Drago Brezovar iz Gotne vasi. Škode je za 1.500 dinarjev.
BOSTANJ: TRCICA, KO STA ZAVIRALA - Ivan Zagrajšek iz Boštanja se je 20. januarja dopoldne peljal skozi Dol. Boštanj, koje v nepreglednem ovinku pripeljal naproti z osebnim avtom Franc Vintar iz Dol. Boštanja. Oba sta zavirali^ ven- ^ dar ju je zaneslo in sta trčila. Škode je za 3 tisočake.
ZAyiNEK; OPLAZILA STA SE
-	22. januarja sta se pri Zavinku blizu Škocjana oplazila z osebnima avtomobiloma Franc Strasberger iz Vinice pri Smarjeti in Peter Dule iz Cegelnice. Škode je za 6.500 dinarjev.
LOKVE; Z NEREGISTRIRANIM MOPEDOM - Anton Bukovec iz Mihelje vasi se je 23. januarja popoldne z neregistriranim mopedom peljal iz Petrove vasi. V Lokvah je zapeljal na levo stran, ko mu je naprosti pripeljal z avtom No-vomeščan Jože Grahek. Bukovec, ki nima izpita, je trčil v avto, padel nanj in razbil vetrobransko steklo; na srečo je staknil le lažje poškodbe in naredil za 2 tisočaka škode.
RUPERČ VRH; NA KLANCU STA SP' SRIvCALA - 23. januarja popoldne je po klancu na Ruperč vrhu peljal navzdol Ljubljančan Drago PerŠel. Z avtom rnu je pripeljal naproti 1'ranc Šobar z Uršnih sel. oba avtomobila sta trčila, čeprav je Ljubljančan zavrl. Škode je za 1.500 dinarjev.
NOVO MESTO: PODRL JO JE -17. januarja j<; Marjan Turk iz Drame peljal proti Glavnemu trgu in na prehodu za pešce podrl 60-letno Ma-ryo Feijančič iz Ulice Majde Sile in jo zbil na tla. Ferjančičeva je dobila le lažje poškodbe.
TRŽISCE: LETNE GUME - 22. januaija je na cesti proti Malkovcu pri zaviranju na zasneženi cesti zaneslo v levo Ivana Udovča iz Boštanja v avtomobil Alojza Udovča z Malkovca. Ivan Udovč je vozil z letnimi gumami, na obeh vozilih pa je škode za 3.000 din.
DEDIČI
Stara Bezgačka se še ni ohladila na mrtvžkem odru, ko so se že začeli zbirati bližnji in daljni sorodniki. Pred njeno razdrapano kolibo so se ustavljali avtomobili in izstopali so možje v črnem in žalostne ženske. Govorili so in modrovali in jo položili v grob. Potlej pa so se spet zbrali in beseda je dala besedo.
„Prekleto žalostno je, da se moramo sorodniki srečati samo ob smrti,'* je govoril debeli Jozej in krepko srknil iz kozarca, v katerem se je črnila Bezgačkina pijača. Sama jo je obrala, sprešala in pretočila, potlej pa preminila.
,,Res je, res,** je pritegnila suhljata Tona in obirda bedro kokoši, ki je morala dati življenje ob smrti svoje go^odarice.
„Nikdar se ne vidimo in ne vemo, kaj kdo počne .. .*'
Stefan se je stočil in nalili so drugega.
, Hja,** je rekel stari Pižmoh. ,,Umrla je in ni ji več pomoči. Na nas pa je, ljudje, da se dogovorimo, kako in kaj.. .**
„Je veliko zapustila? ** - je vprašala Jolanda iz mesta in v duhu že štela cekine iz debele nogavice.
„Zapustila? ** je vprašal Mi-hoi, sosed, ki je sorodnikom dal ključe od zidanice. „Nič ni zapustila .. .**
„Nič zapustila? “ - so začudeno zategnili.
,,Nobenega testamenta? '* -so ponovili.
,.Nobenega .. .** je kimal Mihol.
„Pa tale hiška... Pa nogra-ček ... Pa tale zidančka... Pa njivca . . . Nič? Kako to . ..? Nobenega testamenta? Res nobenega . . ."
In testamenta ni bilo. Bezgačka je odšla, kar tja v en dan. NiM na testament se ni spomnila!
Stefan je dal Štefan in Bezgač-kin ta boljši sod se je že dodobra spraznil. Sorodniki pa so sedeli, govoričili in modrovali.
Kdo bo dedoval?
Moja teta je bila sestra njenega strica . . . Moja babica je bila tašča njenega zeta . .. Moj ded je bil stric njene mačehe ... Moj bratranec je bil boter njenega posvojenca... O, velio sorodstvo; o, bližnje sorodstvo!
In niso se mogli zediniti, kdo bo pospravil hLšo, obdelal vinograd in oplel njivo. Nihče za Bezgačkinega življenja ni prišel k njej in jo vprašal, česa potrebuje . .. Zdaj pa so bUi vsi enaki; pomagali smo ji in jo preživljali; nam torej večji delež ...
Stara Bezgačka pa se je obračala v grobu . ..
JAKA PRAVIČNIK
NA OKROŽNEM SODIŠČU
Bolestno ljubosumje
Razprava proti Jožetu Deželanu, ki je poskušal ustreliti svojo ženo, preložena za nedoločen čas, ker ga bo pregledal psihiater
Po razvezi s svojo ženo Terezijo — sodba še ni pravnomočna — je 19. novembra lani Jože Deželan, 42 let, iz Mihovice pri Šentjerneju napis^ poslovilno pismo in odšel k ženinemu stricu za ženo. „Ce ne bo hotela nazaj, jo bom ustrelil, potem pa bom enako storil še s tabo,** je dgal na petkovi razpravi pred petčlandcim senatom okrožnega sodišča obtoženec o svojih mislih na poti v Šentrupert.
ČETRTKOV INTERVJU
Za boljšo osnovo gre
Janko Popovič: »Združujemo se zato, da bi bili močnejši, v našem turizmu pa je še vedno odprto vprašanje cest!«
K prejšnjem četrtkovem intervjuju je Zvone Perc prosil direktorja zdravilišča Dolenjske Toplice Janka Popoviča, naj pove, zakaj se go-
mmm
stinsko-turistične delovne organizacije v občini niso mogle zediniti za združitev in kaj pričakujejo od nove direkcije za turizem pri tovarni zdravil KRKA, h kateri so se pripojili. Tov. Popovič je odgovoril:
- O obeh vprašanjih je bilo že veliko napisanega in izgovorjenega. Glede združevanja gostinskih delovnih organizacij bi lahko povedal več pred 5 leti, ko mi je bila ta problematika v občini še bolj znana. Za neuspeh integracijskih pobud so bili tudi tu tako kot drugod objektivni in subjektivni vzroki. Menim, da je združitev več delovnih organizacij uspešna le, če pride pobuda za to iz njih in če obstaja v tej zvezi dobro zastavljen razvojni program. Vse kaže, da tega pri poskusih združevanja gostinskih organizacij ni bilo, v isti sapi pa velja reči, da so v zadnjem času doseženi tudi tu premiki, čeprav je precej zamujenega.
- Zalmj ste se odločili za pripojitev h KRKI?
- Kadar smo pri bankah iskali kredite, smo vedno dobili namig, da smo premajhni in da si moramo poiskati močnejšega „zaveznika‘\ nakar bi šlo. V tem je bil glavni
vzrok za našo odločitev o pripojitvi h KRKI. Če bo naša direkcija za turizem zaživela in dala odgovor na odprta vprašanja v razvoju turizma, so dane vse možnosti za pripojitev tudi vsem drugim gostinsko-turističnim organizacijam v občini.
- Kaj pričakujete od nove direkcije za turizem pri KRKI?
- Predvsem to, da nas bodo banke odslej obravnavale kot resnejšega interesenta, da bomo torej laže dobili kredite ter uresničevali svoj razvojni program. Pri tem bi omenil, da so naše sedanje zmogljivosti tako glede kom-forta, ki ga lahko nudimo, kot števila ležišč in sedežev premajhne in ne zadoščajo več potrebam. Gostu moramo poleg tega zagotoviti več, razvedrila. Moramo torej v povečanje hotelskih zmogljivosti, ki morajo biti v višji kategpriji, in zgraditi nekaj rekreacijskih objektov (bazeni, športna igrišča, zimski center v Crmošnjicah itd.) Ob tem pa se odpira pomembno vprašanje ceste. Naložbe v razvoj zdravilišča so pogojene z istočasnim posodobljenjem ceste do Dolenjskih Toplic, regulacijo Sušice in ureditvijo vodovoda. To troje pa je poleg ostalega obveznost občine. Pričakujemo, da bo ObS svoje obveznosti, ki jih je sprejela na seji ob razpravi o pripojitvi Dolenjskih in Šmarjeških Toplic k direkciji za turizem pri KRKI, pravočasno uresničila.
Moje vprašanje: Stvari so tako daleč, da je turizem na Dolenjskem skoraj v celoti odvisen od cest. Te so takšne, da promet ni več varen in smo pred vprašanjem, ker smo pri cestah že veliko zamudili, ali se nam bolj ne izplača povečati zmogljivosti nezgodne kirurgije. Direktor Cestnega podjetja inž. Lado Kotnik naj pove, kaj lahko pričakujemo pri posodobljenju neustreznih cest na Do-lenjskem! M. JAKOPEC
NOlVOMESKI GOSPODARSKI OBETI ZA 1972:
Spet korak pred slovensko rastjo
»Rast našega gospodarstva mora biti nadpoprečna, če nočemo zaostajati v razvoju,« pravi Avgust Avbar, podpredsednik ObS v Novem mestu
r'
Prvi podatki o lanskoletni proizvodnji v novomeški občini so na dlani: enajst največjih gospodarskih organizacij jo je preseglo za 35 odstotkov. Po mnenju podpredsednika Avfoaija je taka rast dovolj trdna oaiova za letošnje načrtovanje.
Še več: podpredsednik trdi, da smemo letos graditi celo na nadpoprečnih pričakovanjih. Če DO tako, bodo morale gospodarske organizacije urediti proizvodne in investicijske načrte. Pogoji, ki bodo letos spet drugačni od lanskih, to teijajo od njih. Hkrati s tem se bodo morale kadrovsko utrditi, okrepiti poslovne sklade, skrbeti, da bodo likvidne, smotrno izrabiti delo in material. Krajše rečeno: nujni bodo vsi taki in drugi drobni prijemi, ki označujejo skrbno in dobro poslovanje.
Avbar je prepričan, da bo letos poleg tega treba računati na umiritev in načrtovati samo to, kar se bo dalo uresničiti. To pa kajpak še ne pomeni, da je treba razvoj občine uskladiti s slo-
Suhokrajinski drobiž
IZSUŠENI VODNJAKI SPRAVLJAJO V SKRBI občane 'in krajevno skupnost. V vasi Veliki Lipovec je že osem kmetov brez vode, drugi pa jo imajo le še malo v vodnjakih. Tudi na Brezovi rebri ni nič boljše. Gasilska avtocistema, ki jo imajo v Žužemberku, je poprej dobro pomagala v suši, pred dnevi pa se je pokvarila in je sedaj v popravilu. Tako sta ta dva kraja trenutno najbolj ogrožena v zimski suši, in če ne bo kmalu padavin z odjugo, bodo vse odročne vasi brez vode. Cisterne za prevoz vode od drugod ni moč dobiti, čeprav jo krajevna skupnost išče.
GASILSKA DRUSTVA ŽUŽEMBERK, DVOR, ŠMIHEL IN REBER so imela preteklo nedeljo letne občne zbore. Iz poročil je bil razviden napredek dela v vseh društvih, še posebej pa skrb za dobro opremo. Na Dvoru so gasilci ponovno vprašali, kaj je z dodelitvijo ustreznega prostora za gradnjo društvenega doma. Le-tega bi radi letos gradili in s tem počastih 40-letnico obstoja društva, ki jo bodo letos praznovali.
PREUREDITEV JAVNE RAZSVETLJAVE na levem bregu Žu-= žemberka je gotova. Staro razsvetljavo je zamenjala živosrebrna raz-wetljava, ki bo kos nilianju jakosti lektričnega toka. Namestili so tudi ive novi svetilki na poti k zdravstvenemu domu. Sedaj se zavzemajo za preureditev javne razsvetljave še prebivalci desnega brega Žužemberka. Upamo, da bo tudi tem kmalu izpolnjena upravičena želja.
M. S.
Najvišje priznanje — v Žužemberk
Izvenšolsko delo v novomeški občini spet ocenjeno — Nova merila?
v novomeški občini so učenci •množično vključeni v prostovoljna dela, tako imenovano izvenšolsko dejavnost. Izvršni ^odbor temeljne izobraževalne skupnosti je po oceni
Smetišča
Odborniki so na zadnji seji opozorili, da lastniki zadnje čase v gozdovih v bližini Novega mesta iznenađeni pogosto nalete na smetišča. Gotovo gre pri tem za brezvestne šofeije, ki smeti raje stresajo kar ob poti, kot pa da bi jih iz podjetja odpeljali na za to določena smetišča. Krivce, ki tako neodgovorno dcru-nijo naravo in delajo škodo, bo treba poiskati in ostro kaznovati.
S smetišči in smetmi pa imamo tudi sicer v Novem mestu težav čez glavo. Komunalno podjele si zelo prizadeva za reden in urejen odvoz smeti, kljub temu pa je pri tem je vedno veliko odprtih vprašanj. V stanovanjskih naseljih marsikje nihče ne čisti prostorov ob stavbah, kjer so postavljeni smetnjaki. Nekaj smeti potresejo stanovalci, nekaj 'Ciganke, ki po smetnjakih brskajo za odpadki, nekaj pa komunalci, ki smeti odvažajo. Okolica smetnjakov marsikje mestu ni v okras.
Vprašame zase je odlagališče sneti pri Žabjaku. V neposredni bližini je ciganko naselje, prfliod vozila. ki dovaža smeti, pa je za Cigane dogodek. Temeljito „preiščejo" pošiljko in izberejo vse, kar je količkaj uporabno. Pri tem potresejo veliko smeti, tako da je cesta proti Mirni peči od odlagališča do ciganskega naselja dobesedno postlana z odpadki.	M.	JAKOPEC
nedavno priznal največje uspehe učencem in mentorjem na osnovni šoli v,^užemberku.
Nagradni sklad 100.000 din so razdelili tako, da so dobili: Žužemberk 12.738 din, Šentjernej 18.121, „Katja Rupena“ - Novo mesto 27.121, Dolenjske Toplice 6326, Vavta vas 6046 din itd.
Vrstni red po točkah: Žužemberk 145, Šentjernej 141, „Katja Rupena“ Novo mesto 121, Dolenjske Toplice 120, Vavta vas 105, Šmihel pri Novem mestu 77, Brusnice 76, Otočec 75, Šmarjeta 72 itd.
Prosvetni delavci imajo preccj pri-
ZADNJl SULEC
V	sulčji sezoni 1970/71 je zadnjega sulca ujel Novomeščan Marjan Bračika. Enak podvig se mu je posrečil tudi letos, saj je bil spet tisti srečnež, ki je po-,tegnil zadnjega, to je petnajstega sulca, na breg. Tehtal je 8 kilogramov, dolg pa je bil 89 centimetrov.
pomb glede načina točkovanja in vrednotenja točk pri določanju nagrad. Očitno je, da to povzroča glavobol in nejevoljo. Prav bi bilo, da bi izobraževalna skupnost pripravila nova merila, s katerimi bi pravičneje vrednotili prizadevanje v izvenšol-skih dejavnostih.	g	DOKL
PO DINARJE IN LIRE
23.	januarja je tat obiskal Toneta Kordiša, ki stanuje v bloku na Zagrebški 13 v Novem mestu. Ukradel mu je denarnico z 900 dinarji in
10.000	lirami ter dokumenti. Za neznanim Ijubite^em tujega denarja poizvedujejo.
LJUBI RIBJE MESO?
Z Otočca so sporočili, da je nekdo s čolna, kjer imajo pravljene 'ibe, v ponedeljek odtrgal obe ključavnici - obešanki. Niso pa mogli ugotoviti, če jim je zmanjkalo kaj rib. Tako še ni čisto jasno, ali gre za zbiralca ključavnic ali pa za požrešnega človeka, ki mu tekne ribje meso. To bodo poskušali izvedeti miličniki.
Mesno prehrambno podjetje Novo mesto
KOMANDANTA STANETA 24
proda
karamboliran avto MERCEDES
letnik 1960
Vse druge informacije lahko dobite v podjetju.
venskim poprečjem. Nikakor ne, meni podpredsednik, ker mora biti rast novomeškega gospodarstva nadpoprečna, sicer bi zaostaH v razvoju.
Izvoz bo v prihodnje še bolj v ospredju kot prva naloga v občini že znanih izvoznikov. Ob dobro organiziranem delu bo v razmerah, ki jih je dala zadnja devalvacija, izvoz lahko še donosnejši kot do zdaj.
In naložbe? „Čeprav bo letos zanje še tege, se bomo morah odločiti za nekatere nove investicijske naložbe.“ Avbar pravi, da bodo to predvsem: za-
potujoCa knjigarna PARTIZANSKE KNJIGE
Med potovanjem po Sloveniji se je potujoča knjigarna Partizanske knjige ta teden ustavila v novomeški občini. Knjige so naprodaj, lahko pa jih kupci tudi naročyo. Danes se bo knjigarna ustavila v Bršlinu - pri Novoteksu (dopoldne) in šoli (popoldne). Jutri dopoldne bo pred tovarno zdravil, popoldne pa bo prodajala knjige za šole. V soboto bo šla knjigarna v Šentjernej. Včeraj je knjigarna med drugim obiskala IMV, v torek pa Žužemberk, Stražo in Dolenjske Toplice.
V nesreči
»Gorjanci« pomagali po> gorelemu Angelu GattI
četek gradnje hotela v Novem mestu, preselitev invalidskega zavoda „Rog“ in „Instalateija“ na drugo mesto, izgradnja komunalne klavnice, novega obrata ,3eti“ v Mirni peči. Kajpak sodijo sem tudi dela, začeta lani ali prej, ki naj bi jih letos končali. Med najpomembnejše zadeve te vrste sodijo nedvomno gostinsko-turistični prostori pri Ribji restavraciji.
Avgust
!ožbe“
Avbar „Težje za na-
Afigelo Gatta, šef potovalnega urada „Gorjancev" v Novem mestu, se je spet vrnil na delo. Rane, ki mu jih je v dušo zasekal požar pred novim letom, se celijo. Cas ozdravi tudi bolečinč, pravgo. Gatta sam najbolje ve, kako je s tem. Požar mu je preparal dušo.
Zgorelo mu je vse. Tam, kjer je stala v Brežicah njegova hiša, so ožgani zidovi. Okoli 150.000 din škode je po prvi oceni naredil ogenj hiši, ki je bila zavarovana za 100.000 din. Najhuje je seveda to, daje nesreča usekala sredi zime.
Štefan Galič, direktor „Gor-jancev“, je 12. januaija po telefonu poročil: „Lahko povem, da ob tej nesreči našega sodelavca nismo odrekli. Gatti smo takoj nakazali 15.000 din za prvo pomoč. Kolektiv je na sestanku sklenil, da mu pomaga tudi z enodnevnim decembrskim zaslužkom, kar da 20.000 din. Tako je skupna pomoč kolektiva
35.000 din in tega Gatti ne bo treba vračati. Poleg tega mu je podjetje prostovoljno dalo
30.000 din posojila za obnovo hiše.
Zavedamo se, da to v primerjavi z bolečinami in ranami, ki jih je Gatti naložila nesreča, ni veliko. Dali pa smo hitro, ker želimo, da bi si'haš sodelavec čim-prej opomogel.'*
L ZORAN
Telefon
' Kaj bodo odgovorili iz Novega mesta
Iz Šmihela .do Žužemberka je 5 km, druge vasi so od Žužemberka še bo^ oddaljene - po 6 do 10 km. Brez telefona pri taki oddaljenosti ne gre, n^bog pa bi ga potrebovali za zdravnika in živinozdravnika. Nič manj ne bi bila telefonska zveza potrebna s krajevnim uradom, občino in bolnišnico.
Potrebe ne bi smeli prezreti. Upoštevati velja tudi pripravljenost ljudi: sami bi skopali jame za drogove, pomagali pri postavljanju drogov in napeljavi žice.
Šmihel pri Žužemberku je na območju novomeškima poštnega podjetja, zato bi bila možna telefonska napeljava oziroma zveza prek avtomatske centrale v Žužemberku. Ker je ta centrala že zdaj močno obremenjena, je krajevna skupnost prosila poštno podjele, naj pojasni, kakšne so možnosti, da bi uresničiU želje ljudi.
Ce bo napeljava telefona v Šmihel izvedljiva že letos, bo pomagala tudi krajevna skupnost v Žužemberku: ta telefon bo imela tudi v svojem načrtu za leto 1972.
M. S.
V	NOVEM MESTU: OGRIN IN KRVINA
Občinska kandkiacijska konferenca je 21. januarja sklenila, da sta Roman Ogrin, predsednik izvršnega odbora trebanjske izobraževalne skupnosti, in Zdravko Krvina, dosedanji predsednik škofjeloške občinske skupščine, tudi novomeška kandidata za predsedstvo republiške skupščine. Kot kandidata za predsednika republiškega izvršnega sveta so na tej seji podprh sedamega predsednika Staneta Kavčiča. Člani konference so razpravljali tudi o družbenem razvoju Jugoslavije v naslednjem obdobju.
MINI ANKETA
Po sklepu republiškega izvršnega sveta bo letos osnova neobdavčenega osebnega dohodka enaka bmski: 25.000 din. Znesek olajšave za družinskega člana (pretežno za otroka in nezaposleno ženo) so povečali od 5000 na 8000 din.
Kako so to sprejeli zaposleni Novomeščani?
IVAN HROVATIČ, Domin-vest: ,,Pri svojih dohodkih ne bom bistveno prizadet. Pristajam na mejo 25.000 din in olajšavo
8.000	din. Ce bi pri tem previsoko merili, bi lahko znatno zamajali stabilizacijo, za katero smo se enodušno ogreli. Vsekakor pa bi morali pri obdavčenju upoštevati skupni družinski dohodek, davek pa odmeriti še posebej glede na to, ali ljudje plačo koristno porabijo ali jo poženejo."
CIRIL MIRTIČ, Novotehna: „Meja za obdavčitev ni pravilna, ker 25.000 din še ni dohodek, ki bi ga morali zapisati davkariji.
Obdavčitev
Sam bi bil veliko bolj zadovoljen, če bi se izvršni svet odločil za 30.000 ali 35.000 din. Pošteno in pravično pa je, da je letos vsaj ugodnost za otroke in druge nezaposlene družinske člane nekoliko večja.“
INŽ. RADE KALINOVIC, Gozdno gospodarstvo: „Neobdavčena osnova 25.000 din ustreza slovenskemu poprečnemu osebnemu dohodku, ki se je povzpel na okoli 1800 din. Zdi pa se mi, da izvršni svet ni upošteval podražitev, saj so cene lani spet bolj poskočile, kot smo računali."
INŽ. NIKO RIHAR, Grmska šola: „Meja 25.000 din naj bi obsedela, če hočemo v strugi obdržati stabilizacijo. Neobdavčen pribitek za preživljanje otrok in drugih nezaposlenih v družini
ZUPANCiC, Zavod za zaposlovanje: „To - za otroke je čisto v redu in se strinjam, da je tako. Ne zdi pa se mi prav, da smo v Sloveniji ostali pri tako nizki meji za obdavčitev osebnih dohodkov. Še več: prepričan sem, da bi obdavčenje dobilo pravfen namen šele tedaj, če bi upoštevali skupne družinske dohodke."
Ljudem je vsaj malenkostno zadoščeno: ob dveh devalvacijah dinarja in podražitvah v lanskem letu bodo pri davčnih prijavah pripisali še po 8000 din neobdavčene vsote na vsakega otroka. Bolj bodo zadovoljni kajpak tisti, ki morajo z eno plačo hraniti več ust. Ali pa bodo sicer res bolj zadovoljni od tistih, ki bodo mimogrede odrinili davkariji drobtine in še naprej bolje
I	živeli?
v	^
Novomeška kronika
PRITOŽBE - Novovseljeni stanovalci v novih ^)lokih V Kristanovi ulici na Znančevih njivah se pritožujejo nad slabo izvedbo del v stanovanjih. Najpogostejše so pritožbe nad slabo zalepljenimi podi v kuhinjah.
SLAŠCiCaRNA - Ta teden je Šolski center za gostinstvo iz Novega mesta pri pekami na Glavnem trgu odprl novo prodajalno slaščic, ki so jo v našem mestu mnogi težko pričakovali.
OGLEDALO - V nepre^ednem ovinku na tržnici so prejšnji teden delavci Komunalnega podjetja postavili ogledalo, ki bo tu olajšalo v tržnih dneh otežen promet.
PREDAVANJE - V torek, 1. februarja, bo v sindikalnem domu ob
17.	uri predavala dr. Dušana Misa iz Ljubljane. Naslov predavanja je „Holandija - dežela cvetja in mlinov". ftredavateljica bo predavanje popestrila z 250 barvnimi diapozi-
Kdo je objestnež?
v neaeljo zvečer okrog 21. ure je prebivalce novomeških Mestnh njiv razburila huda ekplozija, ki sojo dišali tudi v mestu. Močan pok je prestrašil meščane. Miličniki, ki so prišli na Mestne njive, so ugotovili lahko le to, da si je neznani objestnež privoščil neslano šalo. Močan • pok je namreč povzročila sicer nenevarna petarda (lahko jih je vrgel tudi več). Objestnež je po zlobnem dejanju ušel!
80 POROTNIKOV
Sodbe v imenu ljudstva na občinskem sodišču v Novem mestu bodo v naslednjih treh letih soizrekali novi sodniki porotniki. Občinska skupščina je 80 takih sodnikov izvolila 14. decembra na predlog krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij iz vse občinee.
tivi. Hortikulturno društvo Novo mesto vabi vse ljubitelje cvetja na predavanje.
TRŽNICA JE BILA TA TEDEN slabo založena, zato pa je bilo toliko več prodajalcev kiča. Cene so bile: jaboUca 5, pomaranče 6, limone 8, česen 10, zelje 4, korenje 6, grozdje 8, suhe slive 8, hruške 7, fižol 7, čebula 3, zelena 6, rdeča pesa 5, krompir 1,5, jajca 1 din kos, banane
6,	sute fige 7, dateljni 10, žganje 14 din za liter, orehova jedrca 20 din kg, proso 4 din merica, kamilice 1,5 din merica.
ROJSTVA: Majda Simčič iz Trdinove 11 - Damjana, Marija Gliha z Mestnih njiv 8 - dečka, Parta Petrič s Prisojne poti 1 - Tino, Anica Košmrlj iz Ulice na Lazu 21 - deklico, Miroslava Judež iz Koštialove 38 - dečka, Sonja Grein iz Paderši-čeva 17 - dečka, Mija Kumer iz Ulice v Brezov log 54 — Polonco, Zlata Kastelic s Kandijske 13 - Janeza in Marta Kapš iz Slakove 2 a -Ivana.
POGREBI: Umrli sta Josipina Mrvar s Hriba, Skqanče, v 76. letu starosti (gospodinja), in Katarina Vidmar, Dolnje Mraševo 5, v 80. letu starosti.
- Ena gospa je rekla, da je njen prvošolček večji računski talent kot katerikoli mesar:	še	preden	mu
pove, kaj naj prinese iz trgovine, že brihtna pavica izračuna, koliko bo vse stalo.
Novi pev^ zbor osnovne šok Kočevje pod vodstvom učitelja Iveta Staniča že uspešno nastopa na raznih prireditvah. (Foto: J. Primc)
BESEDE POSLANCA
Popraviti storjeno krivico
Pripraviti nov predlog o delitvi denarja za reševanje stanovanjskih zadev borcev — Kdo naj zastopa občana pred sodiščem?
Republiškega poslanca Draga Benčina iz Kočevja smo zaprosili, naj za naše br^e pove, o katerih zadevah je republika skupščina razpravljala na zadnji sqi (19. januaija) in ki so najpomembnejše za naše območje, posebno za kočevsko občino. Odgovoril je:
— Za več občin na našem za reševanje stanovanjskih za-
območju in tudi za kočevsko je pomembno, da se bodo sredstva
Priznanja krvodajalcem
Poročali smo že o krvodajalci) z območja osnovnih organizacij Rdečega križa Kočevje in Stara cerkev, ki so pred kratkim prejeli znake za 5, 10, 15, 20 in 25-krat darovano kri. V teh dneh so že bile ali bodo svečanosti še v drugih organizacgah RK v kočevski občini, na katerih bodo dobili krvodajalci znake, in sicer:
osnovna organizacija (00) RK Crni potok: Marga Obranovič in Milan Tek star za 5-krat darovano kri, Ana Vončina in Ivan Skrbiš za 10-krat darovano kri;
00 RK Stari log: Franc Knavs za 5-krat darovano kri in Erna Petek za 10-krat darovano kri;
00 RK Mozelj: Rajko Mohar, Rozalija Mukavec in Mar^a Kordiš za 5-krat darovano kri, Anton Kordiš za 18-krat darovano kri;
00 RK Polom: Malči Šušteršič in Zlata Hočevar za 5-krat darovano kri in Anton Hočevar za 17-krat darovano kri;
00 RK Draga: Stane Dubnin za 10-krat darovano kri;
00	RK Kočevska reka: Vlado Prebflič, Franc Skender, Mar ga Bla-ževič in Pavla Vereš za 5-krat darovano kri, Franc Vukan in Pepca Fer-derber za 10-krat darovano kri, Alojz Skof in Ivan Dubnin za 15-krat darovano kri.
dev borcev zbirala še letos. Izvršni svet in komisga za borce pri republiški skupščini pa bosta v sodelovanju z republiškim odborom ZZB in občinami pripravila nov predlog o delitvi teh sredstev. Pri prejšnji delitvi so bile nekatere občine prizadete. Med njimi so bile predvsem tiste, kjer živi največ borcev in ki niso toliko razvite, da bi lahko same uspešno reševale te probleme.
Pripraviti je treba tudi bilanco, iz katere se bo videlo, koliko je katera občina že dobila, kakšno je bilo prelivaige sredstev, koliko borceiii je bilo rešeno stanovanjsko vprašanje in kolikerim gaje trdja še rešiti.
Anuitete od teh posojil se bodo stekale na posebne račune pri občinskih solidarnostnih dcladih. S tem denarjem bo mogoče izjemne stanovanjske te-
ZOBOZDRAVNIK NA PRAKSI
Zdravstveni dom Kočevje je poslal na ^ecializacijo - ortodontijo (reguliranje oziroma uravnavanje zob, ki napačno rastejo, in odpravljanje čeljustnih nepravilnosti) v Ljubljano dr. Marinka Vidoševiča. Čeprav bo njegova ^ecializacija trajala še precej časa, že dela enkrat na teden.
DROBNE IZ KOČEVJA
DAVEK - Davčna uprava je razposlala pole za davčne napovedi obrtnikov za lani. Tudi pole za napoved za odmero prispevka iz skupnega dohodka občanov se že dobijo na davčni upravi. Formularji za to napoved so nove oblike, imajo več rubrik in bolj podrobna vprašanja. Na novo so vpeljane šifre poklicev oziroma skupin poklicev. Kar 77 jih je.
NETOPIRJI na snegu pod vrbo v parku so vzbudili veliko zanimanje med šolskimi otroki, ki so čakali pred osnovno šolo na pouk. Seveda je bilo v gruči, ki jih je opazovala, veliko takih otrok, ki so netopirja prvič videli. Zanimivo bi bilo zvedeti, od kod so prileteli. Kasneje je bilo ugotovljeno, da so otrph popadali iz škorčnic, ki so na vrbi, ko so jih iz njih nagnali vrabci. Zanimiva igra narave oziroma boj za košček strehe.
STARIH DINARJEV oziroma obračunavanja v starih dinarjih se kar ne moremo odvaditi. Kar naprej slišiš po radiu in televiziji številke v „starih“ oziroma „novih“ dinarjih ali pa brez te oznake, tako da ne veš več, za kakšne dinarje sploh gre. Podobno je tudi v časopisih. Cas bi že bil, da bi prešli samo na dinarje, sc pravi nove dinarje. Kdor pa želi vedeti, koliko je to ah ono v starih dinarjih, naj si pa sam preračuna.
HITRO POSLOVANJE poštne luanilnice je bilo tudi letos. Lastniki poštnih hranilnih knjižic so že pre-jcb iz Beograda obvestila za knjiženje obresti.
CESTNE GRANITNE KOCKE so pustili po popravilu ceste čez most kar v kotu ptočnika ob mostu pri tržnici. Nič bolj niso mogli ustreči otrokom, ki vedno iščejo kamenje ali druge predmete, da jih mečejo z mostu na led v Rinži. Kar hitro kopni kup kock pri mostu, na ledu pa jih je vedno več. Ker stane kocka nad 50 par, nam je lahko izračunati, koliko bo veljalo to otroško veselje družbo zaradi nemarnosti tistih, ki so pustili kocke na pločniku.
POLLETNI Šolski uspeh na
osnovni šoli Kočevje je zadovoljiv. Pretekh petek so razdelili spričevala. Uspeh je za pribl. 6 odstotkov boljši, Kot je bil ob lanskem prvem polletju.
- Si bral pred letom, da sc bo močan, pameten, deloven fant, ki živi ob Reški cesti, poročil z bogato nevesto ob Roški cesti?
- Sem, vendar vidim, da se je fant spridil. Zdaj, ko je mož, se obnaša kot pijani kavboj.
KOČEVSKE N0UI6E
žave borcev reševati tudi v bodoče.
Pomembno je še. daje republiška skupščina že drugič odložila sprgem zakona o odvetništvu in nudenju pravne pomoči občanom. Odvetniška zbornica se namreč ne strinja, da bi razen odvetništva organizirali po zakonu službe pravne pomoči pri sindikatih in občinskih skupščinah, ki bi imele pravico zastopati občane pred sodišči in drugimi državnimi organi. Za ta predlog pa se zavzema republiški svet zveze sindikatov. Problem je verjetno tudi v tem, da je odvetnikov premalo. Za območje občin Kočevje in Ribnica imamo le" enega.
J. PRIMC
ANA NOVAK
Ano Tomšič, poročeno Novak, rojeno 6. junija lo93 v Šmihelu pri Postojni, smo pokopali 5. decembra v Dolgi vasi pri Kočevju.
Kot mlado dekle se je še v stm Avstrgi zaposlila na Reki, kjer seje poznala z ladjedelniškim delavcem Ivanom Novakom iz Krke na Dolenjskem.
Med prvo vojno sta zapustila Reko. Vse jima je uničila vojna. Mož se je nato zapodil na Rudniku v Kočevju, nazadnje pa je delal na železnici
Rodila mu je 5 otrok: Ivana, Antona, Vinka, Marijo in Rozalijo. Vsa družina je od začetka sodelovala v OF, zato so Italijani 7. maja 1942 aretirali moža, ga odgnali v Italgo, od tod pa v Buchenwald, kjer so ga tik pred osvoboditvgo ustrelili. Aretirali so še sina Ivana, medtem ko sta Anton in Vinko odšla v partizane. 11. maja 1942. Ivan se jima je pridružil po vrnitvi iz internacije 1943. Končno so prišli še po Margo, jo odgnali v Italijo, mater in Rozalijo pa so držali v Kočevju. Sin Anton je bil v Canka^evi brigadi, Vinko pa v Tomšičevi, oba pa sta padla 1942 pri Šentrupertu na Dolenjskem.
Do smrti je bila ponosna na svojo družino, mi pa jo ohranimo v trajnem spominu
-t
JULKA KRIŽ
18.	januarja smo v Kočevju pokopali Križevo mamo. Rojena je bila
22.	aprila 1895 v Bajtah pri Cabru.
Lani poleti smo v Dolenjskem listu brali o njej, da je še zdrava, vedra in nasmejana. Zdq jo je vzelo tako rekoč čez noč, kot odpihne vetrič z veje rosno kapljico.
Malo je partizanov, ki so bili na Kočevskem, šli skozi Borovške gore, a ne bi vedeli za njo, v srcu ohranili njeno ime. Veliko lačnih partizanskih ust je nahranila. Kje je jemala, da ni nihče odšel čez prag s praznim želodcem, mi bo vedno uganka. Dobra je bila za vse: za poveljnike in borce. Vsi smo bili njeni.
Cvarov in Zmagov* spremljevalec Peter se je pred njeno krsto spomnil: „Zanjo nismo bili le tovariši, ampak kar njeni otroci. Bila ni le mati svojih sinov-partizanov, Jureta in Toneta, bila je mati vseh nas, tudi tedaj, ko je bilo sprejeti partizana pod streho goije. Zategade^ so ji Italijani 1942 zverindco ubili moža."
Z rosnimi očmi smo se poslovili za vedno od nje, ki je bila naša mama in nosilka več odlikovanj. Med drugim je bila že 1944 odlikovana z medaljo za hrabrost.
Ribnica pozimi. (Foto: J. Primc)
Končno prevoz je
z novim leiom so končno začeli voziti delavce iz Ribnice v Sodražico. Predstavniki občinske skupščine, SAP, temeljne izobraževalne skupnosti Ribnica in sodraških podjetij oziroma obratov so se dogovorili, da bodo delavce vozili v začetku z avtobusom, ki bo vozil tudi šo-laije, kasnge, ko se bo čas prihodov in odhodov ustalil, pa tudi druge občane. Kaže, da bodo v začetku vozili iz Ribnice na delo v Sodražico in nato ^et domov okoli 50 ljudi. Kot smo že poročali, so ti delavci zaposleni v obratih modna konfekcga KRIM, DONIT - tovarna „Pletil-nica“ in INLES. V Sodražici je namreč dovolj delovnih mest, manjkalo pa je delavcev.	j	p,
Ribnica: več oroslav
Kaže, da bo letošnje leto v ribniški občini po številu proslav najbolj bogato. Osrednji dve proslavi bosta v Loškem potoku in Dolenji vasi.
30. julija bodo v Loškem potoku odprli novo osnovno šolo in proslavili 30-letnico oboroženega upora. V Dolenji vasi pa bodo 13. avgusta slavili 3(>-letnico začetka partizanstva v tem kraju in 100-letnice delovanja gasilskega društva.
Za krajevni praznik Sodražice, 25. maj, pripravljajo domači borci tovariško srečanje. 4. julga je v načrtu pohod 4. čete Dolenjskega odreda na Malo goro pri Ribnici. V pohodu bodo predvidoma sodelovali tudi mladinci, pripadnici JLA, rezervni vojaški starešine in člani ZB.
NAJVEČ ŠOLARJEV
Lani je obiskalo ribniški etnografski muzej 2700 obiskovalcev. Muzejske zbirke si posebno radi ogledujejo šolarji. Pr&ajajo iz vseh krajev Slovenije. Muzej je pozimi sicer zaprt, vendar je večjim skupinam, če se prej prijavijo, vodič Janez Arko iz Ribnice na razpolago. Muzej bo redno odprt spet spomladi in nato vse do novembra.
POSODOBITI CESTO
Med prebivalci Loškega potoka je vse več ljudi, ki so prepričani, da je nadaljnji napredek tega področja odvisen od posodobljenja ceste So-dražica-Lo^i potok. Sedanja makadamska in vijugasta cesta postaja vedno večja cokla gospodarskega razvoja Loškega potoka. Zato bo potrebno cesto čimprej asfaltirati. Urejena cesta bi odprla tudi lepe možnosti za razvoj letnega in zimskega turizma. V Loškem potoku so idealna smučišča, pa tudi sneg se obdrži tu dalj kot v nižinah.
VPRAŠALNIK O NAČRTU
v želji, da sodeluje pri izdelavi srednjeročnega plana razvoja občine Ribnica za obdobje 1971 do 1975 čim več ljudi, je komisija za izdelavo tega plana s pomočjo posebnega vprašabiika povprašrila za mnenje in predloge ljudi, ki poznajo značilnosti, težave in tudi razvojne možnosti ribniške občine. Prepričani smo, da bodo prinesli odgovori na vprašalnike mnogo dobrih misli.
STANOVALCI BREZ PRAVIC
Nedavni posvet predstavnikov hišnih svetov v Ribnici je pokazal na mnoge težave. Osnovna ugotovitev je bila, da nizk«^ najemnine ne morejo zagotoviti dovoy denaija za redno vzdrževanje družbenih stanovanj. Najemnine razvrednoti še inflacija.
Druga težava je družbeno samoupravljanje hišnih svetov. Hišni sveti praktično nimajo pravice odločati o sredstvih najemnin za popravila stavbe, v kateri živijo. Pogosti so tudi primeri malomarnega odnosa stanovalcev do družbene imovine in prostorov.
To se med seboj prepleta in vzbuja slabo voljo pri stanovanjski enoti STANGRADA, ki upravlja z okoli 300 družbenimi stanovanji, ter pri stanovalcih. Vse to narekuje nove oblike gospodarjenja z družbenimi stanovanji, ki njy bi bile take, da bi imeli stanovalci več samoupravnih pravic.	-r
»Nej dnarja, nej blaga ..■«
Nikogar še ni, ki bi zgradil v Ribnici veliko trgovsko hišo — Ribničanje kupujejo drugod
Usklajevalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občin^e ^up-ščine Ribnica, je na zadnjem sestanku razprav^al o trgovdco-gostmskem podjetju JELKA ter o trgovini, gostinstvu in turizmu v občini.
Zaradi šibke t^ovdce mreže odteka veliko denaija v Kočevje, Ljubljano in drugam. JELKA ražpol^a z okrog 4500 kvadratnimi metri površin, od tega odpade okoli 2(500 kvadratnii metrov na skladišča. Po približnih izračunih bi potrebovali vsaj še 2000 kvadratnih metrov prodajnih površin.
Kdo naj investira v ribniško trgovino? Predstavnika JELKE, ki sta se udeležila sestanka, sta povedala, da je najtežje vprašanje, kje dobiti denar za razširitev trgovske mreže. Lokale bodo sicer začeli posodobi ati že v kratkem, toda glavno, kako zgraditi sodobno trgovsko hišo, kjer bi lahko kupec dobil vse v eni stavbi, ostaja še vedno odprto.
Usklajevalni odbor je po vsestranski razpravi prejel predlog, da v kratkem pristojni občinski organ pokliče predstavnike JELKE, ribniške kmetgdce zadruge in nekaterih večjih trgovskih podjetij iz Ljubljane na pogovor o trgovini v ribniški občini.
Podanii je bilo tudi več zanimivih misli o razvoju gostinstva in
POLETI PROSLAVA
Gasilci in občani Bukovice pri Ribnici obnavljajo gasilski dom. Doslej so opravili že veliko prostovoljnih delovnih ur. Obnovljeni silski dom bo znatno večji od prejšnjega in bo, ko bo dokončan, v ponos graditeljem. Dom bodo slovesno odprli letos poleti, ko bodo proslavili 40-letnico vedno delovne^ gasilskega društva Bukovica. Najzasluž-nejS član društva je Anton Sobar, ki je tudi poveljnik občinske gasilske zveze Ribnica.
turizma v občini Trgovina, gostinstvo in turizem bodo morali biti podrobneje obdelani v sredrgeročnem programu občine, ki bo osnova za razvoj teh- dveh, sicer precej sorodnih panog.
-r
BORCI NA PREGLED
Na razširjeni seji občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Ribnica so sklenfli, da bodo letos organizirali ^lošni zdravstveni pregled bivših borcev. Od zadnjega takšnega pregleda je namreč minilo že več let. Zdravstveno stanje bivših borcev na ^lošno ni zadovoljivo, kar je treba pripisati vojnim naporom in tudi letom. V komisiji, ki bo organizirala zdravstvene preglede, so Stanko Rus, Vinko Drobnič, Vinko Kersnič in Jožica Košmrlj.
Polovico sprav
Največ sporov zaradi žalitev
Poravnalni svet pri krajevni skupnosti Ribnica je imel lani sedemnajst obravnav. V devetih primerih so se sprte stranke poravnale, v osmih pa ne.
Med ljudmi je prišk> največkrat do prepirov zaradi razžaljenja. Za prepir ni treba dosti, teže je pa ljudi potem spraviti, da bodo spet prijatelji, kot so bili pred prepuom. Čeprav pride na poravnabiem svetu do ^rave, ni več pravega sožitja.
Ljudje se radi toi^jo zaradi ^omih meja, lastninskih pravic do uporabe poti, ki vodi čez sosedovo parceb, itd.
Ribniški poravnalni svet je lani dobro opra^ svojo nalogo, saj je bilo precej sporov med ljudini refe-nih brez obravnave. Predvsem v manjših spornih zadevah je zalegla že beseda predstavnika poravnalnega sveta.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
NONSTOP - Kmetijska zadruga Ribnica je v svojem trgovskem lokalu „Izbira“ v Ribnici uvedla nepretrgano prodajo od 7. ure zjutraj do
19.	ure zvečer. S tem so ustregli številnim potrošnikom.
PETKOVA PLOSCa - Petkova hiša je podrta. Načrt za asfaltiranje tega križišča je narejen. Potrebno je izdelati le še načrt dokončne ureditve okolice križišča. Tu v bližini bo predvidoma namreč tudi zidana ograja, v katero bodo vzidali nekatere dele Petkove hiše (vrata, okna) in spominsko ploščo. Tako bo spomin na slavne^ partizanskega fotografa ohranjen, čeprav njegove rojstne hiše ni več.
PRODAJALNE KRUHA v Ribnici kmetijska zadruga še vedno ni odprla, čeprav je njeno otvoritev napovedma že za lanski september. Zdaj pravijo, da so le dobili prodajalko, boje pa se, da prodaja ne bi bila rentabilna.
TRSKI ODBOR so ustanovili pri krajevni skupnosti Sodražica. Njegova naloga je, da bo skrbel za komunalno urejanje Sodražice, medtem ko bo svet krajevne skupnosti skrbel za vsa območja skupnosti, ki sega od Podklanca do Vinic.
DOBRO JE VZDRŽEVANA cesta iz Loškega potoka proti cerkniški občini, čeprav je na njej redkokdaj videti cestaija.
SREDNJEROČNI PLAN - Vče-r^ je bila seja komisije za srednjeročni plan občine. Razpravljala je o predlogih občanov za razvoj občine. Zamisli občanov o k^učnih smereh razvoja občine komisija upošteva pri izdelavi srednjeročnega plana. Prav gotovo pa vseh predlogov ne bo mogla upoštevati, ker bo morala želje, predloge in potrebe uskladiti z dejanskimi možnostmi, ki pa so n^-pogosteje odvisne od tega, koliko je denaija za njihovo uresničitev.
občan
vpraiiuj«
il^j P
^ \/ /rnadvad odgovarja'
- Tudi ti razlagaš o svojih „mo-gočnostih“, kadar nimaš „mož-nosti“ nabirati medu? .
- Jaz razbkuj. m pomen teh dveh besed, sUšal pa sem, da nekateri naši govorniki res govore o „mo-gočnostih“, ko imtuo v resnici v mislih čisto navadne „možnosti".
REŠETO
ženski pevdci zbor iz Črnomlja pod vodstvom Franceta Zupančiča nicdar ne manjka na prireditvah in javnih proslavah, čeprav so pe^ke večinoma starejše in že upokojene. Ker si želijo, da bi njihovi nastopi učinkovali tudi na oko, ne samo na ušesa, so začele akcgo po podje^'ih. Prosgo zš pomoč pri nabavi enotnih oblačil. (Foto: R. Bačer)
Oprema še vedno slaba točka
Gasilstvo v črnomaljski občini stopa nasproti boljšeimu, toda korak^ j© bolj mlahav — Lani je bila v teku akcija za gradnjo ali popravilo podeželskih gasilskih domov — Nujno; večja cisterna!_______________
Občini gasilska zveza 'iključuje 31 organizacij s 1586 člani. Gasilci premorejo skupno 38 motornih brizgaln in 14 ročnih, 1 nov gasilski avto in okrog 6000 metrov cevi. Oskrba z opremo se je zadnja leta izboljšala, še vedno pa'veliko manjka, da bi bili lahko zadovoljni.
Gasilstvo je razpolagalo lani za vse potrebe v občini z 72.000 dinar- ^ ji občinske dotacije in 30.000 di- ’ naiji zavarovalnice SAVA. S tem denarjem niso mogli v vseh 31 društvih spraviti dejavnosti na zadovoljivo raven, zlasti ne v opremi. Občutno je tudi pomanjkanje prostorov za ga-
silsko dejavnost na podeželju, zato je lani gasilska zveza spodbudila akcijo za gradnjo ali popravila gasilskih domov. Gasilci iz Gribelj so že začeli dograjevati dom, v Dobličah gradijo novo stavbo, društvo Kot-Brezje pa gradi večji prostor, v katerem se bodo lahko sestajali gasilci in člani drugih vaških organi-
Kdaj ATC na Vinici?
Med vaščani narašča zanimanje za telefone
Viniška pošta ima trenutno le osem telefoni Bi naročnikov na svo^ jem območju, telefonski pogovori pa so možni le preko poštne vezave, kadar imajo tam uradne ure. Za na-pe^avo novih telefonskih aparatov je v vasi zadnje čase precej zanimanja, saj so se za to pridobitev sodobne tehnike odločili spet štirje domačini.
Škoda, da jih ne posnema tudi Gostinsko podjetje Črnomelj, ki bi tudi potrebovalo telefonsko zvezo s kampom ob Kolpi Skupna in istočasna montaža bi bila vsekakor cenejša.
Kaže, da postaja vgraditev avtomatske telefonske centrale tudi za
Vinico nujna. Pri tem pa bi moralo PIT podjetje Novo mesto razmišljati tudi o gradnji pošte, kajti vgraditev avtomatskih naprav v sedanje zasebne in neustrezne prostore ne bi bila primerna. p p
zacij. Podobnih potreb je še veliko in jih bo treba v novem letu reševati.
Lani so društva sodelovala pri gašenju 32 večjih in manjših požarov, prirejala so gasilske vaje in veselice. Pomembna slavja so bila v Črnomlju, kjer so lepo počastili 90-letnico društva, v Dragatušu, kjer so imeli 60-letnico dela, in v Stranski vasi s 40-letnim jubilejem.
V	gasilskih vrstah je pripravljenost za pomoč bližnjemu dobro razvita, zlasti se je to izkazalo v lanski suši. Ljudje so se kar naprej obračali h gasilcem po pomoč za dovažanje vode, toda za take primere ni dovolj opreme. Nujno bi bilo nabaviti vsaj večjo cisterno, ker samo z gasilskim avtom ni mogoče navoziti v ogrožene vasi dovolj vode. Razen tega je treba misliti naprej. Ce bo novi avtomobil več let neprestano na vožnjah kot zadnje mesece, se bo kmalu izrabil. Kaj potem?
Na sušna obdobja in obrambo proti tovrstnim elementarnim nezgodam bi morali misliti prej, ne pa šele takrat, ko z vseh strani donijo klici: SOS. Ko bodo za leto 1972 odmerjali gasilstvu denar iz proračuna, bi morali vse to dobro pretehtati.
Kakšni naj bodo poslanci?
Na nedavni kandidacgdci konferenci Socialistične zveze v Črnomlju, kjer so podprli kandidaturo Romana Ogrina za kandidata v predsedstvo dcupščine SRS in ponovno kandidiranje Staneta Kavčiča za predsednika republiškega izvršnega sveta, so obširno govorili še o pr^ra-vah na volitve.
Po vsem tekstilnem blagu, perilu, pleteninah, konfekciji in preprogah boste svoje potrebe zadovoljili najugodneje pri
»VELETIKSTILU«, Črnomelj
^NOMAUSKI DROBIR
PESCI se PRITOŽUJEJO, ker pred novo gostilno Rojc zlasti popoldne in zvečer parkirajo avtomo-
I	bili na pločniku, tako da se morsgo g udje umflcati na najbolj prometno cesto. Ce ne zaležejo opomini in 	'*“• znak za parkiranje, naj
li miličniki zahtevali plačilo kazni.
V	CRNOMUU se je končal 10-urni tečaj za prvo pomoč, ki ga je obiskovalo 25 kandidatov za voznike amaterje. Ker je med občani še precej zanimanja za vozništvo, že sprejemajo prgave za novi tečaj, ki bo organiziran febru^a. Prijavite se lahko v pisaini občinskega odbora RK.
MATIJA WEISS je na občinski skupščini začasno prevzel posle umriega referenta za premoženj dco-pravne zadeve, medtem ko prav tako začasno opravka tajniške posle za mestno krajevno dCupnost Peter Ambrožič.
SVET ZA GOSPODARSTVO pri občindci ^upščini je prejel sklep, da je treba plačati 33 din komunal-
nega pridevka za vsak kvadratni meter stavbne zemlje na urbanističnem obmoi^u Črnomlja. To velja za mesto, Kočevje, del Kanižarice, Vojno vas in Svibnik. Za ta znesek jamči občina napeljavo vodovoda in elektrike.
DIJAKI CRNOMAUSKE GIMNAZIJE imajo letošnje polletne po-čitne v času od 22. do vk^učno 30. januarja. Letos so počitnice prvič tako kratke. Vzrok? Uvedba petdnevnega delovnega tedna.
NA MATIČNEM URADU v Črnomlju jc bilo v preteklem letu sJclenjenSi 88 porok. Kot ugotavljajo, je bilo število ženinov in nevest približno enako kot leto dni prej.
PLAN ZA LETOŠNJA komunalna dela v okviru 5-letnega načrta javnih del v občini je v prpravi. Dokler pa ne bo znano, s kolikšnim denaijem bo letos razpolagal občinski proračun, ni mogoče o tem nič dokončnega povedati, čeprav občani sprašujejo.
Mladi ne poznajo nasprotij
»Vrata so odprta vsem, ki se* hočejo izučiti In delati, ne glede na narodnost,« je načelo poklicne šole v tovarni BETI — Da ga tudi v praksi dosledno spuštujejo, pričajo odgovori slušateljev
Menili so, da je potrebno uvesti stalni sistem evidentiranja tudi v delovnih organizacgah, ne samo na terenu. Vse kadrovdce priprave in zamenjave naj bi bile v široki javni razpravi tako v Socialistični zvezi kot v sindflcatih, za uvedbo te akcije pa bo volilna komisga pripravila akcgski načrt. l'Ja podlagi potreb in nerešenih vprašanj v občini bo obenan izvršni odbor SZDL pripravil nov volilni program.
Nameravajo pa zahtevati od republiških organov, naj pravočasno sprejmejo volilno zakonodajo, da ne bo podobnih napak, kot so se dogajale pri zadnjih volitvah.
V	razpravi je več članov poudarilo, da so volilne enote za poslance republiškega zbora preobsežne, saj ena enota zajema 4 dolenjske občine. Posledica tega je, da poslanci ne morejo dovolj sodelovati s terenom in z delovnimi organizacgami. Prav tako so menili, da bi morali novi poslanci izhajati iz domače sredine, ker morajo do podrobnosti poznati razmere in posebnosti Bele krajine ter njena prizadevanja za hitrejšo go^odardco rast.
Ponovno so načeli tudi vprašanje odnosa republike dio mai^ razvitih območij, pri čemer je bilo več kri-' tičnih pripomb, češ da nekateri republiški ^ladi, npr. vodni, cestni in sklad otroškega varstva, premalo vlagajo na nerazvita obmo^a. Niso pa pozabili tudi sedanje pomoči širše družbene skupnosti, ki se je kazala predvsem na področju izobraževanja in vzgoje ter pri reševanju socialne problematike. V teh dveh dejavnostmi je republika precej pomagala, še vedno pa niso splavali iz 'težav.
TAKIH SRECANJ
SI	ŠE ŽELUO
22.	januaija je bu v okviru abonmaja ^asbeno-baletni večer v črnomaljskem Prosvetnem domu. Nastop je zelo uspel, saj so bili poslušalci prijetno navdušeni nad ižvajalci programa, enako pa so bili nastopajoči presenečeni nad publiko, kije nastop tako Imo pozdravila. Takih pri-Crnomaljčani nedvomno
V	vašem dijaškem kolektivu je poleg domačinov precej mladih s hrvaške strani Kolpe, v svoji sredi pa imate tudi pripadnike srbice in ma-kedon^e narodnosti Kako se med seboj razumete? " Na to vprašanje je odgovorilo pet učencev in učenk: BARIČA PERICAK, učenka I. letnika, doma iz Bubnjare na Hrvate em: - V šoli nas nihče ne vpraša, od kod je kdo doma in tudi nam, mladim, se to ne zdi pomembno. Lepo se razumemo in nesoglasij ne poznamo. Ker sem osnovno šolo obidcovala v Kamanju na Hrvaškem, zdaj pa nadaljujem s poklicnim šola-
fi
rgem na slovenski strani, sem imela v začetku malce težav z jezikom, vendar to kmalu mine.“
BOSIUKA MILCINOVIC, učenka I. letnika, doma iz Radatović v )redelu Žumberka: — Meni sloven-jčina dela preceg težav, ker do zd^ nisem imela tolSco stika z jezikom. Osnovno šolo sem obidcovala v domači vasi> medtem ko zdaj stanujem v Metliki in hodim domov le čez nedelje. V šoli se prav dobro počutim, prav tako -nimam nobenih pripomb čez sošolce.
JANEZ JAKŠA, dijak I. letnika, doma iz Vranovič pri Črnomlju: —
Poskus: klubi odbornikov
Socialistična zveza se zavzema za učinkovitejše sodelovanje odbornikov z volivci
Na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL v Metliki so prejšnji teden obravnavali tudi delo odbornikov občinske skupščine. Ugotavljali so, da so bili ti pri delu v skupščini aktivni, niso pa imeli do-voy stikov z občani na terenu. Tako so glasovali za ta ali oni odlok, za občinsko politiko itd. v imenu volivcev, ti pa sploh niso bili o zadevah obveščeni.
Da bi pomanjk^ivost odpravili, so predlagali -novo obliko dela, in sicer delovanje odbor-niških klubov. Zaživeli naj bi v posameznih krajevnih skupnostih in naj bi poleg odbornikov vk^učevali še vodstva krajevnih organizacij. Gradivo za občinske seje naj bi v takem krogu predelali, preden bi prišlo do glasovanja v občinski dvorani. Podobno obliko nq bi uvedli še za odbornike zbora delovnih skupnosti, samo da bi taki klubi združevali zainteresirane iz družbenih dejavnosti, gospodarstva in drugih panog.
IGubi bodo poskusno začeli delati takoj, tako da bi do prve prihodnje občinske seje že dobili preko odbornikov mnenje iz terena.
Izvršni odbor je razpravljal še o pripravah na kandidacgsko
Podpora kandidatoma
v Metliki je bila 22. januaija kandidacijska konferenca. Udeležba je bila dobra. Oba kandidata za predsedstvo skupščine SRS, Roman Ogrin in Zdravko Krvina, sta dobila vso podporo, enako so bili navdušeni nad ponovno izvolitvijo tovariša Kavčiča za predsednika izvršnega sveta skupščine SRS. Prisotni so bili eznanjeni s 5-letnira načrtom javnih del in elektrifikacijo v občini, gradnjo ter-popravilom cest itd. Beseda je bila tudi o davčni politiki, e. P.
MUZEJI
V	BELI KRAJINI
V	letu 1971 je muzejske ustanove v Beli krajini obiskalo 13.364 ljudi, kar je. nekoliko več kot prejšnje leto. Vendar številka ne dosega ti-
stih pred štirimi, petimi leti, ko so ustanove zabeležile precej
več
konferenco SZDL, o razmerah v zdravstvenem domu in o nujni sodobnejši organizaciji pogrebov, kot jih ima mesto zdq.
Zbrani smo mladi iz raznih krajev, toda med nami je lq>o so^a^e. Še nikoli nisem opazil, da bi bO kdo zaradi narodnosti prizadet. Scle-pamo trdna prijate^stva med seboj in upamo, da bomo ostali v stikih tudi po končanem šolanju.
DRAGICA JURKAŠ, učenka II. letnika, doma iz Jurov^a na Hrvaškem: — Do doma imam samo tri kilometre. C^rav sem osnovno šolo obiskovala v Žakanju, s slovenščino v poklicni šoli nimam nobenih težav, jezik mi je znan že od malega, saj smo večkrat hodili v Metliko. Ni mi žal, da sem se vpisala v to šolo, saj trdno računam tudi na službo v tovarni. Sodelujem tudi pri pevskem zboru in v mladindcem akthru tovarne.
MARICA LIPOŠCAK, učenka II. letnika, doma iz Pribai^cev na Hrvaškem, ki ležijo 1 km od Vinice čez Kolpo. - Jaz ^loh nimam nobenih težav, celo z jezikom ne, ker sem tudi v osnovno šolo hodila na Vinico. Starši so me dali raje v slovensko šolo, kije bliže, sicer bi morala hoditi 5 km daleč. Zdaj mi ta odločitev zelo prav pride. Všeč mi je vzdu^e v soli in tudi učitelji so dobri z nami
Na takem delovnem mestu, kot sta Janko Goleš in Martin Stariha v obratu IMV na Suhoiju, ni prgetno, zlasti ne pozimi. Onadva sta zadovoljna. V metliški občini manjka delovnih mest za mo^e, zlasti pa za nekvalificirano delovno silo. (Foto: R. Bačer)
SPREHOD PO METLIKI
reditev si še želijo.
K.W.
obiskov, zlasti skupinskih.
Zbirke Belokranjskega muzeja v Metliki si je ogledalo 5655 obiskovalcev, Slovenski gasilski muzej, ki je prav tako nastanjen v metli^em nadu, je vklelo 3621 ljudi, medtem ko so v 2vqjančičevi zbirki na Vinici našteli 4088 obi^ovalcev.
Napaka
Nadaljevanje občinske konference ZK v Metliki
19.	januaija so metliški kominflSti nadaljevali razpravo ob prvem dclicu konference ter ugotovili, da so tedaj nehote kršili statutarna načela. Spregledali so, da nekaterih članov konference ne bi smeli izvoliti v komite, ker imajo vodilne funkcge drugje, in pa da ne sme biti nihče več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana komiteja.
Tako so za 5 nepravilno izvoljenih članov na prejšnji konferenci tokrat poiskali nadomestila. Prav tako so bili naredili napako, ker niso sekretarja komiteja izvolili na konferenci, temveč so tov. Jakljeviča izbrali na seji komiteja. Tokrat F*rane Jakljevič ni hotel več kandidirati za sekretaija. Konferenca je morala izbrati novega, odločila pa se je za Ivana Škofa, do zdaj zaposlenega v obratu IMV na Suhoiju.
TRETJI 12-STANO VANJSKI olok na nekdanjih Bračikovih pristavah gradi metUško Komunalno podjetje. Z dograditvijo te stavbe bo zaključena nova stanovanjska soseska v tem mestnem predelu.
GLOBOKE JAME na cesti med Metliko in Rosalnicami so pred kratkim zasipali z gramozom, vendar je to le trenutna rešitev. Cesta je v izredno slabem stanju in bi bila potrebna večjih popravil. Veijetno čakajo modernizacije in možnosti za asfalt, o katerem je bilo že, lani govora.
SEMINAR ZA VARSTVO ostarelih je 17. januarja organizirala občinska konferenca SZDL v sodelovanju z Rdečim križem. Vabljeni so bili predsedniki Socialistične zveze s terena, predsedniki vaških organizacij RK in vsi tisti, ki se ukvaijajo s socialno problematiko na vasi. Predavatelji so prišli iz Ljubljane.
TUDI V METLIŠKIH TRGOVINAH se je izbira blaga občutno zmanjšala. Potrošniki se pritožujejo, da manjka tega in onega. Prepričani so, da bodo police spet polne, ko bo nastopila odjuga cen.
NA OSNOVNI ŠOLI imajo organiziran obsežen dopolnilni pouk za učence, ki jim posamezni predmeti delajo težave. Po eno dodatno uro matematike, angleščine in slovenščine imajo vs^ teden za učence vseh razredov.
NOVI ODBOR mestne organizacije Rdečega križa v Metliki je pokazal veliko vnemo za delo. S prvo večjo akcijo se je izkazal ob novem letu, ko so člani odbora obiskovali starejše ljudi na domu, prav tako socialne ogrožence. Z voščilnico so potrebni dobili tudi skromna darila.
24 KANDIDATO V je že prijavljenih v tečaj iz prve pomoči za voznike amaterje. Predavanja se bodo
začela v februarju. Tečaj organizira občinski odbor RK v Metliki.
450 RAZNIH MOTORNIH VOZIL (osebni in tovorni avtomobili, traktopi, priklopniki, motoqi, mopedi) je bilo na novo registriranih v metliški občini preteklo leto. Razen tega je bilo izdanih 62 novih vozniških dovoljenj. Približno polovica voznikov je opravila izpit pri vozniški komisiji v Novem mestu, druga polovica pa v Črnomlju.
409 POTNIH LISTOV je v preteklem letu na novo izdal oziroma jim podaljšal veljavnost org^, pristojen za notranje zadeve pri meth-ški občinski skupščini. Občani so potovali največ kot zasebni turisti v Italijo in Avstrijo. Registriranih je bilo tudi 6 stalnih izselitev, in sicer v Kanado, ZDA in Avstralijo.
GASILSKO DRUŠTVO IZ MARIBORA je pred kratkim poslalo Slovenskemu gasilskemu muzeju v Metliki staro ročno brizgalno, odsluženo motorno br^alno in še nekaj starih gasilnih priprav. Začasno so nekateri predmeti deponirani kar na prostem in bo treba že letos misliti na gradnjo gasilske lope, kjer n^j bi bili ti predmeti varno razstavljeni.
PRAV LEPE KOVINSKE RE-KLAN04E ZNACKE si je omislila tovarna BETI. Na okroglem zlatem polju je rdeč trikotnik, na njem pa tovarniška zaščitna znamka: zlat metliški grb in pod njim napis BETI. Zbiralci značk bodo prišli na svoj račun, značka sama pa bo tudi dobro opravila svojo reklamno nalogo.
ZIMSKE ŠOLSKE POČITNICE so se v soboto, 22. januaija, pričele tudi na metliŠci osemletki. Trajale bodo do ponedeljka, 31. januaija. Učenci bi si želeli snega, toda teh nekaj centimetrov, ki ga je zapadlo, je premalo za sankanje in smučanje.
metliški tednik
Taborniška organizac|a je najmočnejša v Brežicah, manj številna pa v Cerkljah in na Bizelj^em. V Artičah in Dobovi sta organizac^i izumrli, ko so tabornici izgubili vodje. Breži^ci tabomki se lotevajo tudi večjih akcg, da si prishiž^o denar za svojo dejavnost. Na siki med zbiranjem starega papiga. (Foto: J. Teppey)
DAVČiNI PREKRŠKI V DINAiRJlH
Kazni so tudi za zamude
Prodaja zemljišč za vikende hitro narašča
Za prepozno poslane podatke o opravljenem prometu in za nepravilno vodenje poslovnih knjig (nekateri jih sploh niso imeli) je bilo obrtnikom v brežiški občini lani izrečenih 25 mandatnih kazni v skupnem znedcu 18.700 din.
Sodnik za prekrške je dobil 54 prijav. V 36 primerih je zaključil postopek z izrekom kazni za skupno vsoto 10.300 din. Kazni so po mnenju davčne uprave imele ugoden odmev in so vplivale na točnejše poslovanje v tej dejavnosti.
Lani so zabeležili v brežiški občini izredno velik promet z zemljišči. Vloženih je bilo 979 kupoprg-dajnfli pogodb. V-213 primerft je morala ugotavljati prometno vrednost zemljišča a!i stavbe cenilna komisija.
Vrednost po prijavah je tako poskočila od 1,585.914 dinarjev na 2,957.761 din. Nova vrednost je šele postala osnova za odmero prometnega davka od nepremičhin in pravic.
V dobri trećini primerov so bile prodane le majhne parcele, od tega veliko za vikende. To pretirano drob^enje kmečkih posestev bo ustavil šele novi zakon o dedovat^u.
V BREŽICAH ZATRI
Na občinski kandidacijski konferenci SZDL so se 17. januarja izrekli v Brežicah za predlog Zdravka Krvine iz SkoQe Loke in Romana Ogrina iz Trebnjega. Dodatno so predlagali še dr. Maro Beštrovo, ki pa kandidature ni sprejela.
Starim ljudem je dostikrat prišlo prav, če so lahko ugodno prodali zapuščen, neobdelan vinograd, ki jim ni nič več donašal. Za nekaj časa so si opomogli in porabili izkupiček za najnujnejše izdatke, včasih tudi za plačilo zdravstvenega zavarovanja.
J. T.
RA2D'ALJE
Delavci tožijo
zdaj svoje podjetje
Zaposleni so v obratu novomeške tovarne avtomobilov in že več let delajo na istem delovnem mestu. Razočaranje je prišlo nenadoma, pred meseci, ko so jim brez vsakega pojasnila in odločbe začeli izplačevati za 200 dinarjev manjši mesečni dohodek. Prizadetih je bilo 13 delavcev^
Želeli so pojasnilo in zvedeli, da so se tako odločili na sedežu podjela. Niso si vedeli pomagati. Obrnili so se na pravno posvetovalnico pri občinskem sindikalnem svetu. Na nasvet, ki so ga dobili, so zahtevali pismene odločbe in jih „za pravnika in zanje pomaiijkljive“ prejeli šele v drugi polovici julija. Iz njih ni bilo jasno, zakaj prejemajo niqe osebne dohodke, razeo tega so bile datirane s 1. aprilom 1971. Pot do vročitve je torej trajala tri mesece in pol.
Ker delajo vsi na starih delovnih mestih, pomeni to, da ne gre za razporeditev na druga delovna mest^ pač pa so njihovo delo uvrstili v nižji razred z 200 din manjšimi prejemki.
„To se bo uredilo,“ sojih po-toluili na sindikatu.,,Počakajte, prišli bodo sem in pogovorili se boste.“ Ker pa IMV kljub zagotovilom še vedno ni izpolnil obljube in rešil spora s prizadetimi, so se delavci odločili za tožbo. V njej zahtevajo, da jim za vse mesece od aprila dalje izplačajo po 200 din, za kolikor so bili prikrajšani.
Za mogočno podjele je tako zavlačevanje morda malenkost, za delavce, ki ga občutno kot krivico, pa ne. Dolgo so upali, da se bo zadeva ^orazumno rešUa, vendar niso bili pr^ravljeni čakati v nedogled. Človek se ob tem vpraša, ali so razdalje med matičnimi podjetji in obrati res tako velike, da jih v podobnih primerih ne morejo premagati. Pri krojenju usode velflcih tovarn obrobne delavnice gotovo niso pomembne, Ijuc^e pa so povsod enako občutljivi, še*posebej tedaj, če to prizadene njihov žep.
J. TEPPEV
6 SIRE3N. 9 ORODNim VOZEL, 7900 m CHVl
Bomo poslej mirneje spali?
Vas morda zanima, kako so gasilci opremljeni?
„Očitki skupščini ob zadnjem požaru v Brežicah niso bili umestni,*" je dejal referent za požarno varnost Karel Pinterič in mi nanizal vrsto podatkov, ki ddcazujejo njeno razumevanje za potrd)e gasilstva. To vel^a zlasti za zadnjih sedem let.
Na leto gre za potrebe gasilcev približno 69 tisoč din iz proračuna, temu pa moramo prišteti še 110 tisočakov od zavarovalnic. Pa poglejmo, kako so gasilci opremljeni!
Za alarmiranje požarov ima električne sirene 6 društev, po eno pa še krajevna skupnost in pW Dobova. Stalno telefonsko zvezo imata samo društvi Brežice mesto in okolica. V občini je 29 gasildcih enot, ki so združene v šest centrov. Društva štejejo 778 operativnih članov, od tega 130 častnikov, 33 podčastnikov in dva višja častnika.
Gasilci v občini razpolagajo z 9 orodnimi vozili in eno avtocisterno,
NOVO V BREŽICAH
PREDSEDNIKI OBCINSKIH KONFERENC Zveze mladine so bili v soboto in nedcljo^na seminarju v Cateških Toplicah. Na pobudo Bre-žičanov je bil med potekom seminarja tudi pogovor o vlogi občinske organizacije ZM in vpra^njih, s katerimi se bo morala six)prijeti v novi mandatni dobi. Konferenca bo v začetku marca.
Se ta MESEC je pričakovati novo številko hortikulturnega glasila, ki ga izdaja brežiško društvo. Bilten bo tokrat izšel v stari oblpki, za prihodnjič pa je i/.delal osnutek za naslovno stran akademski slikar Miroslav Kugler.
ZA Četrtkovo gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega je zmanjkalo vstopnic, tolikšno je bilo zanimanje za uprizoritev Reforme v paradižu. Za Brežice je to veselo presenečenje, ki obeta zasedeno dvorano tudi na naslednjih štirih predstavah. Dvakrat bodo prišli v goste Celjani, dvakrat pa ljubljanska Drama.
DELAVSKA UNIVERZA je v tej sezoni na novo odprla oddelek srednje komercialne tole, ima pa tudi dva oddelka ekonomske srednje
šole. Prva jc vezana na Ljubljano, ^uga na Novo mesto. Med tečajniki je bilo od jeseni dalje za dva oddelka šofeijev za kvalifikacijo in za dva oddelka slušate^ev gostinske popoldanske šole za polkvalifikacijo.
V TEM TEDNU bodo sekretariati aktivov in organizacij ZK predložili delovne programe komiteju. Več kot tretjina se jih lahko pohvali, da so programe že izoblikovali, upoštevajoč predloge na konferencah. ZK bo letos pozorno pretresala predlog občinskega proračuna, ker meni, da bo treba nekatere stvari spremeniti, zlasti pa upoštevati potrebe krajevnih skupnosti, za katere bi bila potrebna popravljena merila.
SOBOTNE CENE V POSLOVALNICI AGRARIE V BREŽICAH: cvetača 7 din kg, čebula 3, česen 8, fižol 4,5 do 8,5 din kg, krompir 80 par do 1 din, korenje 3 in 5 din, motovilec 15 din, ohrovt 5, pesa 3,5, por 5, peteršilj 9, kisla repa 4,5, endivija 6, zelje v glavah 1,3, kislo zelje 4,5, suhe slive 7,5, suhe smokve 9 in 11 din, grozdje 8, hruške 5,2, banane 7,4, pomaranče 5,5 in 6 din kg, jabolka 3 in 5 din, limone 6 din kg.
ki pa sije že zaslužila pokoj, vsaj pri gasilcih. Na voljo imajo še 32 motornih brizgaln in 7.900 metrov tlačnih cevL Od tega jih ima društvo Bre-žice^nesto 310 metrov. Ko je gorelo pri Gattovih, so jih pomotoma za-menjah s cevmi za vaje, zato pri gašenju ni bilo uspeha. V tem primeru krivda res ne zadene skupščine.
Seveda je cevi še vedno premalo, razen tega bi niijrip potrebovali gumirane cevi namesto konopgenih. Nakup teh je že predviden.
V icratkem je pričakovati, da bo skupščina imenovala gasilskega in-špeKtoija, kajti do sedaj se s požarnim varstvom nihče ni ukvarjal poklicno. To dolžnost je opravljal en uslužbenec kot referent za promet in referent za požarno varnost. Poslej bomo torej laliko mirneje spali, saj se bo to gotovo pokazalo na preventivnih ukrepih. Dobro, da ne razmišljamo, kaj vse nas ogroža, ker je v občini precej nevarnosti za večje požare. V neposredni bližini ali v naselju so; Tovarna pohištva, skladišče Petrola, letališče, obrat podjetja Kamnik, skladišče butanjih bomb itd.
J02ICA TEPPEV
poCrrNiCE NA SNEGU
Kljub temu da v Brežicah ni snega, so šolski otroci vendarle deležni veselja na belih pobočjih. Z avtobusom jih vozijo v Pečice, kjer imajo smučarske tečaje za začetnike in za tiste, ki osnove že obvladajo. Vse to organizira smučarski klub. Za petdnevni pouk iz smučanja plačajo šolarji samo dvajset dinarjev, kar je izredno poceni. Všteta je vožnja (17 km v obe smeri) in še čaj jim skuhajo vaščani Zbirališče jc v šoli, ki jo nameravajo sčasoma preurediti v smučarsko središče.
BREŽICAM V ŽIRIJI
Jugoslovanska radiotelevizija bo letos oiganizirala izbor popevke za evrovizijski festival 1972. Prireditev bo 12. marca v Sarajevu. Pri izboru bo sodelovalo 30 jugoslovanskih mest, iz Slovenije pa Koper, Slovenj (Jradec, Ptuj, Jescnice in Brežice. Vsako mesto bo zastopala desetčlanska žirija. Brežiška bo opravljala svoje delo v prostorih lokalne radijske postaje.
S OTKOKOtVNJA^Ki OemuO Z kOiKU V Kum
Zdaj se spoprijemajo z umazanijo
in miselnostjo, ki še ni dojela, kaj pomeni čiščenje raznih odplak
Socializirano podje^‘e za industrgsko opremo SOP KrSco se razvga v dve smeri: izdeluje opremo za površin^o zaščito kovin in naprave za industrijske lakirnice, ukvaija pa se tudi z napravami za čiščenje pitne vode, komunalnih odplak, čiščenje vode v bazenih in izdelovanjem črpalnih postaj za vodovode.
Vse to projektira inženirski biro, ki ga ima podjetje v Ljub-^ani. V njem je zaposlenih 15 ljudi: inženirjev, risarjev in konstruktorjev.
„Živimo od tega, kar naredimo,“ mi je pojasnil inženir
PRIZADEVNOST
Medalja Puntarju
za zborovodsko delo
Za dolgoletno zborovodsko delo je Jože Puntar, 63-letni kmetovalec s Trške gore pri Kršekm, prejel „medaljo zaslug za narod“, katero mu je v imenu predsednika republike Tita izročil na njegovem domu Joško Radej, predsednik krške občinske skupščine. Odlikovanec je vsekakor izjemna osebnost v krškem povojnem , kulturnem življenju. Nadarjenost in ljubezen do glasbe sta Puntarja zapisali med tiste zanesenjake, ki so ves prosti čas posvetili amaterskemu kulturnemu delu.
Puntar je 1948 prevzel vodstvo pevskega zbora prosvetnega društva na Vidmu. Iz njega je kasneje nastal „Videmski oktet“, ansambel, ki je pod Puntarjevim vodstvom dosegel izjemno kakovost. Že 1950 je oktet na hrvatsko-slovenskem kulturnem festivalu zasedel prvo mesto in ta uspeh ponovil še nekajkrat zapored. 1954 je oktet na republiškem tekmovanju v Kranju dosegel odlično drugo mesto. Kvaliteto „Videmskega okteta" izpričuje tudi snemanje za radio Zagreb in nekajkratna snemanja za ljubljansko radijsko postajo. Jože Puntarje kot zborovodja zaslužen tudi za nastanek zborov v Leskovcu, Krškem in drugih krajih v občini. Koliko je odlikovanec pomenil za negovanje zborovske tradicije, najbolje priča dejstvo, da je z njegovo boleznijo in prenehanjem aktivnega dela, vsaj v Krškem, zborovsko petje povsem zamrlo.
Ž. ŠEBEK
Vodo v 10 vasi
Podpisov bo dvesto
Prviega februarja bd okoli 200 go^odinjstev z območja raške krajevne skupnosti podpisalo pristopno izjavo in položilo po 1.000 dinarjev kot prispevek za graditev 11 km dolgega vodovoda. Ta bo pripeljal pitno vodo v deset naselij. To so: Jelenk, Celine, Koritnica, Zabuko- e, Brezje, Dolenja vas, Površje, Ravno, Gmajna in Križišče.
Po dosedanjih računih bo veljalo to delo okrog 640 tisočakov. Vsako go^odinistvo bo odštelo za vodovod po 2.200 dinarjev in razen tega prispevalo še 300 do 400 ur prostovo^nega dela. Prizadevnim občanom bo krška občinska skupščina pri-^očila na pomoč z 220 tisoč dinarji.
Vodovod bo delno gravitacg-ski, delno pa bo vezan na črpalko. Ko bo zgrajen, bodo imela vodo vsa naselja krajevne ^up-nosti Raka, razen Planine.
SEBEK
elektro stroke Bogomil Magajna. V biroju se je zaposlil pred tremi leti, leto dni po njegovi ustanovitvi. „S kolektivom v Krškerh se strokovnjaki dobro razumemo, ker imamo tudi vedno čiste račune. Vsak je plačan po svojem delu.“
SOP nima konkurence pri domačih podjetjih, večje posle pa mu požro tujci, ker lahko dajejo opremo na kredit. Nekoliko botruje pri tem tudi nezaupanje do domačih proizvajal-"čev, vendar trd g o strokovnjaki, da ne zaostajajo za zahodnimi firmami. Nemci so na boljšem toliko, ker imajo na primer za lakirnice večje zaloge izdelkov kooperantov (ventilatorjev, instrumentov itd.).
Počasi in vztrajno prodira podjetje tudi z napravami za čiščenje vode, žal pa investitorji dostikrat ne dojamejo pravo-čaaio, kaj pomenita pred hote-
lom smrd^ivo morje ali reka, polna alg zaradi odplak, kijih neprečiščene spuščajo vanjo.
Nismo še prišli tako daleč, da bi spoznali, kako dobro je naložen denar za čistilne naprave. Zakoni pa bodo vedno ostrejši in bodo v takih primerih zahtevali svoje.
JOŽICA TEPPEV
Bolj enotno kot prej
Prva seja novoizvoljenega komiteja občinske konference ZK je bila posvečena sprejemu okvirnih delovnih načrtov komiteja, konference ter njunih organov. „V času, ko pretresajo notranjepolitično življenje pomembni dogodki, je bolj kot kdaj poprej potrebna ■ notnost ZK in delavnost slehernega člana,“ je v uvodu poudaril sekretar Milan Ravbar. O okvirnih delovnih programih za prvo polletje so poročale tudi komisije. Udeleženci so poudarili, da jih bodo morali komunisti dosledno uresničevati. Komite je rta seji izvolil nove člane komisije za splošni ljudski odpor in člane novoustanovljene komisije za zunanjepolitična vprašanja.
veselje JUBILANTO^^, OfTROK IN VMJKOfV
Zmernost za dolgo življenje
Krevljeva iz Lokev živita v slogi že 60 let
IZ PODBOČJA
Pokopali smo komaj 43-letnega kmeta Jožeta Juratovca z Brezja. Na hribovski kmetiji je ostala vdova s 4 otroki, s73-letnim bolnim tastom in 63-letno taščo. Ze tako težko življenje bo brez gospodarja dvakrat težje.	_	J.	S.
OGROŽENI SO ' ŠOLARJI
Na cestnem križišču na Vidmu ni znakov, da je v neposredni bližini šola. Tudi hitrost vožnje bi morala biti omejena. Na to opozarjajo starši, pa tudi odborniki so povedali na zadnji seji skupščine, da so otroci brez teh ukrepov v nevarnosti, p. R
V POLDRUGEM LETU 137 GROBOV
Bilo je 9. maja ' 970, ko so pokopali na novem scnovskem pokopališču prvega občana. Do danes so jih pokopali 50, razen tega pa so svojci prenesli na Senovo že 87 trupel z brestaniškega pokopališča. S tem so ga nekoliko razbremenili, saj je že zdavnaj pretesno. Do novega pokopališča je urejena asfaltirana cesta. Tam je tudi lepa mrliška vežica, manjka pa še smetišče, saj potok za to res ni primeren.
Ana in Mihael Krevelj po 60 letih skupnega ži^jenja še vedno čila, še vedno zadovoljna.
Doč^ala sta biserno obletnico poroke, pa nista šla ne v cerkev ne na matični urad; slavila sta v družipskem krogu. Prišlo je osem otrok, deveti je v Belgiji. Na malem hribovdcem posestvu v Lokvah pri Senovem sta jih vzredila deset. Eden je padel kot partizan. Zdaj imata že petnajst vnukov in osem pravnukov.
Živita z n^mlajšim sinom, snaho in tremi vnuki. V največje veselje jima je, da se otroci razumejo med seboj in da vedno radi prihajajo v rojstno hišo. Še sta pri močeh in rada poprimeta za delo, ki ga zmoreta.
Oče Mihael Kreve|j je star 87 let, mati jih ima 79. Očetov recept za dolgo življenje je: „Pridno delo in zmernost pri vseh stvareh, kajenja in alkohola pa nič.“
Ko so ju otroci na slavju vprašali, kako je bilo na dan poroke pred 60 leti, je mama obudila tale ^omin: „Po obredu sva se odpeljala na Brezje k Mariji Pomagaj in se vrnila pozno zvečer tešča, čeprav sva imela s sabo pečeno kokoš. Nobeden si je ni upal razrezati, kajti pri nas domaje to delal oče, pri moževih pa mati.“
T.
KRŠKE NOVICE
PRI KOMITEJU OBČINSKE KONFERENCE ZK so na prvi letošnji seji ustanovili komisgo za zunanjepolitična vprašanja. Vodil jo bo Alfonz Soln, svoje delo pa bo posvetila spremljanju najaktualnejših dogodkov po svetu in o njih razpravljala v lastnem okviru, v okviru občinske konference ali osnovnih organizacij ZK.
KANDIDACIJSKA KONFERENCA PRI OBČINSKI konferenci SZDL je minulo sredo volila kandidate za predsed.stvo republiške skupščine in potrdila kandidaturo Zdravka Krvine. Drugi na listi kandidatov ni prejel dvotretjinske večine potrebnih glasov.
ZAKUUCNI del DVELETNEGA TEKMOVANJA za pionirski znak „Tisoč radosti" bo v krški občini potekal ob sodelovanju vseh trin^^stih pionirskih odredov, ki sc jim bo prvič priključila tudi „Posebna šola“. V okviru jugoslovanskih pionirskih iger se je največ odredov prijavilo za športne nastope, najbolj množične pa bodo proslave ob 30-letnici ustanovitve zveze pionirjev Jugoslavije.
V TELOVADNICI NOVE OSNOVNE Sole so se pred dnevi srečale košarkarske reprezentance prosvetnilV delavcev iz Sevnice, Krškega in Brežic. Po izenačenih bojih so prvo mesto osvojili Breži-čani, pred reprezentanco iz Sevnice in domačini.
KOMISIJA ZA DRUŽBENO-PO-LITICNE odnose pri komiteju občinske konference ZK si je že sestavila okvirni delovni načrt za letošnje prvo polletje. Svoje seje bo komisija posvetila analizi medobčinskega posavskega sodelovanja, socialnim razlikam, stanovanjski problematiki, samoupravljanju, davčni politiki in razvojnim programom delovnih organizacij.
DANES DOPOLDNE SE JE v sejni dvorani občinske skupščine pričela seja konference občinske zveze združenj borcev NOV. Na njej ocenjujejo lanskoletno delo in sprejemajo letošnji delovni načrt. Nekdanji borci bodo obravnavali danes tudi aktualne notranjepolitične dogodke in sklepe 21. seje predsedstva ZKJ.
BREŽIŠKE VESTI
TIK
OBVEŠČANJE
Bolj domače!
V fovaimiškihf jgla^il-lih podcenjujejo jezik
Čmo na belem je in cxl-več se je sklicevati na mnenja pr^stavniških teles: le dobro obveščen samouprav-Ijalec lahko sodeluje pri od-ločaigu v delovnih organiza-cgah.
V sevniški občini se ne bi mogli ravno pohvaliti z izda-jarijem glasil v podjetjih. Tovarniške časopise imata le dve podjetji: Lisca, ki izdaja svoje glasilo že deveto leto in Stilles, ki ga ima drugo leto. Glasili izh^ata le občasno; letos pa sta že izšli prvi številki. Razen prispevkov o lanskem podovanju obravnavata načrte za letos, tovarniški list Stillesa pa tudi razgovore z nekaterimi delavci. Uredniški odbor glasila Lisce napoveduje rubriko „Vi sprašujete, mi odgovarjamo", po obratih pa namerava namestiti skrinjice za vprašanja, da bi zvedel za mnenja in predloge zaposlenih.
Obe glasili dopolnjujeta običajni ustni način obveščanja, oglasne dedce in razglašanje po zvočnikih. Časopis ima svoje prednosti: v roke ga dobi vsak delavec, ki potem lahko doma v miru prebere in premisli o odločitvah samoupravnih organov, o gospodarjenju in no-tragih odnosih v kolektivu.
Ž^al pa sta oba omergena lista sprta z lepo slovenščino. To je tudi sicer značilno za tovarniška glasila, ki jih pišejo posamezni strokovnjaki, ki podcenjujejo pomen tehtne domače bes^e. Se tako dobro.obvestilo, podatek sta poprečnemu delavcu nerazumljiva, če sta zavita v tujke in besedne puhlice, ki se tako naglo ši-rgo in zaradi katerih pravijo jezikoslovci, da je pri nas vse več zaničevalcev slovenščine. Ker je v izid vsake tovarniške hevilke vloženo precg truda, ne bi bilo odveč, če bi si uredniški odbori poiskali pomoč poznavalcev materinega jezika. A. Ž
Načrti in želje 1972
POTRDILI KANDIDATE
19. januaija je kandidacijska konferenca SZDL v Sevnici šele po tretjem glasovanju zbrala zadostno večino za potrditev kandidatov novega predsedstva slovenske skupščine. Največ glasov je dobil Zdravko Krvina, dosedanji predsednik občinske skupščine ŠkoQa Loka, za drugega k-tndidata pa so predlagali dr. Maro Bešter, profesorico na ekonomski fakulteti v Ljub^ani. Soglasno so podprli kandidaturo Staneta Kavčiča za predsednika republiškega iz-vršn^a sveta.	A.	2.
Na naša vprašanja odgovarjajo »mali župani«
o težavah' in načrtih krajevnih skupnost v sevniški občini smo se pogovaijali z njihovimi predsedniki oz. tajniki.
BOJAN NOVSAK, Boštanj: „Večina denarja, ki ga dobimo, gre za ceste in poti. Ker je vaških odborov veliko, dobi vsak le manjšo vsoto, ki
BOJAN NOVŠAK
.pa jo potem tudi podeseteri. Načrt za leto 1972? Ker so znane težave zaradi vode, bomo morali letos uresničiti načrt, po katerem bi v Boštanj speljali vodo iz doline Gra-hovice. To bi stalo kakih 200,000 dinarjev."
JOŽE STANIČ, Loka pri Zidanem mostu: ,>!enda smo edina KS, ki ima petletni načrt. Letos se bomo oddahnili od odplačevanja posojila za vodovod. Vn^rej ne bo mogoče brez samoprispevka ali prispevka za
ALOJZ FLAJS
drugih pridobitev ob proslavi v Šentjanžu. Za letos bi radi, da bi dokončali nekatere ceste, ki so zdaj v „su-
SEVNIŠKI PABERKI
PRIZNANJE PLANINCEV - Na občinskem zboru planinskega društva Lisca so najzaslužnejšim članom podelili priznanja planincev. Zlati častni znak je prejela Jela Frankič, srebrnega pa Vinko Božič, Andreja Flajs, Fianc Ogorevc in Maijanka Strgar. Več o delu društva prihodnjič.
NA LISCO JE POT PREVOZNA — Čeprav je v dolini bo|j malo snega, ga je na Lisci, tej priljubljeni izletniški točki, za smuico dovolj. Cesto redno vzdržujejo in je zato vse do Tončkovega doma spet prevozna.
DOČAKALI CISTERNO - Minuli teden so sevniški gasilci dobili ?.^004itrsko gasilsko cisterno, s katero bodo lahko pomagali pri gašenju požarov vsem gasilskim društvom v občini. Potrebujejo še dodatno opremo. Moštvo so že začeli usposabljati za ravnanje s cisterno.
ZAMRZNJEN HUMOR - Kaj neki kanijo uganiti za letošnji praznik pusta v Sevnici? Slišati je, da se bodo tudi humoristi podredili splošnemu varčevanju, zato karnevala po vsej verjetnosti ne bo, če izvzamemo norčye po gostiščih. Doslej sta namreč napovedani žc dve vesehci.
NE PUŠČAJTE V AVTOMOBILIH - 19. januarja je neznanec vlo-miT v avtomobil nemške registracye na dvorišču kolodvorske restavracije. Iz ojega je ukradel vrsto dragocenih predmetov v skupni vrednosti 3700 din.
NAPOVEDANO 8 VODOVODOV - Malokatera vas bo ostala v sevniški občini brez vodovoda. Vaščani so napovedali še gradnjo osme-rih vodovodov, in to: v Zgornjem in Spodnjem Rovišču, Mladetičih, Vrhu pri Cirniku, Mrzli planini, Artičah pri Telčah, Brezju pri Krmelju in Gornjem Brezovem.
„BOLNIKU" UHAJA VODA -Da je krme^skemu vodovodu ožilje že močno zdelano, potrjuje podatek, da je bilo lani potrebnih kar 11 meijenj, v katerih so ugotavljali, kje puščajo cevi. Urediti oskrbo z vodb - to je krme^jska naloga številka ena.
POSTAJA IN KIOSK - V Krmelju je odobrena lokacija, naročeni pa so že tudi načrti pri „Re-gionu“ v Brežicah, in kar je še pomembnejše: ljubljanska Tobačna tovarna bo pričevala denar za nov kiosk, novomeŠKo podjetje Gorjanci pa bo primaknilo nekaj pomoči za avtobusno postajo.
rovem“ stanju, kot na primer ceste Sentjanž-Kal, Kamen^o-Kamenca, pa tudi novo cesto v Mumice, sicer jo bo uničila voda.“
ANICA ŽELEZNIK, tajnica KS Bučka: ,JR.adi bi končali naš vodovod. Približno 80 gospodinjstev je prispevalo po 2200 dinarjev,- k^
?redvsem za revnejše hiše ni malo. )e bomo to narediUi^bo uspeh."
MILAN LEVSTEK, Krmelj: ,^aš kraj se naglo šiii. Letos bo vseljivih 22 novih hiš, 30 pa jih bo ostalo še v gradnji. Ker postaja preskrba z vodo vse tega, se bo letos treba lotiti vsaj
MILAN LEVSTEK
m
prve etape za gradnjo novega vodovoda. Pričakujemo, da naša vloga za 900.000 dinarjev posojila ne bo prezrta, čeprav nas že muči negotovost. Na zadnji seji krajevne skupnosti so člani tudi meniU, da bi bilo treba napeljati električno razsvetljavo proti Tržišču in Hinjcam.‘
JOŽE ŽIBERT, tajnik KS Studenec: „Naša krajevna skupnost ima za seboj bogato leto. Zgrajenih je bilo kar šest vodovodov, prispevek ljudi pa se je gibal med 3000 in
JOŽE STANIČ
uporabo mestnega zemljišča. Nujno je asfaltirati cesto v lx)ki in Račiči, noyo naselje v Loki potrebuje kanalizacijo. V načrt smo vključili tudi vzdrževanje naravnih znamenitosti in turističnih privlačnosti (pot na Lovrenc, ruševine Rudo ipd).“
AipJZ FLAJS, Šentjanž: „NaS ljudje zdaj vidijo prednosti asfalta in
JOŽE ŽIBERT
4000 din na gospodinjstvo. Za letos je v načrtu vodovod v Rovišču, tako da bodo brez tekoče vode ostale le še Ponikve in del Hudega Brezja."
JANKO REBERNIK, Sevnica: „Po mojem bi morale krajevne skupnosti razpolagati s celotnim prispevkom od mestnega zemljišča. Letošnji program naj bi zajel ureditev
JANKO REBERNIK
posebne šole v Sevnici, preureditev, tole v Zabukovju, drugo etapo gradnje vrtca, ureditev odra v donlu iVd Partizan, nakup gasilske cisterne, gradnjo mrliške vežice ..
Tov. Rebernik meni, da bi kazalo pripraviti novo teritorialno delitev, v mestu pa naj bi imeli tudi mestni svet KS, kazalo pa bi ustanoviti še komisije za posamezna območja.
A.ŽELEZNIK
LETOS MOST PRI TRŽIŠČU
Na posvetovanju krajevnih skupnosti Krmelj, Šentjanž in Tržišče, na katerem so sodelovali tudi zastop-i niki krajevne prganizacije SZDL Krmelj in Metalne, so ugotovili, da imajo načrti posameznih krajevnih skupnosti veliko skupnega in da je treba v prihodnje bolj sodelovati kot doslej. Pretresali so najvažnejše probleme krajev, kot so; vodovod v Krmelju, pokopališče v Gabrijelah in Tržišču ter podobno. Na sestanku so bili seznanjeni, da bo verjetno še leto.s narejen most čez Mirno pri Tržišču, ki ga bo pomagala delati tudi krmeljska Metalna Novi most bo imel 30Jon nosilnosti in bo širok 6 metrov.
. B. D.
k v
Krajevnega samoprispevka za šolstvo se je zbralo za tretjino več, kot je bil načrt
Kot vsako leto doslej spet poročamo o zbiranju samoprispevka za šolstvo ter o uporabi tega denarja, brez katerega ne bi bilo mogoče uresničevati načrte o posodobljanju šol v trebanjski občini. Zdaj, dve leti pred iztekom plačevanja (samoprispevek je bil na referendumu decembra 1968 podaljšan za pet let), je stanje naslednje.
V treh minulih letih se je na račun samoprispevka zbralo skupno 2,434.190 din, kar je skoraj ena tretjina več, kot je bilo za ta čas predvideno. K temu je največ pripomogel prispevek od Osebnega dohodka zaposlenih, ki se je povečal predvsen^ zaradi tega, ker so bili večji prejemki. Povečal se je tudi
NA' DOLENJSKEM:
Prva barvna (tel e) vizi ja
Najnovejše iz pustnega Mokronoga
Kdor še ni videl barvne televizije, pa četudi jo je že, naj na pustno nedeljo, 13. februarja, pohiti v Mokronog, oprbstite v Nassenfuss, da si bo l^ko ogledal na največjem ekranu, kar so jih izdelali dodej - prvo dolenjsko barvno televizqsko odd^o.
Kaj kanqo narediti člani slovitega kluba larf^ev pod okriljem domačega turističnega društva, o tem smo nekaj že poročali, zdaj pa so prišle nove novice, kaj so stuhtali na priprav^alnih sestankih, ki se vlečejo dolgo v noč.
Ekran brez oddignika, pa četudi 2,54crat 4 metre velik, ne . more oddajati programa, so uganili vrli MokronožanL Sklenili so v spored vnesti tudi otvoritev oddajnika z vsemi potrebnimi aparaturami.
Laifaiji razumejo naš čas in se zavedajo, kaj dandanes pomeni obveščanje, zato so Zelenili, da bodo izdali tudi časopis z naslovom „Mokronoška larfarija“. Zaupajmo nsy še, da bo v pustnem času tem presnetem poslovala v Mokronogu tudi „Skarpa di banka“, ki bo našim baiikigem pokazala, kaj se pravi go podariti z občanovim dena^em in devizami. Starejši Mokronožani vedo, zakaj so za banko izbrali to ime.
Pa bodi za danes dovolj! V pričakovanju novih agencgskih poročil.	Vaš	DL.
Danes o davkih
. Danes se bo prvič v letošnjem letu sestala občinska skupščina Trebnje. Obravnavala bo osnutek odloka o letošnjih davkih, izhodišča za proračunsko porabo v tem letu, poročilo o delu sklada za urejanje stano-vanjskili zadev borcev NOB, poročilo o kadrovskih in stanovanjskih problemih v družbenih službah, poročilo o porabi krajevnega samoprispevka v šolstvu in drugo.
''prispevek od dohodka iz obrti in drugih gospodarskih dejavnosti ter prispevek od pokojnin, medtem ko je bil prispevek od katastrskega dohodka kmetov za dobrih 20 odstotkov manjši, kot je bUo predvideno. Če prispevke posameznih 'Aupin prebivalstva predstavimo v številkah, dobimo naslednje zneske: prispevek iz osebnih dohodkov je znašal do konca decembra lani 1,799.134 din, prispevek od katastrskega dohodka kmetov 268.068 din, prispevek od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti 119.487 din in prispevek od pokojnin 223.975 din.
Bralce smo svoj čas že seznanili, za katere namene je bil porabljen zbrani denar, ki se razdeljuje na podlagi načrta, ki ga je sprejela občinska skupščina. Doslej zbrani samoprispevek je bil takole razdeljen: osnovna šola Veliki Gaber 114.360 din, OS Sentlovrenc 142.656, Trebnje 5554, Trebelno 469.568, Jelševec 264.793, Mirna 61.511, pri Dolenjski banki in hranilnici pa je oročeno 673.654 din, na računu pa je še 697.130 din.
FRANC KOPRIVEC
Nedolgo tega je umrl Franc Koprivec iz Stare gore pri Mirni, star 80 let, po domače „Spanek!‘
RoM se je v Zabrdju pri Mirni. V prvi svetovni vojni se je boril na tirolski in ruski fronti, zatem pa kot prostovoljec za severno mejo. Ko se je vrnil domov, si je ustvaril družino in skupaj z ženo Jožefo Novak iz Stare gore vzredil osmero otrok. Sin Ludvik je bil aktiven borec NOV in je padel 1944; leta kot partizan v Cankarjevi brigadi. Pokojni Franc je v .času revolucije pomagal marsikateremu borcu, posebno ranjencu, v njegovi hiši je 'bila čevljarska partizanska delavnica, tam pa so našli zatočišče tudi mnogi partizani, ki so se nahajali v gozdovih okoli Blatnega klanca. Družba mu je za to sodelovanje pomagala, ljudje pa so ga nasploh imeli radi, saj je bil skromen, pošten in po srcu dober človek.	A,	K.
TREBNJE — V torek popoldne so se v Trebnjem pogovarjali s predstavniki SAPA in GORJANCEV, da bi Trebnje s pomočjo teh dveh podjetij le dobilo primemo avtobusno postajo, ki bo pri stari osnovni šoli.
TREBNJE — Pohtičnemu aktivu trebanjske občine bo o mednarodnem položaju in o vtisih z generalnega zasedanja OZN v torek popoldne ob 15. uri govoril Bogdan Osolnik, član jugoslovanske delegacije.
VSE ZA MLADE, TO VEČNO UPANJE STAREJŠIH: prgetno je v novem vrtcu, ki gaje Trd)i^e dobilo z novim letom. (Foto: L^an)
OBRAČUN PO TREH LE,TTH
Koliko in kam je šlo?
Velikoloska želja
želja pri nas ne bo nikoli zmanjkalo, to potrjujejo naši sestanki. V Veliki Loki na primer so na nedavni seji odbora krajevne organizacije SZDL želeli, naj bi cesto proti temu kraju asfaltirali. Ker je znano, da tudi prometnejše ceste pri nas ne pridejo na vrsto, je gotovo, da bo to ostalo le želja, V Veliki Loki so se tudi hudo pritoževali nad Cigani, češ da sekajo gozdove in s tem delajo lastnikom veliko škodo,
MIRNA: DOVOU ŽIVLJENJSKEGA PROSTORA
Na Mimi ne bo zmanjkalo parceF za^ graditev zasebnih stanovanjskih hiš. Na gradbenem kompleksu z oznako „Roje 11“ je resda prostora le za 14 hiš, toda še letos bo na voljo kar 60 parcel v zazidalnem predelu „Roje I“, ki je bil sprva rezerviran za večdnje Tovarne gospodinjske opreme. Cena zem^išča bo 10 do 20 dinarjev za površinski meter, komunalni prispevek pa približno 25.000 dinarjev na parcelo. Zemljišča si bodo ljudje lahko kupili na podlagi javnegia razpisa in zbiranja ponudb.
FRANC GLA VAN
Prejšnji teden smo se na dobrni-škem pokopališču poslovili od našega dolgoletnega pismonoše Franca Glavana. Strla ga je huda in zahrbtna bolezen, ki mu ni dovolfla, da bi po trudapolnem delu užival zasluženi pokoj, ki gaje nastopil lani.
Pokojni France je bil doma iz Železnega pri Dobrniču. Že v stari Ju-goslavgi je občutil vse krh^ice, ki so
se godile delavcem in si je zato moral poiskati kruh v tujini. JCo je domovino rapadel sovražnik, se je vrnil in stopil na stran tistih, ki so jo branili. Sel je ^ozi italgansko internacijo v partizane, kjer so ga sovražniki ujeli. Iz zaporov je pobegnil in se znova pridružil borcem NOB. Za svoje usluge in hrabrost je bil kasneje odlikovan.
Po osvoboditvi seje najprej za ne-k^ časa zaposlil kot pismonoša na Mirni, a se je kmalu vrnil v rodni Dobrnič, kjer je vse do upokojitve opravljal svoje naporno in odgovorno delo. Tu si je tudi ustvaril dom in družino. Veljal je za dcrb-nega moža in očeta. Zelo delaven je bil tudi v krajevnih organizacijah, nasploh pa je bil dober človek, odlikovale so ga iskrenost', poštenost in vedrina.
S. PLESKOVIČ .
TREBANJSKE IVERI
JUBILEJ GODBE NA PIHALA -Vsakdo ne ve, da je trebanjska godba na pihala obstajala že pred vojno. Letos bo slavila 35-letnico svojega delovanja, kar nameravajo dostojno proslaviti. Izmed nekdanjih godbenikov, ki so prvič zai^ali na pihalne instrumente v Trebnjem, je živ še Anton Hren iz Benečije.
LETOS TUDI PRODAJNI ODDELEK — Mimo obsežnega letošnje-programa Tabora slovenskih U-ovnih samorastnikov, o čemer več pišemo na kultumi strani, bodo letos v Trebnjern odprli tudi prodajni oddelek galerije, v katerem ^do naprodaj dela likovnih samorastnikov.
SPET ODPRTA GOSTILNA -Nekdaj tako znana Springeijeva gostilna v Trebnjem je bila po krajšem presledku v soboto spet prvič odprta. Notranjost je lepo prenovljena, obetajp pa tudi dobro kuhinjo in strežbo, tako kot je bilo nekdaj.
LE NAČRTI — Trebanjska osnovna šola je že prepolna. Zaradi stiske
» prostori je treba uporabljati za učilnice tudi pomole prostore. Stavbo bo prej ali slej treba dozidati. Zaenkrat so pripravljeni idejni načrti, ki napovedujejo, da bodo šolo povečali tako, da bodo dozidali nov del k telovadnici.
ZADNJE KRAVE IZ HLEVA -Kmetijska zadruga Trebnje je odprodala zadnjih 19 krav na Mali Loki. Kot je bilo že večkrat rečeno, se namerava posvetiti predvsem sodelovanju s kmeti in trgovini, lastno proizvodnjo, ki ni donosna, pa opušča. ■*
NESREČNI ,J“ — Zaradi ene same črke je bil nedolgo tega kino Trebnje ob najmanj 100 starih tisočakov. Film je zaradi napačne oznake železnica odpeljala v Trebinje v Hercegovini, ne pa v Trebnje na Dolenjskem. Najhujše jp to, da zaradi škode, ki je nastala, kino ne more od distribucijskega podjetja zahtevati povračila, saj pifc v pogodbi, da do odškodnine nima pravice, če napaka nastane po krivdi pošte ali železnice.
TR£BANJSEE NOVI
DECEMBRA 1943 NA KOZJANSKEM
#	Napad na Šempeter od 19. na 20. december 1943
Okoli 23. ure je Kozjanca četa s 35 partizani pridela v prostor med Zag^em in Šempetrom. Imeli smo nalogo, da uničimo nemško stražo »^na cesti Sempeter-Kumrovec pri sotel^em mostu, da postavimo zasedo na cesti pri Sokolu, prekinemo telefonsko zvezo med Šempetrom in sosednjimi postojankami in da z glavnino čete nenadoma in neopazno vpademo v Šempeter. Tu njg bi obkolili stavbe, v katerih je bil sovražnik. Te naloge bi mor^i izvršiti ob 24. uri, da bi po prihodu Zagorcev skup^ napadli sovražnika.
Anton Lah-Zmajgo je krenil še z enim borcem proti mestu na Sotli, da bi uničil oziroma pregnal grani-čaije iz stražarnice. Viktor Lipej-Godec je s puškomitraljezom in s tremi borci odšel v zasedo k Sokolu. Anton Predcar-Tomaž je še z enim borcem moral uničiti telefonsko '-zvezo s sosednjimi postojankami in porušiti nekatere telefonske drogove. Vse te naloge so bile opravljene do 24. ure, samo glavnina čete kot glavna nap^alna sSa ni vpadla v Šempeter, ker ji Zagorci niso dali dogovonenega znaka z raketo, da so prijeli k Sotli.
Ker dogovoijene rakete Zagorci niso izstrelili niti do pol ene ure, se je komanda naše čete odločila napasti postojanko sama. Glavnina naše čete pa se je pred napadom zmanjšala se za šest borcev; trge borci so bfli naknadno odrgeni v zasedo na cesti Podsreda-Kozje, trge pa na cesto Sedla^evo-Imeno. Tako nam je za napad na postojan-'ko ostalo le še 21 borcev. Komandir Modras jih je razdelil takole: 6 jih je določil za n^ad na vermane v osnovni šoli, kijih je bilo 20, ostalih 15 pa za napad na graničarie in žan-dage. Teh je bilo okoli 42, ker so nekateri vegetno bili na sti^i in v patrolah ob meji. Koje posameznim dcupinam določil naloge za n^ad na sovražnika, se spominjam, da je Modras rekel: „Ker Zagorcev ni, bomo pa sami likvidirali postojanko!"
Približno deset minut pred eno je Modras izstrelil prvi strel na žan-daija, ker ga je zaustavil s svojega stri^ardcega mesta. Po tem strelu je v nekaj sekundah oživel ves Šempeter in nastalo je strahovito streljaige. Sovražnik je varčeval z municijo, pa tudi mi. Poleg strelov iz avtomatskega orožja in pušk so druga za drugo ek^lodirale ročne bombe. Kako tudi ne bi, saj smo se udarili na nribližno 150 metrov širokem in 250 metrov dolgem prostoru. In na tem’prostoru je nenehno pokalo iz sto cevi.
Nam so bili še posebg nevarni tisti prebivalci trga, ki so imeli orožje dom& in so streljali na nas iz hiš in
gospodarskih podopg. Eden takšnih domačh branilcev je streljal name z brzostrelko iz Hohnječevega kozolca, ko sem se plazil po njivi za šolo. Ne vem, ali je bil on slab strelec ali pa me je obvaroval plitvi jarek, ki je bil na njivi od ogrebanja koruze. Na koncu tgive je bil v zemljo zakopan večji čeber, poln vode. Ker sem ves čas gledal proti kozolcu, čebra nisem opazil in sem se proti svoji volji po dolgem času pošteno okopal, le da je bila voda nekoliko premalo ,,temperirana“. Šempeter najbrž ni bil nikoli prej niti nikoli pozneje tako osvetljan kakor tisto noč. Za to je poskrbel sovražnik, ki je na raznih mestih neprestano izstreljeval svetlobne rakete.
Okoli ene ure smo zaslišali od mosta na Sotli vzklike: „Napred Slovenci! Smrt bandi!“ Takoj smo vedeli, da so to Zagorci in vedno bolj smo stiskali obroč sovražnika. Čeprav je bila naša borbenost na višku, smo bili proti 80 branilcem, ki so se skrivali v hišah in bunkeijih, prešibki, saj nas je bilo komaj 21, pa se orožja za t^šno borbo nismo imeli. Zagorci so torej prešli Sotlo zaradi ne^orazuma olaog časa z enourno zamudo.
. Takoj po prehodu Sotle so Zagorci del čete poslali v zasedo na cesto pr-^ti Podsredi, del čete pa na cesto proti Sedlarjevemu, kot je bilo prq dogovoijeno. Ostali borci bataljona - ena četa - pa so prišli na pomoč nam v Šempeter. Pri mostu na Sotli jih je čakal in jih po naj-bljižji poti v Šempeter vodil Alojz Večko-Boris. Težko so se prebgali proti središču sovražnflcove obrambe, ker so bflii povsod pod nenehnim sovražnikovim ogigem. Prinesli so s sabo steklenice z bencinom in z tgim zažgali del stavbe, kjer so se branili ^ndaiji. Pri prehodu čez Sotlo so Zagorci v sti^amici našli tudi zaboj ročnih bomb in več sto nabojev.
Okoli četrte ure sta se obe komandi odločili za zadigi napad na branilce z ročnimi bombami. Toda tudi sovražnik sč je branfl z bombami: metal je na nas snope s po tremi ročnimi bombami skupaj. Takšen snop ročnih bomb je prfletel v Ivana Kostevca-Cirila, drugi pa v Janka Jutriša iz Zagorskega bataljona. Obema je u^elo, da sta še pred eksplozijo odvrgla bombe in tako obvarovala sebe in ostale borce.
V	tem, zadnjem silovitem napodu nam je u^elo pregnati žandaije iz bunkerjev, Modras, Ciril in Matevž iz Kozjanske čete ter Branko Var-jačić in Jankovič iz Zagorskega bataljona pa so bili vdrli v žandermerij-^o postajo. Zanda^i so iz prvega nadstropja postojanke vrgli nanje ročno bombo, ki je ranila Jankoviča, doma iz Miljacke ob Sotli. Var-jačića pa je zadela svetlobna raketa, ko se je iz pritličja pognal v zgornje
- pog .	.
prostore, in ga za nekaj časa onemo-
gočila za borbo. Ker se niso mogli prebiti v zgornje prostore do žandar-jev, so se brez izgub vrnili iz stavbe.
Danilo se je že in po tem silovitem napadd ni bilo več verjetno, da bi zavzeli utijene sovražnikove postojanke. Operativni oficir Zagor-dcega odreda Branko Cikojević-Neno je okoli 5.30 ukazal um k proti Sv. Goram. Se pred tem ukazom je sovražnik skušal napasti zasedo Zagorcev na cesti Sempeter-Imeno.
V	zasedi pri Sokolu pa je Viktor Lipej-Godec streljal na osebni avto in ubil enega uniformiranca sovražnika.
Pred našim umikom iz Šempetra so žandaqi izobesili belo zastavo. Tega se je razveselil Anton Varlec-Slavko in zavpil: Žandaiji se predajajo!" Takoj zatem je skočil preko ceste in ograje pri žandannergski postjgi, da bi bil prvi tam, to pa je bilo zanj usodno. Iz ene izmed strelnih lin je počilo, Slavko j^ bil zadet; dobil je težko rano. Da bi ga maščeval, je Anton Lah-Zmago preskočil ograjo in vrgel v stavbo bombo, toda tudi iz poslopja so takoj nanj vrgli bombo, vendar se ji je še pravočasno izognil. Pravijo, da so kasneje žandari govorili, da je bila to njihova zadnja bomba in da tudi nabojev niso več imeli.
#	Smrt komandirja kozjanske čete Ivana Škvarča-Modrasa
Ko smo se okoli šeste ure umaknili iz Šempetra, smo se pod kozolcem dr. Kuneja našli: Modras, Stanj-ko - puškomitra^ezec, še dvadruga borca in jaz. Občudovali smo mlade zagorske borce, preštevali njih in njihovo oborožitev in odzdravljali našim Slovencem, ki so se pomešali v kolono med Zagorce.
Kolona je štela okoli 150 partizanov in se je pomikala po stezi proti vrhu Sv. Gor. To je na nas Kozjance naredilo močan vtis, saj do tedaj še nikoli nismo videli toliko partizanov v eni koloni. Sam pri sebi sem razmišljal: „Toliko nas je, da bomo lahko na Kozjandcem IDcvidirali vse sovražne postojanke.” Verjetno so podobno čutili ob pogledu na kolono tudi drugi kozjanski borci. Le Modras je molčal in zamišljeno strmel v sivo jutro.
Ko seje zadnji del kolone odda^il od nas, se je Modras nenadoma predramil iz razmišljanja in pregovoril: „Vsi dcupaj nismo uspeli, grem pogledat, kjg zdaj delajo v Šempetru. “ Njegovih besed nismo vzeli resno, dokler nismo opazili, daje res izginil izpod kozolca. Cez nekaj sekund smo zaslišali strel ih nato eksplozijo ročne bombe. Stanjko je zavpil:
, Pričekajte ovdje, idem vidjeti šta je s komandirom!" Kmalu zatem smo zaslišali dolg rafal iz Stanjlcovega
puškomitraljeza. Nato smo še mi pohiteli proti graničarski stavbi in zagledali V Stanjkovih rokah Modrasov nahrbtnik. Stanjko pa nam je rekel: „Komandir je mrtav! IpaJio sam na bandu refaJ kao zadnji pozdrav mome komandiru!" Molčali smo, oči so se nam orosile ob mrtvem ko-mandiiju.
Ker nisem imel nahrbtnika, sem dobil Modrasovega in njegovo pištolo štajer. Njegove puške pa Stanjko ni mogel pobrati, ker je bila na mestu, kjer bi tudi njega sovražnik lahko zadel.
Blizu kozolca so bili takrat tudi komisar naše čete Jože Planinc-Kostja, Milan Alič-Matevž in Alojz Večko-Boris. Ko so slišali strel in ekplozgo bombe, je Kostja, ki je poznal Modrasove nenadne odločitve, rekel Matevžu in Borisu: „To bo gotovo Modras! Stopite pogledat, kaj je z njim!“
Kot mi je pr^ovedoval Anton Vrbančič, ki je takrat živel v Šempetru, je Modrasa ubila ekplozga ročne bombe na robu kamnite škarpe. Ekplozija je v škarpi odlomila kamen, ki je zadel Modrasa in mu zdrobil polovico čela in lobarge. Smrtonosno bombo so vrgli iz stavbe graničaijev.
Se isti dan, 20. decembra, so graničarji Modrasa pokopali na pokopališču v Šempetru. Najprej so ga hoteli pokopati za pokopdiščem* vendar je to preprečil komandir žan-darmergske postaje Šempeter Henrik Wurmitzer. Rekel je: ,To je vojak in pokopati ga moramo tako, kot to pr^^a vsakemu vojaku!” Čez nekaj dni so morali Modrasa odkopati in prenesti na dvorišče grani-, čardce (Hohnječeve) stavbe, ker so ga pred pokopom pozabili fotografirati. Nato so ga ponovno položili v isti grob.
Tako je 20. decembra okoli šeste ure končal svoje življeige Ivan Skvarča-Modras, predvojni komunist, borec od leta 1941, proglašen za narodnega heroja 1951. leta.
Dne 20. decembra zvečer je prišel v Šempeter Steindl z dvema »upi-nama vermanov in s tremi težkimi strojnicami. Prepričati se je hotel, kako so preživeli n^ad „tonditov" in kakšno je razpoloženje nemških naseljencev po napadu. Bfl je besen, in ko je srečal Antona Vrbančiča in njegovo sestro, poročeno Gabron, jima je grozil s pištolo in kričal: „Zakaj banditi niso nocoj napadli tudi vaših slovenskih družin? (Po izselitvi je ostalo v Šempetru in okolici še okoli deset slovendcih družin). Pred odhodom iz Šempetra pa je Steindl tamkajšnji posadki ukazal, naj se bolje pr^ravi za obrambo. Zato so Nemci začeli že ponoči kopati strelske jarke okoli Šempetra.
#	Ocena napada na Šempeter
Iz 9pisanih bojev za postojanko Sempeiter vidimo, da voja3co Kozjanci in Zagorci nismo upeli. Če se nam ne bi bil primeril časovni' neporazum pri začeticu napada, bi bili združeni z odločnim n^adom obeh enot hkrati, sovražno postojanko gotovo zavzeli. Vendar si lahko mislimo, da bi utegnil biti upeh za nas usoden. Če bi bila namreč postojanka padla, bi se bili mi te dni v Šempetru zadržali gotovo dlje časa. Ostali bi tam najbrž tako dolgo, da bi nas sovražnik iz smeri Imeno, Podsreda in Bize|$^o n^a-del z močnejšimi enotami. Mi namreč nismo v6deli, daje nasprotnflc že zgodaj zjutrq 20. decembra imel pripravljenih za boj okoli tisoč mož
»VIATOR«, prometno, hotelsko in turistično podjetje Ljubljana
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
FE GOSTINSTVO
5 vajencev za poklic kuharja oziroma natakarja v hotelu »Smuk«, Semič
Pogoj:
— končana osemletka
— veselje do dela v gostinski stroki
— 'stanovanje v Semiču ali bližnji okolici.
Pismene ponudbe pošljite podjetju »VIATOR«, Ljubljana, Celovška c. 164, najkasneje do 5. februarja 1972.
P/*fsečnp<^
c
Pf^lask
Pfayi6
di)rkljosf^n
/(J**®'.. J) Dolsko^Seiioi'o
Drt^avecM
^-Suš&Psp.-)
v.
SromUe
^Voleje
Shden
I v v
^fisce
^ C/?
Globok
%
rezma
r~ ^	^
Kapele\<
. •'7 I
BRW
a st-®
V.PmIog
Cehklie
'^*opi
I
Prizorišče decembrskih bojev Kozjanske čete in I. Zagorskega bataljona
na črti Drenovec-Osreddc-Javor-je. Ce bi se bili mi zadržali v Šempetru samo še tri ure, bi sovražniku s temi svojimi enotami s hitrim maršem u^selo zasesti cesto Sokol-Sv. Gore - dolina reke Bistrice, kota 371.
Ta položaj pa bi sovražniku odlično ustrezal za napad na nas v Šempetru. Tako bi nam bil sovražnik že v teku dneva zaprl umik proti Drenovcu, kamor se je edino lahko umaknila tako števUčna enota, kot smo takrat bili mi; če pa bi nas sovražnik obkolil na Sempetrskem polju ob Sotli, bi nam iz svojih od-ličnfli položajev in z veliko številčno premo^o z okoli tisoč možmi lahko prizadejal velike izgube, oziroma nas skoraj popolnoma uničil.
V političnem pogledu pa je ni^ad na Šempeter popolnoma uspel. Med nemškimi naseljenci v okrožju Brežice je zavladal velik strah, ki je omajal tudi njihovo prepričanje, da bodo večno go^odarili v tem delu naše domovine.
Naš napad in njemu sledeče borbe 20. in 21. decembra so povzro-č'ile vel^o derbi tudi vojaškemu in političnemu vodstvu na Spodnjem Stajerdcem. Skrbelo ju je, kako zagotoviti naseljencem varnost in kako zavarovati tu svojo oblast. Iz dneva v. dan pa so Slovenci in nemški naseljenci ter tudi pripadniki vojaških enot vedno bolj zgubljali vero v nepremagljivost velike Nemčge.
V napadu na Šempeter smo Kranjci imeli enega mrtvega in enega ranjenega borca, sovražnik pa je imel v n^adu pri Sokolu enega mrtvega, v celoti pa deset ranjenih in štiri ujete. Zaplenili smo dve brzostrelki, pet pušk, več sto nabojev, 40 ročnih bomb, šest vojakih plaščev, štiri pare škornjev, štiri uniforme in štiri nahrbtnike.
#	Od Šempetra do Osredka
Kolona Kozjancev in Zagorcev se je nekoliko pred sedmo uro ustavila pri Rautneijevih na Sv. Gorah. Tu ano ujetim sovražnikom pripravili kratko politično predavanje o pomenu in cilju naše borbe. Ker so bUi ujetniki Avstrijci, smo jih poslali nazaj v postojanko Šempeter. Pred odhodom so nam morali izročiti svoje dobre uniforme, mi smo jim padali naše najbolj obrabljene hlače, bluze in čevlje. Te naše začasne ujetnike
so za ka;zen že čez nekaj dni poslali na vzhodno fronto.
Na Sv. Gorah smo se Kozjanci poznali z dmgo skupino petih Slovencev, ki so prišli v našo Četo z Zagorci iz Hrvaškega Zagorja. (Dne 14. decembra pa nam je bil Edo Zida-rič-Tarzan pripeljal iz Hrvaškega Zagorja prvo skupino šestih slovendcih borcev). V Rautnerjevihiši smo pre-vili tudi naša dva ranjenca. Po sedmi uri smo nadaljevali pohod v smeri Vrhovnice-Javoije-Osredek, kamor smo prišli okoli desete ure.
#	Nemška poročila" o napadu na Šempeter
Sporočilo Steindla, vode Štajerske domovinske zveze, 20. decembra 1943 šefu civilne uprave za Spodige Štajersko o partizandcem napadu na Šempeter pod Sv. Gorami pravi: „20. decembra 1943 ob 9.55. Prosim, da poročilo takoj izročite gauleiterju in drž. namestniku go^jodu dr. Sffifriedu Uberreitherju. Zaupno! Pri Šempetru pod Sv. Gorami se je položaj zelo poslabšal. Iz Šempetra pod Sv. Gorami ne moremo dobiti nobene zveze. Baje je prišla iz Hrvaške banda, ki štege nekaj tisoč mož. Ukrenil sem vse potrebno in bom poročal, brž ko bom seznanjen s podrobnostmi.''
Komanda varnostne policije in varnostne službe Spodrge Štajerske pa je 21. decembra 1943 v boju pri Šempetru pod Sv. Gorami poročala: „Maribor, 21. decembra 1943. Zaupno! Zveznemu vodstvu Stjgerske domovinske zveze, v roke SA ober-fuehregu Steindlu (osebno). 20. de-, cembra 1943 ponoči ob tre^i uri je tisoč banditov pri Šempetru pod Sv. Gorami prešlo nemško-hrvaško mejo in zasedlo Šempeter pod Sv. Gorami, ki ga imajo še zdaj v posestL Na tem območju so pretrgane vse telefondce zveze. Po operacijskem ki smo ga našli pri padlem
Icuririu, je banda, pri kateri je tudi XII. Štajerska brigad^ na Sv. Gorah, Vrhovnicah, Javoru in Pustem vrhu. Iz povelja je tudi razvidno, da morajo banditi na omenjenih položajih čakati na nadaljnja povelja. Po poročilih, ki smo jih dobili 21. decembra 1943, so sile vermanšafta pod vodstvom zveznega vodje Steindla osvojile Pišece in &mpeter pod Sv. Gorami in tam čakajo na okrepitev. V Pišece so privedli tri prebežnike.“
„Da bi uničili bandite, ki so pri Šempetru prodrli iz Hrvaške, so angažirali sile 14. SS policijskega polka, ki so jih okrepili tanki in ver-manšaft pod vodstvohi zveznega vodje Steindla. SS sturmbann-fuArer Vogt.“
Odlomek iz vojnega dnevnika 18. polka deželnih strelcev o angažiranju enot v prostoru severno od Brežic: „649. bataljon, 20. decembra 1943. Večje skupine band so napadle Šempeter in Pišece. Čete so bile v akcgi pri Podsredi, Šempetru pod Sv. Gorami, na Bizeljdcem in v Pišecah."
Izvod iz poročila 3. čete 611. ba-, taljona deželnih strelcev 30. decembra 1943 o akciji pri Šempetru od
20.	do 25. decembra 1943: „20. decembra se je četa 50 mož pod poveljstvom dveh oficirjev in 6 podoficirjev ob 13. uri na dvdi tovornjakih odpeljala čez Bizeljsko naravnost v Šempeter pod Sv. Gorami. Prišla je ^a ob 14.35. Tam so banditi v prejšnji noči izvedli hud napad na graničarsko in orožniško postno ter na zasebne hiše. N^adali so od
0.4 do 7. ure gu^raj. Graničarska postaja je bila pri tem izpostavljena najhuišemu pritisku. Lastne izgube 3 težko in 3 lažje ranjenih, 2 graničarja so ujeli, odpeljali, nato pa popolnoma slekli in izpustili. Izgube banditov: 1 vodja banditov (pol. komisar) ubit, 1 ujet in okrog 50 ranjenih. V Šempetru in bližini okolici ni bito ob prihodu naše čete nobenega sovražnuca. Popoldne pa je bilo opaziti močnejše premike na hrvaški strani in na Sv. Gorah. Pričakovati je bilo, da bodo banditi, kot so pred odhodom zagrozili, znova napadli. Šempeter je četa zavarovala s štirimi polj^imi stražami, dve drugi polj^i straži sta postavili obmejna carindca zaščita in krajevni vermanšaft. Podpisani Hildebrandt, stotnik in komandant čete."
Iz poročila 3. čete 611. bataljona . vidimo, da je bila to prva sovražnikova enota, ki si je šele ob 13. uri upala priti v Šempeter.
Iz navedenih odlomkov poročil vidimo, da je sovražnik visoKo precenil število Zagorcev. To je dofciz, kako je napad prestrašil ne le nemške naseljence, temveč tudi vojaSce in politične kroge.
#	Spopad na Preski
Po predvidenem načrtu za uničenje Kozjandce čete je sovražnik
20.	decembra leta 1943 v zgodnjih jutranjih urah iz smeri Pišece-Srom-Ije-Zdole-Veliki Kamen koncentriral v rajonu Drenovec in Osredek okoli tisoč mož. Koncentracga sovražnikovih enot ni bila v nobeni zvezi z našim napadom na Šempeter v noči od 19. na 20. december.
(Se nadaljuje)
/
mousTRURmoTonniH VOZIL novomESTO
PROSTA DELOVNA MESTA
Zaradi povečanja proizvodnje avtomobilov in prikolic odpiramo nova delovna rnesta in vabimo k sodelovanju:
# več kvalificiranih delavcev — ključavničarjev, kleparjev, avtomehanikov, avtoličarjev, varilcev in mizarjev
# več priučenih delavcev v kovinski in lesni stroki # več nekvalificiranih delavcev za delo v proizvodnji avtomobilov in proizvodnji prikolic
Kandidati za zaposlitev naj pošljejo pismene ponudbe kadrovsko-socialni službi podjetja.
Na progah, kjer inria podjetje organiziran avtobusni promet, je prevoz zagotovljen.
COSMOS, Ljubljana	
TOVARNA BELT, Črnomelj	
razpisuje	
licitacijo za prodajo	
KALILNE PEČI SCML — 50-50	
Licitacija bo 9. 2. 1972 v prostorih tovarne Črnomelj, in sicer od 8. do 9. ure za družbeni po 9. uri za zasebnike.	BELT, sektor.
Ogled je mogoč vsak dan, razen nedelje. Izklicna cena je 11.550 din.	
KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE
AGRARI A, Brežice
razpisuje prosto delovno mesto
KURJAČA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še tele:
1. imeti mora strokovni izpit izprašanega kurjača za visokotlačne kotle,
2. nastop 1. 5. 1972,
3. osebni dohodek po pravilniku podjetja,
4. stanovanje ni zagotovljeno.
Pismene ponudbe je treba poslati upravi podjetja najpozneje do 10. 2. 1972.
ISKRA
tovarna usmerniških naprav, Novo mesto v ZP ISKRA, Kranj
objavlja prosta delovna mesta
1. NABAVNEGA REFERENTA
2. DVEH PK DELAVCEV
Od kandidatov zahtevamo strokovno usposobljenost, in sicer:
pod 1. srednja šola ekonomske, elektro ali strojne smeri in dve leti ustreznih delovnih izkušenj,
pod 2. dokončana osnovna šola.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka.
Prijave pošljite do 10. februarja 1972 na splošni sektor tovarne.
ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO
objavlja
prosta delovna mesta za:
1. fakturista
2. statistika
3. patronažne medicinske sestre v novem mestu in Krškem
Pogoji :
pod 1. in 2. ESS ali nepopolna srednja šola in praksa, pod 3. višja šola za medicinske sestre ali srednja medicinska šola s prakso.
Nastop službe je mogoč takoj.
Pismene ponudbe pošljite na gorn-ji naslov v 8 dneh po objavi.
KOVINARSKA
TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ, KRŠKO
zaradi razširitve poslovanja potrebuje nove sodelavce in
objavlja
prosta delovna mesta za
50 KV ključavničarjev
Pogoji :
odslužen vojaški rok, poskusna doba 3 mesece.
Interesenti naj vložijo ponudbe in se zglasijo na razgovor v kadrovskem oddelku podjetja.
Objava velja do zasedbe delovnih mest.
Gostinsko podjetje
»HOTEL KANDIJA« Novo mesto
razglaša
zaradi povečanega obsega dejavnosti naslednja prosta delovna mesta:
1. Šefa recepcije
z višjo ali srednjo šolsko izobrazbo gostinsko--turistične smeri; obvezno znanje najmanj dveh tujih jezikov (nemščine in italijanščine) ter znanje strojepisja;
2. materialnega knjigovodje — administratorja
s srednješolsko izobrazbo in najmanj 2 letoma prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu;
3. namestnika šefa strežbe — inštruktorja
s hotelsko'šolo;
9
4. nočnega portirja
starejša resna oseba z veseljem do tega poklica;
5. čistilke
starejša oseba, ki bo vzdrževala sanitarije in samostojno kasirala uporabnino;
6. natakarja — točaja
gostinska šola ali polkvalifikacija z daljšo prakso;
7. kuharice
gostinska šola;
8. več vajencev za kuhinjo in strežbo
Nastop dela je možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in dogovoru. Interesenti naj se osebno oglasijo v upravi podjetja zaradi dogovora.
ZAHVALA
Ob prerani in bridki izgubi moje nepozabne žene, naše skrbne in dobre mame, stare mame in sestre
JOSIPINE MERVAR, roj. JANC
Žene posestnika in gostilničarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našo nepozabno, mamo‘V tako velikem številu spremili do preranega groba, ji poklonili vence in cvetje ali drugače počastili njen spomin in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Zahvaljujemo se gospodu župniku za cerkveni obred in pevskemu društvu »Dušan Jereb«.
Hrib, Skrjanče, Novo mesto, Piran, Ljubljana, Lešnica
2aIujoči: mož Ivan, hčerke Zlata Cvetka in Jožica, vnuki in vnukinje, bratje in sestre ter vse drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani in bridki izgubi našega bratranca, brata in strica
FRANCA KLEMENČIČA
z Rake
se iskreno zahvaljujemo vsem^ ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se dr. Pircu, zdravniškemu osebju pljučnega oddelka v Novem mestu in gospodu župniku. Posebno zahvalo smo dolžni gasilskemu društvu Raka za častno stražo, sprevod ter predsedniku društva tov. Bambiču za poslovilne besede. Enako se zahvaljujemo sindikatu »Industrije obutve«, Novo mesto, družini Zabkarjevi, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so se od pokojnika poslovili v tako velikem številu.
Raka, Kovor, Celje, Tržič
Žalujoče družine: Mladič, Klemenčič, Končanovi
ZAHVALA
Po hudi bolezni in ti-pljenju nas je za vedno zapustila naša draga mama. stara mama, sestra in teta
NEŽA MAURIN
iz Črnomlja
Iz srca se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma v Črnomlju, gospodu župniku in kaplanu za obisk pri bolnici ter za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, sosedom in sorodnikom, ki so nam v najtežjem trenutku prišli na pomoč, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so nam izrekli sožalje. Se enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Nežka z družino, sin Vilko z družino, sin Rudi z družino in drugo -sorodstvo
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 75. letu starosti zapustil naš dragi oče in stari oče
JAKOB BOHTE
aktivist NOB od 1943. leta
K zadnjemu počitku smo ga pospremili v nedeljo,
23.	januarja na pokopališče v Vojni vasi.
Vojna vas. Novo mesto, Zagreb, Maribor,
23.	januarja 1972
Žalujoči: sin Jože in hčerke Marija Zinka in Danica z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči izgubi nenadomestljive mame in stare mame
ANTONIJE ŽUPAN
iz Dobrave 7 pri Kostanjevici
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so spremili pokojno na zadnji poti. Iskrena hvala tudi gospodu župniku.
Žalujoči: hčerka Micka z otroki, sin France iz Kanade, brat, , sestre in drugo sorodstvo
ČEVUARSKO PODJETJE MOKRONOG
razpisuje mesto
DIREKTORJA
POGOJI:
1. srednja izobrazba ekonomske ali usnjarske stroke z 1-letno prakso na vodilnem delovnem mestu ali
2. visoka kvalifikacija usnjarske stroke s 3-letno prakso na vodilnem delovnem mestu ali
3. kvalificiran delavec usnjarske stroke z 10 leti de-^ lovne dobe v proizvodnji obutve in najmanj 3 leti
prakse na vodilnem delovnem mestu.
Ponudbe je treba dostaviti v 15 dneh po objavi razpisa. Nastop službe takoj.'
TEDENS^k.,
Petek, 28. januaija - Peter Sobota, 29. januarja - l-ranc Nedelja, 30. janu^ja - Martina Ponedeljek, 31. januaija Vanja ‘Torek, 1. februarja — Ignac Sreda, 2. februarja — Marija Četrtek, 3. februarja — Blaž
BREŽICE: 28. in 29. januarja ameriški barvni film „Živeb Amerika". 30. in 31. januarja jugoslovanski barvni film „V gori raste zelen bor“.
BRESTANICA: 29. in 30. januarja ameriški film — kot flint“.
ČRNOMELJ: 28. januaija francoski barvni film „Maščevalec z mečem". 30. januarja ameriški barvni ^^fllm „Okradi svojega bližnjega". 1. in 2. februarja ameriški barvni film
„Bob, Carol, Ted, Aliče". Od 2. do 4. februarja franc, barvni film „Rekrut".
KOSTANJEVICA: 30. januarja egiptovski barvni film „Ljubezen v senci piramide".
KRŠKO: 29. in 30. januarja ameriški barvni film „Bilo je nekoč na Divjem zahodu". 2. februarja ital.-franc. film „l^akor sova podnevi".
METLIKA: Od 28. do 31. januarja ameriški film „Plinska luč". Od 28. do 30. januarja italijanski barvni film „Bog odpušča, jaz ne".
MIRNA: 29. in 30. januarja „Tetoviran".	'
NOVO MESTO: Od 26. do 31. januaija ameriški barvni film „Love story - Ljubezenska zgodba".
RIBNICA: 29. in 30. januarja ameriško-nemški barvni film „Smrtonosni streli v Brodwayu".
SEVNICA: .29. in 30. januarja francoski film „Barčiča po morju plava".
TREBNJE: 29. in 30. januarja barvni zgodovinski film „Taras Buljba".
SLUŽBO DOBI
HRANO IN STANOVANJE dam fantu, ki bi po službi pomagal na kmetiji Služba se dobi v tovarni Anton Rupar, Zabnica 33, pri Kranju.
HRANO IN STANOVANJE nudim ddcletu, ki bi po službi pomagala na kmetgi. Služba se dobi v tovM-ni. Porenta, Žabnica 2 pri Kranju.
GOSTINSKO PODJETJE Tiirist, Lesce, prejme 1 kuharico in 1 natakarico za stalno. Stanovanje in hrana v podjelu. Nastop službeno dogovoru.
SLA^ICARSTVO prejme za delo v proizvodnji 2 pridni kmečki dekleti Hrana in stanovanje v hiši. Nastop službe takoj. Zglasite se pismeno. Hrastar, Rožna ulica 37, Ljubljana.
KUHARICO, samostojno kvalificirano ali priučeno, natakarico in kuhinjsko pomočnico sprejmemo v st{dno zaposlitev. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna ,,Rož-nik“, Ljubljana-Cankaijev vrh.
MIZARSKI POMOČNIK, lahko tudi priučen — začetnik ali vajenec dobi stalno službo. Ugodno nudim stanovanje in hrano. Pohištvo Kurnic, Sevnica.
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščemo. Razgovor od 17. do 19. ure ah pismeno na naslov: Prevec, Roška 21. Ljubljana.
TAKOJ ZAPOSLIM dva mizarja. OD zek) dober. Mirko Jurkovič, „Splošno mizarstvo",* Izola, Postojnska 7.
- SPREJMEM takoj starejšo žensko ali mlajše dekle za varstvo dveh otrok. Nudim hrano in stanovanje. Plača po dogovoru. Jo^e Perko, V Brezov log 32 (Novo-teksovo naselje). Novo mesto.
SPREJMEM VAJENCA za avtokle-parsko obrt. Stane Pustavrh, Krško, CK Ž 139.
SPREJMEM pridnega pekovskega pomočnika. Hrana in stanovanje zagotovljena. Plača po dogovoru. Pekarna Davorin Vidic, Jesenice, Bratov Rupar 9, Gorenjska.
SLUŽBO iSCE
ŽELIM SE ZAPOSLITI v gostilni. Naslov v upravi lista (131/72).
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo ženski, ki bi v dopoldanskem času pazila na otroka. Ostalo po dogovoru. Vo-čičeva 52, Novo mesto.
ODDAM opremljeno sobo sam :1ce-- mu moškemu. Naslov v upravi lista (115/72).
MLADA ZAKONCA brez otrok iščeta enosobno stanovanje ali sobo s posebnim vhodom in kopalnico. Ponudbe pod „600 ND“. Ol^UAM SOBO z dvema ležiščema, vodo in posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (157/72). MIREN 1'ANT išče opremljeno sobo v Novem mestu ah okolici. Naslov v upravi lista.
SAMSKI FANT (24-175), že dalj časa zaposlen v tujini, z lepo službo in poklicem želi poznati sebi primerno dekle, pp možnosti z malo znanjem ncmšcine. Resnejše ponudbe pod „Želim si dom in družino".
PRODAM SPALNICO po ugod;ii cenL Obide dopoldne in popoldne. Naslov v upravi lista (113/72).
PRODAM motorno kosilnico .J'i-garo". Franc Luštek, Kuzaijev kal 4, 68000 Novo mesto.
PRODAM kravo s teličkom. Mi^ak, Boričevo 1, Novo mesto.
PRODAM motorni okopalnik HOL-DER 7 KM (širina freze 35 do 120 cm), motorno kosilnico in kombinirane grablje BUCHER-VOGEEL-U NOTT. Slavko Lozar, Rožanc 17, Črnomelj.
UGODNO PRODAM radijdci aparat „Triglav“ in električni štedilnik „Gorenje". Černe, Sen^ernej 98.
PRODAM 2.000 kg deteKe lucerne. Naslov v upravi lista (126/72).
PRODAM stroj za izdelavo zidne opeke s tremi modeli in tovorni avto TAM - 2 toni Ogled vsak dan. Franc Pavlin, Potov vrh 54, Novo mesto.
PRODAM motorno žago Super Dol-mer, malo rabljeno, po zelo ugodni ceni Franc Zorič, Zbure 1, Smaijeta.
IC U P I M
KUPIM elektromotor od 8 do 10 kilovatov, od 500 do 1000 obratov. Rozman, Potok 18, Straža.
Motorna vozila RAZNO
PRODAM tovorni avto .Mercedes 312 kiper in motorno kolo NSU. Gostilna Alojz Salamon, Gora -Krško.
PRODAM poltovomi avto Kurir S 1000 ali zamenjam za rabljeni fiat 750. Naslov v upravi lista (120/72).
PRODAM tovorni avto „Mercedes" 312, kiper, letnik 1953, prevoženih 8000 km po generalni, cena ugodna. Naslov v upravi hsta (152/72).
Ljubi ženi oziroma mami Pavli Zupančič iz Sel - Sumberka 16 za njeno dvojno praznovanje vse najboljše in da bi dobro praznovala, želijo mož Tone in otroci Anica, Tone, Jože'in Miha.
Dvajset let mineva, odkar sta stopila na novo življenjsko pot in si obljubila večno zvestobo ^rbna očka in mamica Jože in Milka Pucelj iz Odrge pri Trebnjem. Iskreno jima čestitajo, želijo obilo zdravja ter družinske sreče hvaležni otroci, sin Jožko, hčerki Jožica z možem Rafkom, Vida z možem Francijem ter vnuk Petrček.
Ljubemu možu in očku Jožetu Cvelbarju iz Novega mesta želiva za 30. rojstni dan še veliko lepega na življenjski poti, kjer naj ga vedno sprem^ata pesem in radost - žena Majda in hčerka Jernejka. Čestitki se pridružujejo ostaU sorodniki
Ivani in Lojzetu Pungeršiču iz Dolnjih Radulj pri Bučki iskreno čestitamo za 50-letnico skupnd'ga življenja - otroci z družinami
Dragi* ženi in mami Mariji Gričar iz Ločne želimo za dvojno praznovanje veliko sreče, zdravja in zadovoljstva. Mož Rihard z družino.
KUPIM kmečko hišo (hiškro) z nekaj zemlje. Ponudbe pošljite na upravo lista pod ,,Sončna lega".
PRODAM VINOGRAD v zelo dobrem stanju z zidanico, zgoraj pripravljeno za vikend. Matevž Kelhar, Veliki kamen 47, 68282 Koprivnica pri Brestanici.
PRODAM VINOGRAD pri Zajčjem vrhu. Frančiška Spanovec, Gor. Težka voda 16, Stopiče.
PRODAM 23 arov vinograda v Dre-novcih pri Straži ali Senušah. Prevoz je možen z avtomobilom. Poizve se pri Cvelbarju, Mršeča vas 2, Šentjernej.
PRODAM VINOGRAD v bližini Novega mesta, primeren za vikend. Naslov v upravi lista (122/72).
ODDAM V NAJEM ali prodam 8 arov vinograda v Potovdci gori Martin Košmrlj, Potov vrh 6, Novo mesto.
UGODNO PRODAM vinograd v Stražnjem vrhu pri Črnomlju ob glavni cestt. Zglasite se na naslov: Kočevar, Rožanc*' 10, Črnomelj.
V KOPRIVNICI 16 pri Brestanici je naprodaj parcela. V se infonnacije pri Mariji Taškar. Koprivnica 19 pri Brestanici
UGODNO-PRODAM enodružinsko hišo mešane gradnje z garažo, centralno kuijavo, vrtom in telefonskim priključkom. Vseljiva po dogovoru. Zglasite se po telefonu 21-289 v popoldanskem času ali osebno. Stane Pustavrh, Novo mesto. Pot na Gorjance 15.
mvii
Anton Košiček, Žužemberk 140, preklicujem in obžalujem žaljivke izrečenfe 23. 12. 1971 in> 1. 1972 nap ram Slavku Gliha, Žužemberk 74 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Svoj preklic zaradi neljube pisalne pomote popravljam v toliko, da preklicujem kot neresnične vse besede o Ivanki Vučajnk, bolničarici iz Dobove 41, in ne Mariji Vučajnk, kot je bilo pomotoma navedeno. Ivan Kovačič, bolničar iz Brežic, Cernel-čeva 4.
]
IZDELUJEM cementne zidake (bloke). Se priporočam. Leon Kuš-Ijan, Šentjernej 122.
CENJENE GO STE obveščamo, da je prenovljena gostilna Springer v Trebnjem ponovno odprta. Se priporočamo.
SCETKE ZA LOSClLCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. - Izdelujem tudi ščetke za čiščenje ra-diatoijev - hov izdelek, ki temeljito očisti rebra radiatorja vsega prahu, ki zadržuje oddajanje toplote.
GRADITELJI! Izdelujem aluminijasta okna in vrata, predelne stene, kioske, izložbe, aluminijaste verande in vetrolove. Jože Hrovat, Domžale, Krakovska 25.
ENODNEVNE PISCANCE, bele težke, ijave in črne, srednje težke, lahko dobite v valilnici na Senovem vsako sredo od 19. januarja dalje po konkurenčni ceni Upoštev^o ustna in pismena naročila. Priporoča se Mijo Gunjilac, valilnica, Senovo 72.
mm
POROČNI PRSI ANI! DarUo po najnovejši modi vam izdela zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
,38-LETNA želi spoznati dobrosrčnega moškega do 45 let s stanovanjem - zidarja Jili s po>-dobnim poklicem. Ponudbe pod „Bodiva srečna".
V NAJL.Vl vzamem gostinski lokal, po potrebi tudi prenovim. Ponudbe pošljite na naslov; Stane Nadu, Džakovičeva 10, Ljubljana.
Ob izgubi naše drage sestre in tete
KATARINE VIDMAR iz Gor. Mraševega
se lepo zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku ter pevcem iz Vavte vasi, vaščanom, prijateljem in znancem.	*
Žalujoči: brat Luka,in drugo sorodstvo
Po kratki bolcJzni nas je zapustila naša draga mama
MARIJA NOVAK iz Loke pri Sen^'erngu
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vencc in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo internemu oddelku splošne bolnice v Novem mestu za zdravljenje in nego, kolektivu IM V za po-daijeni vencc in gospodu župniku za obred.
Žalujoči: hčerka Jožica in sinova Lojze in Jože z družinami ter drugo sorodstvo
Ob nepričakovani izgubi naših ljubljenih in skrbnih staršev
ALOJZA in TEREZU E SKUBIC Gor. Kamence 15
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, ŠGP PIONIR - lesni obrat za podarjene vence in vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebna hvala sosedom in vaščanom za nesebično pomoč v najtežjih trenutr kih, za sočustvovanje z nami in spremstvo na zadnji poti, častiti duhovščini za pogrebne slovesnosti in vsem tistim, ki so prišli k zadnjemu slovesu.
Žalujoči: sinova France z ženo, Lojze z družino, hčerki Marija Pisto-nik z družino, Ana z možem, brat France, sestra Lojzka in drugo sorodstvo
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA MARINČA iz Kočevja
se najlepše zahvaljujemo zdravniku dr. Hriberniku iz Kočevja za požrtvovalno delo pri zdravljenju, vsem sorodnikom, sosedom, znancem in kolektivu podjetja»INKOP" za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku iz Kočevja, posebno pa gospodu dekanu iz Fare za poslovilne besede ob »obu. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: žena in otroci z družinami
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica
IVANA DREMSAKA iz Lončagevega dola
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkh stali ob strani in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi tov. Francu Krajncu za poslovilne besede, posebno pa tovarišu Dobovšku za govor ob odprtem grobu, borcem za severno mejo, ki so spremili pokojnika na zadnji poti, ter go^odu kaplanu za obred.
Žalujoči: žena Frančiška, sin Lojze ter hčerke: Vera, Mimi z možem, Ivanka z družino in Fanika z družino
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in brata
JOŽETA FINKA iz Poljan 1
se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Posebno se zahvaljujemo GO Podturn, KO ZB Dol, Toplice, SZDL Dol. Toplice in Poljane, organizaciji ZROP Dol. Toplice in SGP PIONIR, Novo mesto. Najlepša hvala za poslovilne besede tov. Šporarju, tov. Strnišu in inž. Klanči-čarju ter pevskemu društvu. Se enkrat hvala za darovane vence in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti
Žalujoči:	žena	Marija, sinova
Jože in Nande ter drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi našega drage^ moža, očeta, brata, starega očeta in strica
ANTONA AVBARJA iz Globodola
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu tovarne zdravil ,Krka" iz Novega mesta, stalni službi RS NZ Slovenije, gospodu župniku in ostalim duhovnikom. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Jožefa, hčerki Mimi in Anica z družino, sinovi Ivan, Lojze z ženo Marijo, Tone in Jože z družinami ter sestra Amalija
Ob nenadni, tragični smrti dragega očeta, moža, brata in strica
JANEZA BOGOVIČA iz Lok pri Zdolah
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sočustvovanje ter ga spremili na zadnji poti. Prisrčna hvala vaščanom za plemenito, nesebično pomoč, darovalcem vencev; kolektivu Kovinarske, vaščanom, aktivu ZMS Zdole ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku iz Zdol.
Žalujoči: sin Bernard, žena Terezija, hčerka Marija in drugi sorodniki
y
*
\
J
4
J
4
4
4
4
4
4
4
4
5 J J S J
4
4
4
4
4
4
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Jože Rupar, Vinko Zupančič, Stanko Tramte, člani Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Ana Župevc, Ivan Kocjančič, Stane Tekavec, Marjan Luzar, Marija Irt, Alojz Može, Ivan Fabjančič, Drago Les, Pepca Setina in Franc Nadu, člani Novoteksa, Novo mesto; Sonja Može, Anton Gorenčič, Darko Markovič, Jože Makovec, Jože Senica in Dušan Kmet, člani Novolesa, Straž^, Ivan Hrovat, član Komunalnega podjetja. Novo mesto; Franc KrefK član Goijancev, Straža, Ivan Božič, Ivan Perše, Anton Cvelbar, FrancNKrnc, Štefanija Pavlin, Jože Dežman in Franc Udovč, člani IMV Novo mesto; Jože Mikec, član Sekcije za vzdrževanje prog. Novo mesto; Jože Žigman, član GG Novo mesto; Anton Jereb, Jožefa Kolenc, Jožica Zorko in Martina Zorko, člani Novoteksa, Novo mesto; Alojz Rogelj, član Cestnega poletja, Črnomelj; Rado Zupančič, upokojenec iz Novega mesta : Janez Mavsar, član Belta, Črnomelj; Martin Peterlin, član Novoteksa, Novo mesto; Janez Kastelic in Marija Ved, člana Pionirja, Novo mesto; Marija Fortun, Ladislav Marentič, Katka Mužar, Katica Zvon-kovič, Ana Dembič, Anica Stefanič, Francka Kobe, Marga Vidnjevič, Marica Hribljan, Kristina Balič, Anica Kostelc, člani Novoteksa, Metlika; Janez Muc, Anica Jakofčič, Stanka Brajkovec, Jože Jurejev-čič, Janko Ferenc, Boža Marentič, Ana Kočevar, Vera Kikelj, Franc Gorše, Ivan Hrovat, Marija Tomc, Anton Milek, Miloš Omerzel, Martin Nemanič, Štefka Brklje, Katica Kobe, Nada Cindrič in Martina Kočevar, člani Beti, Metlika; Anton Štublar in Jože Škof, člana Mesarije, Metlika; Milka Barlič, frizerka iz Metlike; Franc Majzelj in Ivan Slobodnik, člana Mercatoija, Metlika; Ivan Ružič, upokojenec iz Metlike; Jože Režek, član Komunalnega podjela, Metlika; Jože Vuk, Jože Žlogar, kmeta z Radoviče; Stanko Trček, Jože Klobučar in Jože Slane, pleskarji iz Metlike; Marga Kuzmijak, go^odinja iz Bojanje vasi; Marija Žlogar, Milka Vuk in Ana Bajuk, gospodinje z RadovKe; Ivanka Matešič, gospodinja s Kraškega vrha; Martin Zupančič, član Pekarije, Metlika; Jože Adlešič in Franc Majhen, člana Kmetgske zadruge, Metlika.
v4
J
4
J
5
4
J
J
4
4
4
2
4
4
4
4
J
5 J
4
4
J
4
4
4
4
4
J
*0
4
4
J
4
4
4
4
4
4
^4
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
ALOJZA CIRNSKEGA iz R^onc pri Dobovi
se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in ga premili na zadigi poti Zahvaljujemo se sosedom za nesebično pomoč, ZB za podarjeni denar namesto venca, Mihi Deržiču iz Ri-gonc in tajniku ZB za severno mejo, Klemenčiču iz Brežic za izrečene ganljive poslovilne besede doma in ob grobu, kolektivu SV Novo mesto za podarjeni venec in prevoz s pokopališča, gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena s hčerko Francko, sinova in hčere z družinami ter drugo sorodstvo
Ob prerani, iz^bi naše drage mame, stare mame in tete
AMALIJE POJE iz Mlake pri Kočevju
se naj lepše zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v času njene bolezni, nam izrekli sožalje, poklonili vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremiU na njeni zadnji poti Posebna hvala dr. Rupniku za skrb v času bolezni, govornikoma za poslovilne besede, godbi in gospodu žup-nku za obred. Se posebna hvala vaščanom za razumevanje in tolažbo. Vsem še enkrat naj lepil hvala.
Žalujoči:	sinovi	Ivan,	Lojze,
Branko z družinami hčeri Milka in Irena z družinama
Vsem, ki so sočustvovaU z nami nam kakorkoli pomagali in darovali vence ob težki Izgubi naše ljube mame
KRIŽEVE MAME iz Gornje Brige
se iskreno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo ZZB NOV s tovariši Jakobom Pojetom, Milanom Opa-čičem in Vekoslavom T'igarjem, bivši KPS s tov. Tonetom Ožboltom, posestvu „Snežnik" s tov. di-rektoijem Maksom Steblajem, Kočevski godbi in ostalim, ki so bili z nami v tej veliki žalosti
Žalujoči: sinova Tone in Jure z družinama
Kočevje, 21. 1. 1972
Ob težki in boleči izgubi moje drage sestre
FRANČIŠKE BETICA iz Zasapa pri Cerkljah ob Krki
se najprisrčneje zahvaljujem vsem, ki so mi stali ob strani v težkih dneh bolezni Posebno se zahvaljujem dr. Nemetku, ki ji je pomagal lajšati bolečine. likrena hvala go^odu župniku za opravljeni obred in pevkam, ki so ji zapele ob odprtem grobu. Najlepše se zahvaljujem tudi vsem sosedom, posebno Jančevim, kakor tudi pr^ate^em in znancem, ki so pokojnici poklonili vence in cvetje, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti
Neutolažljivi: sestra Marga, nečakinja MaDca z družino, družina Ce-kutar in sestrična Frančiška Mohar
POPRAVEK
Pri zahvali za pokojno MARIJO GORNIK, roj. ILC, iz Podklanca pri SodtBŽici se je po pomoti tiskarne vrinila napačna letnica: pokojna je umrla 26. decembra 1971 in ne 1970. S tem napako popravljamo in se obenem opravičujemo za pomoto.
Upokojenke Krke, zbrane na svojem sestanku dne 14. 1. 1972, so poklonile 110 din Društvu slepih v počastitev spomina Toneta Potočarja, sina njihove članice.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Verica Biščan iz Dragahjega sela — dečka, Grozdana Dojčinovič iz Brežic Zvonimira; Danica Cokanič iz Novakov - Andrejo; Olga Preskar iz Dednje vasi -Jožico; Ivanka Habinc iz Krškega -Cvetko; Emilija Marinček iz Cerkelj
- deklico; Rezika Petrič iz Vel Jazbine - Ivico, Ljudmila Stritar iz Pokleka - dečka; Kristina Golobič iz Gor. Lenarta - deklico, Albina Kolman iz Metnega vrha - Mar-mnco; Marija Kozole iz Lokev -Štefanijo, Jožica Dobrina iz Trebč
- Boštjana; Olga Turk iz Sevnice -Dejana; Erna Krajnc iz Brestanice -Andreja; Fanika Mišič iz Slanega dola - Ljiljano; Ljiljana Skrbič iz Samobora - Ireno. - Čestitamo!
DOLENJSKI UST
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, KrSko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor DragoA, inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta), Tone GoSnlk, Jože Jeke, Franc Lapajne, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel, Franc StaJ-dohar in Ivan Zivič
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Go&nik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Spllchal, Jožica Teppey, Ivan Zoran In Alfred Železnik. Tehnični urednik; Marjan Moftkon
IZHAJA vsah četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej
— za Inozemstvo 100 dinarjev ali 6 amerifikih dolarjev oz, 20 DM (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev)
OGLASI: 1 cm vlSine v enem stolpcu (45 mm oz, 10 cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na prvi, srednji in zadnji strani Usta: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od 6, 1, 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9
— NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 — Postni predal 35 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — T^ka tiskarna »Ljudske pravice^ v Ljubljani
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00, ;P0> 7-00, 8.00, 10.00, 11.00, 5-00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. glasbeni spored od 4.30 do
[ PETEK, 28. JANUARJA: 8.05 '*asbena matineja. 10.20 Pri vas ll-OO Poročila - Turistični o za naše goste iz tujine. r Kmetijski nasveti - inž. Marin Orešnik: Kakšna jajca je odbrati 8 valjenje. 12.40 Z domačimi godci ansambli. 13.30 Priporočajo • •• 14.10 Kaj vam pripoveduje isba. 14.35 Naši poslušalci če-pitajo in pozdravljajo. 15.30 Na-7	turiste. 16.00 „VrtUjak“.
v.lU Človek in zdravje. 18.15 „Sig-Lahko noč, otroci! Mmute z ansamblom Jožeta ^nika. 20.00 Slovenski skladatelji 5	^ evropskimi sodobniki,
iačft	^	zvoki iz logov do-
|.,J?®0TA, 29. JANUARJA: 8.10 irnsbena matineja. 10.20 Pri vas 11-00 Poročila - Turistični goste iz tujine. • f V ^*^etijski nasveti — inž. Tone ? Sklepi posvetovanja vino-12.4(T „Po domače“. Pnporočajo vam... 14.10 popoldne za mladi svet iVr+jr	intermezzo. 16.00
• 17.10 Gremo v kino. liiiT	operetnega sveta. 19.00
vinf	otroci! 19.15 Minute s
'’^^^?aL_^_tom Avsenik. 20.00 ►•nv f	*	plesnim oS^estrom
1'inS^LJA, 30. JANUARJA: tUO-8.00 Dobro jutro. 9.05 Kon-R IZ naših krajev. 10.05 Še pomne, tovariši... Dr. Metod Mikuž;
Začetki partizanskega gospodarstva. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.20-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.05 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri. 14.30 Humoreska te^ tedna -R. Murnik: Matajev Matija. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radgska igra - Jerome Lawrence in Robert E. Lee: „V otroški glavi“.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 „V nedeljo zvečer ‘. 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDEUEK, 31. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Cicibanov svet. 10.20 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Oton Križan: Kaj prinaša decentralizacija zakonodaje v semenarstvu? 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru.
13.30 Priporočajo vam... 14.35 Naši poslusalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak". 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne. 18.15 Lepe melodfle. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Terglava. 20.00 Iz zakladnice vokalno-instrumentalne literature. 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 1. FEBRUARJA: 8.10 Operna matineja. 9.05 Za šolarje -igrajmo se odmev. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Vrt v februarju. 12.40 Zvoki z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam . . 14.40 „Na poti s ki-Jaro . 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Po-
UB)
^ «.	.	BREŽICE
I cvetličarni GROSUPUE inTREBNJE
vam nudita:
" rezano cvetje in lončnice - cvetlična semena in gomolje " vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo in nego cvetja
" fazni pripadajoči pribor
^P>%jemamo naročila za izdelavo vencev in š(^kov.
Za obisk, naročfla in nakup se priporočamo!
lucilla
m\M
se bere
WILKIE COLLINS^
lUCII-I-A
srečanje v SOMRAKU
Hnbi f
ooiAto«
že jutri .. v prodaji
studio i| delo
poldanski simfonični koncert. 18.45 Družba in čas. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka. 20.00 Prodajalna me-lodig. 20.30 Radijska igra - Wolf-gang Kohlhaase in Rita Zimmer: „Riba za štiri“.
SREDA, 2. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena' matineja. 9.05 Za mlade, radovedneže. 10.20 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 1.23 Kmetijski nasveti - inž. Jelka Hočevar: Novejša sredstva za zatiranje plevela v žitih. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam .. .14.10 Zamejski zbori pojo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak".
17.10 Jezikovni pogovori. 18.15 Popevke s slovenskih festivalov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Glasbeni večeri simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK,	3. FEBRUARJA:
8.10 Operna matineja. 9.05 Za šolarje. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Nada Zorko: Nasveti za nakup in zrejo piščancev. 12.40 Pihalne godbe.	13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Z ansamblom Atija Sossa. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Koncert po želji poslušalcev. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.00 Literarni večer - M. A. Asturias.
RADIO SEVNICA
NEDELJA,	30. JANUARJA:
10.30 — Reklame in oglasi - Pravilna prehrana zdravega in bolnega človeka - Po domače — Kolo prijateljstva - Zabavna glasba z uganko -Kakšni so konjički naših občanov -Za vsakogar nekaj - 12.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. del - Občin^e novice in lokalna poročila - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - ,II. del. 13.30 Zaključek oddaje.
SREDA, 2. FEBRUARJA: 16.00 - Občinske novice in lokalna poročila - Reklame in oglasi - Po domače - Nasveti za go^odinje - Iz diskoteke naših poslušalcev - kako primemo hraniti zimsko športno opremo - Nekaj minut za pop glasbo - Zaključek oddaje.
IZEOillSTITE IZBGDIVO PSILOŽNOST
EMO
c ■ I. *1
i NAGRAJUJE-
vsake kupca peci
i
emo-3
emo-5
emo-6
emo-8
z GARNITURO EMAJLIRANE POSODE:
ABC, IDEAL ali JEDILNE SKODELE
NA VSAKI EMO PEČI NA OUE
VAS ČAKA NAGRADA OD 8.11.1971 DO 31. 1.1972
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA 30. JANUARJA 9.00 Madžarski TV pr^led (Po-hoije, Plešivec) (Bgd) - 9.40 Pet minut po domače (Lj) - 9.45 Kmetq-ski razgledi (Lj) - 10.10 Kmetijska oddaja (Bgd) - 10.55 Mozaik (Lj) -11.00 Otroška matineja: Doktor Dolittle, Boj za obstanek (Lj) -11.50 Sola smučanja (Lj) - 11.55 Mestece Peyton - serijski film (Lj)
- Športno popoldne - 18.10 Vesna
- slovenski film (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik 'Lj) -20.20 3-2-1 (Lj) - 20.30 Komedija za konec tedna; M. Pugelj: Splav-Ijenci - odd^a TV Ljubljana (Zg) -21.10 Zabavno glasbena oddaja (Zg)
- 21.25 Športni pregled (JRT) -21.55 Poročila (Lj)
PONEDEUEK, 31. JANUARJA
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) -17.55 J. Malik: Žogica Marogica -II. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -18.30 Z avtobusom - serijski barvni film (Lj) — 18.55 Mozaik (Lj) -
19.00 Mladi za mlade - oddaja TV Zagreb (Bg) - 19.45 Kratek film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.30 Leif Panduro: \Villiam, se ti nikdar ne bojiš (Lj) - Diagonale (Lj> - Poročila (Lj)
TOREK, 1. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 14.45 iV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.55 TV vrtec (Zg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.00) (Bg) -17.45 M. Šušmel: Afrika kliče (LjX
- 18.(X) Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) — 18.35 Srečanja v studiu 14: Claude Colas (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) — 19.05 Delo z računalniki: Prvine praktičnega sistema (Lj)
- 19.30 Mikroekonomika: Switch posli (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Kaj seje zgodilo z Baby Jane - am. filrn (Lj) -22.40 Poročila (Lj)
SREDA, 2. FEBRUARJA
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) -
17.50 Doktor Dolittle - 'sergski barvni film (U) - 18.15 Obzornik (Lj) 18.3(5 Jugoslovandca folklora: Velebit, starec sivolasi (Lj) *-
19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Od filma do filma (Lj) - 19.20 S kamero po svetu; Vzpon na Istar Nal (Lj) -
19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 A. Senoa: Diogenes - IV. del (Lj) -21.15 Po sledeh napredka (Lj) -
21.55 La fine del mondo (mala zgodovina glasbe, barvna oddaja) (Lj) -
22.45 PoročUa (Lj)
Četrtek, 3. februarja
9.35 TV .v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (do
11.00) (Zg) - 14.00 Sapporo: Začetek olimpiade, barvni posnetek (JRT) (Lj) -	14.55 Propagandna oddaja (Lj) - 15.00 Sapporo: Hokej. barvni prenos (do 16.00) (JRT/EVR-Lj) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do
17.00) (Bg) - 17.45 Veseli tobogan: Laško - I. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Boj za obstanek - film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj)
- 19.00_ L. Bernstein predstavlja: Studij intervalov (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 Zimdca olim-piada v Sapporu - barvni posnetek (Lj) - . . . Poročila (Lj)
PETEK, 4. FEBRUARJA 9.30 TV v šoli (do 11.00) (Zg) -
14.00 Sapporo: Hokej, sankanje. Bob - barvni prenos (EVR-Lj) -15.30 Propagandna oddaja (Lj) -15.35 Tek na 30 K.M - barvni posnetek (do 16.35 JRT) (Lj) - 16.45 Madžardci TV pregled (Pohorje, Plešivec) do 17.00 (Bg) - 17.30 Veliki in majhni - 2. odd«ya (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 SlQven^a poezija 20 stoletja: Ivan CankAr (Lj)
- 18.45 Vzgojni problemi: Bralno-napisovalne težave (Lj) - 18.55 Smučardca šola - 5. oddaja (Lj) -
19.00 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Rezerviran čas (Lj) - . .. Zimska olimpiada v Sapporu - barvni posnetki (Lj) -.. . Poročila (Lj)
SOBOTA, 5. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli (do 11.00) (Zg) -14.00 Sapporo: Hokg, barvni prenos (EVR-Lj) - 16.00 Propagandna oddaja (Lj) - 16.05 SmuK za žen-^e, barvni posnetek iz Sappora (JRT-Lj>- 17.50 Propagandna od-djga (Lj) - 16.55 Hitrostno drsarge, barvni posnetek iz Sappora (Lj) -17.25 Košarka Borac : Lokomotiva, prenos II. polčasa (Bg) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Plus pet - mla-dindci quiz (Sar) - 19.15 Mozaik (Lj) - 19.20 TV kažroot (Lj) -
19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Zabavno glasbena oddaja (Lj) -21.05 Oddelek S - serijski barvni film (Lj) - 21.55 Zimdca olimpiada v SapporU - barvni posnetki (Lj) -... Poročila (Lj)
1
DBH
NOVOMEST
NOVE OBRESTNE MERE
# ZA DEVIZNE VLOGE IN DEVIZNE RAČUNE:
navadne
(5,5 % v devizah, 2 % v dinarjih) vezane nad 13 mesecev (7,5 % v devizah, 1,5 % v dinarjih) vezane nad 24 mesecev ' (7,5 % v devizah, 2,5 % v dinarjih)
• ZA DINARSKE VLOGE:
navadne (a-vista) vezane nad 13 mesecev vezane nad 24 mesecev
7,5 % 9% 10%
7,5 % 9% 10%
pri VAŠI BANKI
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI NOVO MESTO
podružnici v KRŠKEM ali ekspoziturah v METLIKI, TREBNJEM in NOVEM MESTU.
Svet brez humorja — puščoba
Toni Gašperič je bil že sedemdesetkrat s teto Maro na TOBOGANU — Čudno? Niti najmanj! On je honorarni humorist
„Ce vas bo kdo vprašal, zakaj je 5. maj 1945 pomemben za slovenski narod, potem ne pozabite dveh stvari: v Ajdovščini je bila ustanovljena prva slovenska vlada, v Metliki pa se je rodil Toni Gašperič." Takole mi je odgovoril Toni na vpraša-rye, koliko je star. Sale kar stresa iz rokava. Prav nič se ne čudim, da so ga na ljubljanskem radiu že pred šestimi leti povabiti k sodelovanju kot honorarnega humo-
rista, ko so ga videli na prvem nastopu v oddaji ,JSpo-znavajmo svet in domovino".
Od takrat je na več kot sedemdesetih javnih nastopih v mladinskem Toboganu zabaval otroke tja od Kolpe do morja in koroškega hribovja. Stik z otroškim svetom in njemu lastnim smislom za šalo dobiva vedno s pismom tete Mare in klapo otrok, ki ji ušpičijo zdaj to, zdaj ono potegavščino. Ko pismo bere pred mladim občinstvom v javnih dvoranah, se sproščajo salve zdravega smeha.
-	Belokranjska teta Mara je postala (z številnih radijskih in TV oddaj že znana osebnost - ati imate v resnici tako vzornico?
„Tete sploh nimam in tudi nobene tako šaljive Mare ne poznam, kakršna nastopa v Toboganu. Njena pisma si izmišljam, toda ne mislite, da jih brez muke^ spravim skupaj. Tudi 4 ali 5 ur časa mi vzame teta Mara za vsak javni nastop. Paziti moram, da se ne ponavljam.
da so šale za posamezen kraj zanimive, krajevno obarvane z bodicami in da jih otroci razumejo. “
- Se vam dovtipi vedno posrečijo in kdoo sploh ugotavljate, kdaj ste s humorjem zadel v črno?
,JPisma tete Mare so včasih boljša včasih slabša. Takoj pa vidim, če sem uspel ali ne. Ce dvorana že med nastopom odmeva od otroškega smeha, potem si to štejem v dobro. Ce se otroci kisjo in prisiljeno smejijo, vem, da sem se trudil zaman. “
- S Toboganom ste gostovati že po vsej Sloveniji in tudi izven njenih meja. Kateri nastopi so se vam najbolj vtisnili v spomin?
„VHrastniku in Slovenski Bistrici so pokazali otroci največ navdušenja za teto Maro, gostovanja v Trstu, v Celovcu in nedavno tega v Stuttgartu pa so me pripravila k razmišljanju o zdomcih. Žalostno je bilo, ko so otroci v Stuttgartu iz prve generacije naših izseljencev stopati pred mikrofon in slabo govoriti slovensko. Veči-rm je tudi to, kar je povedala, pela z nemškim naglasom.”
- Vaš osnovni poklic je predmetni učitelj slovenščine. Imate morda kot humorist v razredu težave?
,JSploh ne! Znam poskrbeti za to, da me učenci n^ jemljejo za šaljivca. Sicer pa se ob primernem času tudi med poukom rad pošatim. Razlaga slovnice bi bila za otroke dolgočasna, če ne bi vmes kakšne zabelil. “
- Poktic šaljivca - čeprav honorarnega - je včasih samo lupina, pod katero se skriva resna narava in ujedljiv značaj. Sodite med take ati vam je hunwr prešel v meso in kri?
,JDrugo bo držalo. Sem družaben človek in menim, da bi bil svet brez humorja prava puščoba. Kamor pridem, pričakujejo od mene, da bom zabaven in da bom držal družbo pokonci. To si tudi prizadevam, vendar mi vselej ne uspe. Čeprav sem pristaš načela, da je treba skrbi in slabo voljo pustid doma, če greš na zabavo, se vseeno zgodi, da me resna plat življenja ne pusti do popolne sproščenosti. “
RIA BAČER
Veselo pozdravlja vesoljska trojka ,Apolla-15“ 7. avgusta lani, potem ko so z dvema namesto s tremi padali varno pristali v moiju, 540 km od Havajev (Fotoarhiv Dol. lista)
VESO'LJCI NA DOLEINJSKEIM
Trojica z Lune — na Otočcu
Danes se bodo na Otočcu ustavili David Scott, Alfred Warden in James lrwin, trojica iz Apol-la 15, ki je bila lani na Luni
Ameriški astronavt David Scott, eden izmed trojice vesoljcev iz odprave Apollo-15, je bil sedmi človek, kije stopil na Lunino površino. Po vesoljski odpravi, ki je dosegla svoj vrh lani.
NA LEVO - V AVTO
Na glavni cesti je pri Drnovem 20. januai]a zvečer z osebnim avtom Stamenko Samardžić, stanujoč v Franciji, zapeljal na levo in v kombi, ki ga je vozil Anton Lepen iz Ljub-Qane. Zaradi ledene ceste je trčil še Da^o Ofner iz Črnomlja, ki je pripeljal iz ljubljanske smeri in ni mogel zavreti Teže sta bila po^odo-vana Samardžić in njegov brat Lju-biša, laže pa Lepen in Of^ner. Skoda; 65 tisočakov.
31. julija natanko ob 14.30, so se David Scott, Alfred Warden in James Irwin — Scott in Irwin z ženama — ustavili v Beogradu v okviru nove. odprave: misije dobre volje, ki vsebuje „duh Apolla“, kot je dejal ameriški predsednik Richard Nixon. Na enotedenskem obisku v Jugoslaviji bodo poleg Beograda obiskali še Novi Sad, Zagreb in Ljubljano. Danes se bodo ustavili tudi na Otočcu.
Astronavti naj bi naše strokovnjake seznanili z znanstvenimi odkrili na Luni. Na ta način naj bi z „misijami dobre volje“ ZDA izkušnje, dobljene pri odkrivanju v vesolju, prenašale tudi drugim narodom.
J. S.
Narobe svet
Koruza ima večjo ceno od pšenice, zato si jo lahko privoščijo le divje svinje po kmečkih njivah. Lani so tako nekaterim kmetom v sevniški občini opustošile polja do 90 odstotkov. Na odškodninske zahtevke pa so lovci odgovorili, da bi kmetje morali sami skrbeti za odvračala, ki so kaj enostavna: napeti žico, nanjo na vsakih 5 m obesiti kaj ropotajočega, na 10 m pa še kaj anrdečega, pa bi imeli pravico do odškodnine. Čudno, da kmetje nočejo izpolniti tega pogoja, dobili bi denar - divje svinje pa koruzo!	a.	Ž.
Spet nagrai za film »Čemu'
Srebrna medalja; in plaketa v Skopjj
Foto-kino klub Kočevje je kratkim dobil spet nagrado za film „Cemu? “, kije dobil doslej* več priznanj. Zadnje priznanje, in* cer srebrno medaljo in plaketo,)* prejel na filmskem festivalu v Skop ju, na katerem se je potegovalo^ medalje in priznanja skupno 1*8 kratkih filmov raznih zvrsti iz " Jugoslavije.
Film „Čemu? “, ki so ga kočevS kinoamateiji posneli že pred pf bližno petimi leti, obsoja vojno f vsako nasilje. Gledalec, kije filio^ videl, si res kar sam zastavi vpn šanja: „Cemu vse te grozote, ko-j se z malo pameti in dobre volje (U* živeti brez sovraštva, goija, vojne Zakaj ne bi nožev uporabljali le( rezanje kruha in ne za kM ljudi? “	!
Film „Cemu? “ so posneli z ’ likimi napori, požrtvovalnostjo,! beznijo in tveganjem. Nekaj kadif so posneli celo v globokem brezB* Jelenovem žlebu, kjer še zdaj gnW kosti mnogih italijanskih vojakov^ so poskakali v prepad, ko so sej^ šali z b^om rešiti pred partizan« jurišem.	j.	PR1^^
„STOP“: HUDA NESREC^
Na cesti drugega reda v Drno^, je 21. januaija dopoldne Ivan Pis*, ski pripeljal iz Krškega. Po odcep! ceste prvega reda pa je tedaj pr^ Ijal z avtom Berislav Mamič m peljal na cesto drugega reda kS? znicu ,,Stop“. Pri trčenju sta W težje poškodovana njegova sopfi nika Barbara Mamič in Boško nović, škoda pa je za 15.000' na^ev.
PODVOZI PLAVAJO
Poleti in pozimi, zlasti pa je^ in spomladi, kadar je več padaviM v podvozih pod cesto Ljubljana-J greb v krški in brežiški občini po)j vode. Celo avtomobilisti si včasiM up^o čeznjo, kmetje pa se še toH bolj jezijo, ker mora živina bre» pešci pa brez škornjev ne morejo drugo stran. Na pritožbe ni vora.
ZA DOBRIH 600 D'INARJEIV
Krokarji, ne pa ljudje I}
Ovadba zoper Karolino Ajdovnik in Stanka Strajna rja iz Zbur, ker sta ukradla olje
Zapustiti človeka v nesreči - je ^eh. Dvakrat tah greh pa je, če človcW nesreči celo okradeš, namesto da bi mu pomagal. Prav to sta storila 66**^ lastnica opuščenega mlina v Zburah Karolina Ajdovnik in 22-letni deW Stanko Strajnar. Zoper oba so novomeški miličniki vložili ovadbo.
Spet gorelo v stari zgradbi
Občani nekatere gasilce pohvalili — druge pa kritizirali — Velika materialna škoda
Bila je že trda noč, ura pa 21, ko se je 13. januarja prevniil s tovornjakom školjeloškega- Transturista 31-letni Bogomir Frankovič. Peljal je proti Mokronogu, prevrnil pa se je pri hišni številki 4 v Zburah. V za-
Kar okoli 100.000. din bo treba odriniti, da bodo odstranjene posledice požara, ki je izbruhnil 18. januara zvečer na podstre^u stanovanjske hiše Viktoija Butale na Tigu
3.	oktobra v Kočevju, v pritličju katere je trgovina „Železnina".
Ker je hiša stara že okoli 80 let, ocenjujejo škodo sicer le na okoli
50.000	din, čeprav bo popravilo veljalo še enkrat več. Vzrok požara še ugotavljajo. Hišaje zavarovana.
Občani, ki so požar opazovali, so imeli o delu gasilcev marsikatero pripombo. Predvsem jim zamergo, da ni bilo pravega poveljevanja in da imajo nekatero opremo močno za-
starelo. Priznali pa so hkrati, da so bili nekateri gasilci zelc požrtvovalni in zaslužijo vse priznanje.
Gasilci bodo prav gotovo sami to svojo akcijo ocenili z vseh plati. Pri tem boda spet opozorili na nerazumevanje, na katero nalete, kadar ^ušajo prikazati premajhno materialno pomoč skupnosti gasilstvu. Vendar naj bodo pravični in odstranijo tudi morebitne pomanjkljivosti v svojih vrstah.	'
V	Kočevju so najbolj pogosti hudi požari v januarju. Med drugim je pred leti januaija pogorela 2aga podjetja LIK, nato stanovanjska baraka pri IT A S itd.	J.	PRIMC
'tMEDCLjO ODPRTO
SAMOPOSTREŽB'^’”' market v
mostu
DOLENJKA
bojih je imel po 20 steklenic olja. Tovor seje raztresel.
Karolina Ajdčvnik je vstala s postelje, počakala, da sc je šofer oddaljil, potem pa skozi stranska vrata svojega opuščenima mlina odnesla 98 steklenic, ki so bile raztresene po
Sneg in sneg in samo sneg. Kam bi se človek dal? V našem mestu imamo dve kino dvorani in hvala bogu, da je program predvajanih fihnov posrečeno izbran. Zato je vedno veliko obiskovalcev, saj v obeh hišah sedme umetnosti vrtijo v glavnem dobre stare kavbojke, ki si jih je človek naveličal že v šestem razredu oaiovne šole.
Zadnjič sva jo s prijateljem po triurnem posedanju v kavami mahnila po mestu. Kljub temu, da so vrteli običajno kavbojko, sva se odločila, da pojdeva k predstavi. Pred blagajno je stala že dol-^ vrsta prem raženih ljudi. Čakala sva precej časa, vendar še vedno nisva vedela, ne kje je začetek ne kje konec vrste. Nekdo je že deset minut grozil, da bo nekoga v gobec, ta pa ga je, očitno pod težo maliganov, brez sramu nekam pošiljal in nato še vse nas, ki smo na mokrem hodniku cepetali in si vroče želeli dobiti vstopnice.
Naroloh je bilo zelo veselo. Se najbolj so bili posre* čeni otroci, ki so se kar med nogami starejših sprehajali do blagajne. Kupovali karte in se spet po isti poti vračali po nove.
Odrivali so naju dol^rih 2Q minut in morala bi biti 2e
stala trikotasta razgreta vrsta. Poklicala sva nekega paglavca, mu obljubila vstopnico, in že se je za oaju sf^stil v pre^vanje. Po jj^tih minutah se ^ ves vroč,#zadovoljen, vrnil. Ker ni imel drobiža, sv^^mii štiri qpve di> naije poklčnila« pii^ je
redkih, krasno nafriziranih gospodičen, so se zaslišali zdravi, glasni smehi.
Ko je luč ugasnila in se je ' film začel, so se zaslišale prve opazke navdušenja. Par za mano je neutrudno strokovno komentiral vsako po-tez(| pjpetepač^v na platnu.
Vesele kino predstave
pri blagajni^ pred nama pa»je stalo še več ljudi.) PottajaM so vse bojevitejši in tudi n^ spodobno glasnejši. Prijatelj me je pocukal in odšla sva proti drugemu kinu v upanju, da je tam vrstk znosnejša. 2al pa sva že od daleč zagledala pred kinom številne parkirane avtomobile. Kljub temu sva pot nadaljevala.
Tudi pred to blagajno je
vesel napotil protr nekemu ,starčku, d^ mu kot dobar mili^ec Q|^i mf|jhno usl^o. V	E
sva stopila v dvižno, jfe i njej prevladovalo pravo domače vzdušje. Nekateri so se klicali, pozdravljali, kot da se ne bi vuleli že več let, z balkona pa so na vse strani frčali papirčki in pri vsakem uspelem metu, ki se je navadno končal v lepi frizuri
nekje za nam^^a se je slikalo negodovanje starejšega gledalca, fti mu je nekdo v kavbojskem narečju zagrozil, da mu bo na nosu ugasnil čik. Tej opazki se je smejala skoraj vsa dvorana in duhovitež, ki ga je to opogumilo, je še nekajkrat skušal zabavati, a na srečo brez uspeha.
Dvorana je naenkrat zamrla: glavni junak je bil v strašni nevarnosti. Slišali so
se polglasni vzdihi strahu, ki so jih nevede spuščali v platno zamaknjeni gledalci. Junakov revolver je desetkrat zaporedoma bliskovito počil in v trenutku je na tleh obležalo deset njegovih zlobnih bosonogih sovražnikov. Najbolj navdušeni gledalci so celo zaploskali. Nekdo za n^a je glasno zakričal. Silno me je mikalo, da bi si ogledal tega junaka, a se nisem upal ozreti, da ne bi mimogrede staknil kake krepke ali pa da me ne bi kdo grdo nahrulil.
Končno so se v dvorani prižgale luči. Zaplavala sva med reko bananovih olupkov in papirčkov najrazličnejših barv in velikosti.
V	obeh naših kinodvoranah torej za štiri uboge dinarje lahko gledaš zares Ičpe fihne, poleg tega pa še dodatno živahno predstavo, podkrepljeno z domačimi sočnimi izrazi, in to celo za-
JANEZ PEZELJ
travniku v bližini mlina. Podjetjej oškodovala s tem nečednim njem za 431,20 dinarjev.
Dve uri po nesreči se je vrač^ dela Stanko Strajnar. Ko je Vf razdejanje, je odšel domov po sot kolnico, naložil nanjo dva zabojs ju doma skril v svinjak. 40 stekle^ olja je bilo vrednih 176 dinarjev. • Vprašam vas: je za majhne » naije vredno prodajati dobro ii^ J. SPLICM
RADIO BREŽICl
Četrtek, 27. januarJJ
16.00 do 16.15 Napoved progra« poročila, šport in tutistični nap^5
- 16.15 do 17.00 Nove plošče B’.
- Aktualnost tedna - Obvestil* reklame - 17.00 do 18.00 Glasb«^ oddaja: Izbrali ste sami.	|
SOBOTA, 29. JANUARj;
16.00 do 16.30 Občani če^titajO-pozdravljajo - 16.30 do 16.40 ^ dijska univerza - 16.40 do H' Med zabavnimi zvoki nekaj obveS* in reklam ter melodije za vaS
17.00 do 17.10 Prehrana zdraVn in bolnega človeka - 17.10 ^
18.30 Za naše najmlajše: Vesela r vest o muli ter skladbica iz naše bene šole - 17.30 do 18.00 Naio* nozabavne na valu 192 m.
NEDEUA, 30. JANUARJJ
10.30 Domače zanimivosti - Zar ob seji predsedstva občinske sk” ščine Brežice - Za naše kmetova*^ Edo Sovič - Vinogradništvo in., narstvo do leta 1975 - Nedel)' razgovor: O delu sveta za fina*’’. ObS Brežice - Obvestila, reklaiu*. ^ored kinematografov - 12.00®
15.00 Občani čestitajo in pozd*^ Jjajo.	rt
TOREK, 1. FEBRUARJA: 16; do 16.15 Napoved programa in f čanie z ansamblom Dobri znan<^, 16.15 do 17.15 Poročfla - No^J knjižnici - Jugoton vam pred st«'
- Kaj prinaša nova številka Do*" skega lista - Obvestila, reklainjfj filmski pregled - 17.15 do Tedenski športni pregled -
do 18.00 Poje vam komorni * RTV Ljubljana.
nesb?
itii
breZiSka kronika
Pretekli teden so se ponesre^^ iskali pomoči v brežiški bolnih'** Marija Kunjas je padla v sobi, poškodovala glavo; Neža Siši® padla na dvorišču in si poškod^^ levo roko; Stamenko Samardžić n pri prometni nesreči poškodoval^ vo; Ljubiša Samardžić si je pr' P j metni nesreči poškodoval gla''® desno roko.