Ameriška Domovina Mi Hp MM I £ Si Siam U| 1 I vBf ,i* H r*Kk' J BTHi S ML* AMCRICAH IN SPIRIT m€l@N IN LANGUAG€ ONlf National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 24, 1966 MORNlSlOVN€WSPAP€B ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV Nevarnost lakote je v Miji začela minevati Zadnja poročila o položaju prehrane v Indiji trdijo, da vsaj za letos ni noh'ene večje nevarnosti za “umiranje milijonov’ od lakote. NEW DELHI, Ind. — Minister za prehrano Subramaniam je indijsko, nato pa še bolj svetovno javnost prepričal, da grozi deželi zaradi lanske suše in z j o zvezane slabe letine “naj-stebše v več kot pol stoletja”, lakota, ki utegne prinesti smrti milijonom Indijcev. Mož je pretiraval, ker je upal s tem napraviti večji vlis na svet, prav posebno na Ameriko, ki je zaradi indijsko-paikistanske vojne ustavila Indiji vso pomoč. Svarila so zalegla in Združene države so začele v Indijo pošiljati velike količine žita. Med tem ko so strokovnjaki za promet trdili preje, da indijska pristanišča ne bodo na mesec mogla sprejeti niti 500,000 ton žita in ga spraviti dalje v notranjost, SG je pokazalo, da ga brez posebne težave lahko izlože in spravijo v notranjost dežele vsaj polovico več. Na pomoč so poleg Amerike in Kanade priskočile tudi druge dežele. Tako ®° v Italiiji na poziv papeža za-eeli zbirati privatniki pomoč za ‘gladujočc v Indiji”, prav tako tudi na Nizozemskem. Ko so prišli tuji časnikarji v Indijo, da si ogledajo razmere 0 se zahvaljuje vsem za obiske, darila, karte, posebno pa članom Balincar-skega kluba na Waterloo Rd. za vse lepe želje. V bolnici— Dolgoletni naročnik AD Frank Mulh s 3544 E. 80 St. je že dalj časa v St. Alex bolnici, kjer jv prestal težko operacijo. Želimo mu skorajšnjega okrevanja! Rojak Frank Hočevar je v ■Vomens bolnici, soba št. 545. Jbiski so dovoljeni. Bo led razbil?— Danes je sv. Matija, o katerem .mo nekdaj doma rekli da “led azbija, če ga ni, ga pa naredi! ’ 3omo videli, če tu tudi kaj to zelja! Vsem Matijem in Matlom rse najboljše za god! Albanija sili nazaj na Hran Sovjetske zveze BEOGRAD, SFRJ. —- V Beo-^rudu so prepričani, da bedo državnim j ;malu videli v Albaniji odlično alžirijskem vsakdanjem življe-lstvo levičarjev ipravo mešanico, spodarske in prirodne zmoglji- !v3l Vremenski prerok pravi: Večinoma oblačno z malo toplotnimi spremembami. Naj-Višja temperatura 30. nju mirno, le redko se pripetijo dogodki, ki razburjajo javnost, pa še ti niso važni za bodočnost alžirijskega naroda. Na dnu se pa vendarle nekaj kuha, vsaj na Dolitičnem področju. Sedanji vojaški diktator Bou-medienne skuša biti čim manj diktator. Nima navade, da bi sam odločal pri vsem. Se redno posvetuje pred vsakim važnim korakom, ki ga napravi, s 26-članskim rovelucijonarnim odhodom, ki imajo v njem vojaki veliko večino. V odboru se tudi ne čutijo trenja med posameznimi strujami. Zunaj odbora se pa ne dajo zatajiti. Najbolj živahni so levičarji, ki pa v njihovih vrstah komunisti le malo veljajo. Levičarji so večinoma ostanki bivših levičarskih struj, ki so igrale svojo vlogo v državljanski vojni in takoj po njej, dokler jih bivši diktator Ben Bella ni s silo in in- Je v njem nekaj višjih oficirjev, precej alžirijskih izobražencev in vidnih članov delavskih unij. Glavno besedo pa imajo v teh krogih časnikarji in pisatelji. V tej skupini je tudi veliko dijakov in brezposelnih. Na čelu te tovarišije stoji minister za delo Zerdani. Boumedienne jih ne preganja, jim gre celo na roke, vendar se pa ne da vplivati od njih. V javnosti velja Boumedienne kot prijatelj levičarjev, kar je le deloma res. Proti levičarjem se je postavila skupina zmernih demokratov, ki jih vodi bivši predsednik republike Abbas. V tej skupini se nahajajo vsi alžirski javni delavci, ki imajo kaj politične skušnje in se niso sprli s stvarnostjo. So odločni zagovorniki politične svboode in zagovarjajo parlamentarni sistem s svobodnimi volitvami. So proti vsem zaletelim načrtom levičarskih skupin, ki kuhajo načrte, vosti. Z Boumediennom niso prišli navzkriž, zahtevajo pa od njega parlamentarni sistem po evropskem vzorcu in odločne korake proti pretiranim zahtevam levičarskega bloka. , Tretja skupina, ki stoji ob strani, pa je najmočnejša, je struja, ki se v njej zbirajo vojaški veterani. Vodi jo polkovnik Zbiri. Njihova politična filozofija je precej meglena. Bi radi postavili Alaha in Marksa na isti oltar. Ker sta Marks in Alah proti zapadnjaškim idejam, se tem idejam upira tudi vsa ta skupina, (kar jo je naravno zavedlo, da je ostra nasprotnica “ameriškega imperializma”. Vendar pa grmenje te skupine proti Evropi in Ameriki ni treba vzeti preveč tragično. Boumedienne se tudi s to skupino ne prepira in je tudi ne preganja, saj ima v njej dosti izrednih prijateljev in tovarišev iz dobe državljanske vojne.. Trenja med temi tremi strujami ne bi bila nevarna, ako bi bilo gospodarsko stanje v deželi malo znosnejše. Je pa naravnost obupno. Nad dva milijona je samo brezposelnih, v javni u-pravi je armada nesposobnih in slabo plačanih uradnikov, draginja se čuti v vsakdanjem živ-Ijenu, odsotnost tistih 1,100,000 Francozov, ki so zapustili deželo in so z njimi vred odšle tudi njihove gospodarske sposobnosti in skušnje. Da bo nesreča še večja: lahko se pripeti, da bo letošnja letina slaba in da bo treba importirati hrano za polovico prebivalstva. To storita lahko samo Amerika in Francija. Boumedienne skuša vladati bolj po zdravi pameti kot po svoji politični filozofiji in se o-pira v glavnem na živi jensko skušnjo. Ali pa bo s tem tudi kos nalogam, ki mu jih nalaga alžirijska stvarnost? O tem misli vsak alžirijski javni delavec po svoje. sosedo, ker so se Albanci začeli odmikati od Kitajske. Kitajski 50 namreč postali nepotrebni. Moskvo lahko v Pcipingu napadajo kar naravnost, Moskvi pa tudi ni treba več napadati Albanije in pri tem misliti na Kitajsko. Albanija tudi ne koristi mnogo Kitajcem v Združenih narodih. Zdi se dalje, da je Kirn j ska zgubila interes na prijateljih v deželah z belim prebivalstvom. Albanija čaka že 9 mesecev na posojilo, ki ga je Peiping obljubil in ki ga od nikoder ni. Zato ji je začela groziti gospo-! darska stiska; tareta jo pomanj-; kanje blaga in draginja. Ozira se po novih prijateljih in se je morala sprijazniti celo s Titom, ki je dovolil, da albanski tovornjaki prevažajo albansko blago po jugoslovanskih cestah v srednjo Evropo. V Franciji išče rodnih zakonov in ustave Zdru- ’ Albanija večje posojilo za motenih narodov. Do resolucije je i dernizacijo pristanišča v Draču, orišlo na predlog sen. R. Longa,! Tito bo torej lahko kmalu šel ki je na televiziji pozval Zvezo, j na obisk v Tirano. Je že pozabil, naj zavzame stališče do izjave kdaj je bil zadnjič tam, tako sen. Morsa. Ta je prejšnji te- j dolgo je od tega. den trdil, da mednarodni prav-1 --------o------- niki sodijo, da je stališče Zdru- Canada išče potov k mi- Zveza odvetnikov ZDA potrdila pravno osnovo posega ZDA v Vielnam CHICAGO, 111. — Zveza ameriških odvetnikov je tu na svoji konvenciji soglasno sprejela resolucijo, v kateri potrjuje pravno osnovo ameriškega posega v Južni Vietnam v okviru medna- ELSS.“ Pr°“ ru v Vietnamu Resolucija odvetnikov pravi, OTTAWA, Can. — Kanada je naravnost: Stališče, ki so ga za-i poleg Poljske in Indije v komi- vzele Združene države v Vietnamu, je zakonito po mednarod- siji za nadziranje izvajanja ženevskih dogovorov o končanju nem pravu, v skladu z ustavo vojne v Indokini julija 1954. Združenih narodov in obramb-, Kot taka ima stalne stike tudi s nem dogovoru za jugovzhodno I Severnim Vietnamom. Tako je Azijo!” i bil nedavno novi kanadski član E. P. Deutsch, načelnik odbo-j komisije V. Moore sprejet pri ra za mir in zakonitost, je dejal. vodnikih Severnega Vietnama časnikarjem, da se spominja v Hanoiu. trditve sen. Morsa, da smatrajo j Verjetno se je na osnovi tega, “vsi mednarodni odvetniki” a- j kar je ta videl in čutil v razgo-meriško stališče za nezakonito, j vorih tam, Kanada odločila po-Proti tej trditvi je on navedel i tipati pri Poljski in Indiji, osta-izjave profesorjev prava z 31 u-j lima članicama komisije, če bi niverz po vsej deželi. j bili pripravljeni skupaj s Kana- Zveza, v kateri je okoli 120,- do iskati način, kako bi naj ko-000 odvetnikov, je resolucijo po- misija mogla pomagati pri pri-slala predsedniku L. B. Johnso- pravljanju razgovorov, ki naj nu in načelniku zunanjepolitič-1 pripeljejo h koncu vojne v nega odbora senata W. Ful-1 Vietnamu. Doslej še ni dobila brightu. j od nobene odgovora. ' '>r'- *’ fil ~U >% Pub ‘DOlSOVIRM ^ ,^v. ..... *it“- c i .,— '?55a: •, *"uE 'C‘:-ir A ve. — HKnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 1 aticmal and international Circulation d iiiv except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: La Združene -države: $16.60 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: L ni ted States: $16.UJ ver year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $15.00 per year; $0.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year nonri Class postage paid at Cleveland, Ohio o. 39 Thursday, Feb. 24, 1966 Miselaost kitajskega komunizma Miru bi danes utegnila groziti resna nevarnost samo od treh strani: od Amerike, Rusije in rdeče Kitajske. America ni miru nevarna, je to dežela, kjer vlada svobodna demokracija, pred njo ima pa strah vsa ameriška politika, naj tiči v Bdi,hiši ali v Kongresu. Ameriške javnosti za napadalno vojno ni mogoče pridobiti. Gre vanjo samo takrat, kadar je prisiljena. Ruska diktatura bi za mir predstavlja 1, večjo nevarnost vendar na moramo pri tem vpoštevati dve stvari: Ruska komunistična diktatura ni sama po sebi nikoli sama začela vojne, — izjema je le vojskovanje z Finsko, ’ a še takrat je Rusija zdrknila v vojno po nerodnosti, vojno je namreč sprožilo leningrajsko vojno okrožje, česar mu Stai n ni nikoli odpustil. Na drugi strani so se ruski komunisti unesli, kar priča njihova jeza nad vietnamsko vojno. Ruska javnost še ni pozabila Hitlerjeve invazije in se ■ udi zaveda, kakšno orožje je atomsko in vodike o Ostane torej le še rdeča Kitajska. Tu pa je položaj nekoliko bolj zapleten. Kitajsko o-verTje je tako veliko, na n'em živi toliko sto milijonov 1 k: da te kžeti ni mogoče ukrotiti niti z atomskimi in vod i o v j mi bombami in medcelinskimi raketami. Za dokaz nam sivki la h' o sedanje vojskovanje v Vietnamu. Dela A-meriki nepričakovano velike težave in sitnosti, pa je vendar'e lužni Vietnam samo par odstotkov kitajskega kolosa. Rdeča Kitajska je torej v nekem oziru nepremagljiva, to ra nisva ne Amerika ne Rusija, ako jih presojamo le s smk m prostora in ljudi. Voditelji kitajske komunistične diktature se tega tudi zavedajo, zato so jim prikrite grož-nj z novo svetovno vojno ve ikokrat kar na koncu jezika. Koliko nai so bolimo te grožnje? O usodi rdeče Kitajske odloča, danes komunistična stranka, ki jo vodi Mao s svojimi sodelavci. Glavno besedo ima. .. 1 rai* o zmeraj le on o tem se strinjajo vsi tisti, ki m' i , ski kaj vedo o tej diktaturi. Kakšne misli pa rondo po s >• i tovarišu Mau? O tem je že bilo napisano nešteto razprav, si imajo le par skupnih potez ■ V? človek riitova t! služi! ki litiki. T o razprave se strinja jo v tem, da Mao ni razgledan Njegova usoda ni taka, kot je bila Marksova in Le- ,larks < reži vel večji del svojega življenja na o takrat vladala svet. Si je večkrat celo m v deželi, ki t • m. k"! je pisal a časopise o mednarodni po- ! 1 n in je mora! prebiti precej svojih let na tu- jem ; sije. H h :o o nlr "a! in spoznal, kakšen je svet zunaj Ru- ry- d jen; pot tovariša Mao-Tsetunga je čisto drugačna r ' m ipd'h letih pa je usoda vrgla v malo provinco j c n an. !*jcr ni samo "udiral komunizma, ampak se tudi - z - - ’ tel o podtalnim rovarjenjem proti takratni ki-ta5'S’'i držav i, .V Rmanu si je tudi nabral prve skušnje v c: . s 1 c.-'.s' i vnjnti Tam so v njegovi glavi dozorele smernic: m tmlomio kitajsko državljansko vojno, ki jih je poznan- s pridam uporabljal med drugo svetovno vojno in po njej do 1. URO, ko' je na Kitajskem zmagal komunizem. Značilno zanj, da v tistih letih ni iskal družbe s tujci, čeprav se ji ni izogibal. Vsi tisti, ki so takrat govorili z njim, so hitro opazili, da je tako zaverovan v svoj prav, da se ni dosti br>a! za zunanji svet. Po 1. 1949 se je stikom s tujino izmikal, re celo zveze z voditelji tujih komunističnih strank je omejil na najpotrebnejšo mero. Stalin ni tega razumel, vato sta sc zmeraj pisano gledala. Po Stalinovi sm se le pa re bolj zaprl v svet svojih spominov na p rete!-'m-t in svojih sanj o bodočnosti. Njegov pogled na kitajsko bodočnost pač ne moremo drema: . označiti kot sanje. Živi namreč še zmeraj v veri, da 1:odo imeli srečo z revolucijami samo proletarci na dedi ’ m..' -sem revni kmetje, in da bodo zmagovali s svojo predanostjo komunizmu in ne morda z vojaško tehniko in z mod. 'tim orožjem. Zanj ve' a še prepričanje, da bodo v revoluci ah zmagale ideje in ne vojaška sila. Ideje so in bodo ostale l: te - -.mn na deželi med kmeti. Teh idej se motu io nav/.-ti rudi vsi tisti, ki živijo v mestih in industrijskih krajih naj bodo v civilni ali vojaški službi. Zato pa ,t g-o na nieeovo pobudo tudi vsi kitajski izobraženci in čas-'-tiki prav do riajvišiih hoditi od časa do časa na deželo delat kot proletarci, da zopet osvežijo svoje prave in resni ne komunistične revolucionarne ideje, hoditi morajo tore’ na deželo na telesne in duhovne vaje. S sv: • -no je Mao teko ustvaril na Kitajskem zali ki 6 njegovi noči in obsegu nimamo niti pom'a. Trti*o obsežna odmaknjenost od sveta je seveda tudi med glavnimi na ribi, zakaj je K Rajska proti' miru v Vietnam;- ti,- ner-tiana, da je čas na njeni' strani in da ji bo po r -ti do zmage. Kako daleč sega vpliv miselnosti tovariša Mao na kita isk c vodilne k’v.ge? Pravijo, da ima okoli sebe le 5-6 sorti ' -m -se nanje in ki so mu slepo predani. Vsi so stari že ivd i o let. Z njimi vred gospodari nad približno 1; - tin m ' omvn-sti, ki vsi sedijo na ključnih pozi- cijah v ti:an!:i javni upravi in narodni obrambi. So stari 50-55 let, vzgojeni v državljanski vojni in ne ravno navdušeni za izobrazbo. Imajo položaje, ker so zvesti in zaslužni, zato pa ne ravno sposobni. Da se držijo na svojih mesiti morajo biti zagrizeni, hinavski, nepočakani in brezobzirni. Ako bi bili v Jugoslaviji, bi bili za stebre v Titovem novem razredu. Šele za njimi pridejo na vrsto komunisti, ki so se šolali na domačih šolah, zelo redki celo na tujem. Imajo vodilne položaje v kitajski kulturi, silijo v javno upravo in se drenjajo v stranko. Značilno je, da jim prvi dve plasti ne zaupata, ker se preveč bojita šolanih ljudi. Ta, tretja plast, se naravno ne počuti dobro, ker ve, da ne uživa zaupanja na vrhovih. Mora pa molčati in čakati na spremembe, ki morajo po prirodnem zakonu priti v 10-30 letih: v tie j dobi bosta namreč gornji dve plasti odmrli. Tega se zaveda tudi Mao, zato tako rad potoži, da “mladina” (vse, kar je pod 50 leti) ne razume več revolucije in njenih idealov. Ima prav, kajti ta “mladi rod” ne sanjari kot on in tudi da več na izobrazbo kot Mao in njegova okolica. Napetosti in trenja med temi tremi plastmi v najvišjih kitajskih komunističnih krogih bodo verjetno močno vplivale tudi na kitajsko zunanjo politiko in postala deloma odgovorna za svetovni mir. Ni se bati, da bi rodila sama po sebi nove vojne spopade. Ako se bo pa kje vnela vojna — tudi lokalna — bodo pa kitajski komunisti napeli vse sile, da ne pride do miru. To velja tudi za vietnamsko vojno in v tem je njena tragika. A»1 • X. *~ X~~JL ** S A.~A' X~l* ,4L "A M ilwauski zapiski MILWAUKEE, Wis. — Dogodki se hitro vrstijo drug za drugim, da jih skoraj ni mogoče več dohitevati, Včasih se tako :godi, da poročaš o eni stvari, a druga se zgodi. Zadnjič sem poročal, kako je naš nadškof dal postno postavo, pa je vse prišlo drugače. Kar smo poročali, je bila resnica. Ko smo mi zvedeli za postno postavo v spremenjeni obliki, je bilo že prepozno, da bi spremenili objavo v časopisu. Naj že bo, kakor hoče, tukaj vam sedaj sporočamo novo postno postavo, da ne bo kakega nesporazuma ali obdolžitve, da pišemo o nečem, kar ne drži. Po novi postni postavi, ki je izšla dne 17. februarja 1966, ni več štiridesetdanskega posta, ’ostna postava zadeva dve stvari: zdržek in post. Zdržek zade-/a meso, post pa ostalo jed. Po novi postni postavi se moramo držati mesa na Pepelnično sredo in vse petke v letu. Kar se pa tiče posta, .ki je pretrganje v jedi, in se pravi, da se smemo samo enkrat na dan do sitega nalesti, velja samo za Pepelnično sredo in Veliki petek. To se pravi, zdržek in post je samo na Pepelnično sredo in Veliki pe-1 ek. Spremenili so starost za Do sedaj je bil do 7. leta. Od sedaj naprej je od 14. leta starosti. To se pravi, da vsakdo, kdor še ni dosegel 14. leta starosti, lahko uživa meso vsak čas, tudi v petek in tudi na Pepelnično sredo in Veliki petek. Postna postava je ista, kot je biči poprej. Začne se s 21. letom starosti in traja do 60. leta. Takrat post preneha, zdržek pa o-tane, dokler človek živi. Vsekakor pa sv. oče priporoča, da delamo prostovoljno pokoro, h kateri nas posebej kliče čas od Pepelnične srede do Velike noči. * Škant je zapel in maškare so zarajale, bi lahko rekel o predpustni zabavi, ki jo je priredilo slovensko društvo Triglav v dvorani sv. Janeza na Deveti cesti. Najprej so postregli s krvavicami, kislim zeljem in krompirjem. Kaj takega ne dobite vsak dan m naše ženske znajo te stvari pripraviti. Veliko gostov, nekateri so prišli celo i : Waukegana, se je poslužilo te lepe priložnosti. Veselkovi fantje so tako pritiskali na svoje inštrumente, da je kar škripalo. Vsakdo se je lepo zabaval. Kakor smo že zadnjič omenili, da bodo najboljše maškare prejele nagrado, se je tudi zgodilo. Prvo nagrado je odnesla Minka Mej a če va. Bila jo napravljena kot strašilo v ko-1 uzi. Drugo nagrado je prejel Martin Majhenich. Bil je napravljen kot kaka gospodična. Nihče ga ni spoznal. Tretjo nagrado je prejela Ljudmila Mur-šec. Bila je napravljena kot Peter Pan. V glavnem vsi so se dobro imeli. Te dni je prišel na ‘obisk k svoji sestri Fr. Štefan Kraljič, SP* ki je župnik pri St. Agnes Church v Kenmare, N.D. S Štefanom se dobro poznava in sva si marsikatero rekla. Malo spominov, malo debate, malo načrtov za bodočnost in čas je tako potekel, da človek sam ne ve, kam je prešel. Gospod Štefan je prišel na poroko svojih znancev še iz starih časov. Poroka se je vršila v Waukeganu. Povedal je tudi, da je imel v svoji fari diamantno poroko, kar je velika redkost. Sam škof je prišel in imel mašo zanje, gospod Štefan je pa pridigal. Bila je zares izredna slovesnost. Gospod Štefan jo je po dobrem tednu oddiha že pobral nazaj v svoj kot. Ko se je poslovil, je rekel, da ima že zadosti. Mesto, v katerem živi, je komaj 25 milj oddaljeno od kanadske meje. Mesto samo ima okoli 2,500 prebivalcev. Katoliških družin v mestu in o-kolici je okoli 130. Za boljše poznanje kraja naj še povem, da je Kenmare kakšnih 160 milj severno od Bismarka, ki je glavno mesto Severne Dakote. • Cerkev sv. Janeza bo praznovala dne 27. marca 50-letnico svojega začetka. Pred 50 leti so Slovenci kupili sedanjo cerkev sv. Janeza, da morejo v svojem jeziku služiti Bogu. Cerkev bodo v kratkem podrli. Umakniti se mora velecesti, ki bo šla tod mimo. Takrat, ko so Slovenci kupili to cerkev, je bila podružnica cerkve Marije Pomočnice Kristjanov na West Allis. Leta 1930, 7. jauuarja, je cerkev postala samostojna fara. Ob 50-letnici začetka ceiikve bo fara izdala posebno spominsko knjigo. V njej bo zgodovina cerkve in fare. Proslava se bo vršila pod vodstvom Društva Najsv. Imena. Knjiga bo poleg oglasov vsebovala tudi čestitke posameznikov ali pa družin. Vsakdo kdor želi, da bo njegovo ime objavljeno, naj pride v stik ali z Johnom Champom ali pa z župniščem. Dar za tako čestitko je dva dolarja. Program je že izdelan. Začel se bo ob enajstih dopoldne s spominsko sv. mašo. Vsakdo lahko prisostvuje. Zato ni posebnih povabil. Uradna proslava pa bo popodne ob pol treh v dvorani sv. Janeza na Deveti cesti. Po proslavi ob štirih popoldne bo banket. Po banketu bo ples. Za muziko ob tej priliki bo poskrbel naš znani muzikant Eddie Gailun, ki je sam član fare sv. Janeza. Več o tem bomo poročali pozneje. Toliko za sedaj. * Vsako leto v dneh pred Velika nočjo je v milwauški nadškofiji velika zbirka za katoliške dobrodelne namene in ustanove. Taka zbirka se bo letos vršila v dneh 20., 27. marca in 3. aprila. Dobra dela so vedno dobrodošla, kadar smo pa zato posebej naprošeni, pa še bolj. Ko dajemo za svojega bližnjega, s tem posojamo Bogu in kdor Bogu posodi, mu je vse stotero po- vrnjeno. Močna želja prevzvi-šenega nadškofa je, da letošnja darežljivost presega vse druge. Potrebe so veliko večje in bolj nujne kakor v prejšnjih letih. Če bi vsak katoličan dal le tri cente na dan v ta namen, kar znaša okrog enajst dolarjev na leto, bi bilo prvim potrebam zadoščeno v prav kratkem času. Oddolžimo se Bogu sedaj, ko ni posta, z dobrimi deli, da bo tako naš zaklad v nebesih povečan in ne zmanjšan. * Wisconsin je država, kjer je sneg znana stvar. Vsako zimo ga zapade približno 30 palcev na jugu in čez sto na severu. S tem je seveda združenega veliko dela. Ljudje so zaposleni s tem, da izdelujejo snežne pluge in veternice in seveda tudi motorje, ki spadajo zraven. V zimskem času trgovci prodajo veliko snežnih koles za avtomobile in verige z istim namenom. Mesta posipljejo ceste s soljo in navadni zemljani kidajo sneg z lopatami izpred svojih hiš. Sneg prinese veliko dela! Z zimo sta združena tudi zabava in šport. Če narava ne preskrbi za sneg, pa to storijo posebne delavnice. Od 45 priznanih smuških terenov v Wiscon-sinu jih je 19, ki lahko producirajo sneg. Vsi tereni imajo posebne vzpenjače, okrog 225 vseh skupaj, in od teh jih je devet, ki imajo sedeže, tako da človek lahko v hrib s (prav tako lahkoto pride kakor doli, če le ve kako. V letu 1961-62 je bilo prodanih čez 322,000 izkaznic za vzpenjače in čez 600,000 ljudi se je poslužilo vzpenjač v tem letu. V letu 1963 se je promet na vzpenjačah povečal za 10 procentov in leta 1964 za 22 procentov. V letu 2000 pričakujejo čez dva in pol milijona ljudi, ki se bodo posluževali teh smuških terenov. * Ljudje se včasih pritožujejo, da dobivajo telefonske pozive, kjer razni prodajalci skušajo na vse načine prodati svoje predmete. Prodajanje po telefonu je dovoljeno in telefonska kompa-nija je večkrat naprošena, da da na razpolago potrebna sredstva v dovoljene namene. To se pravi, da oskrbijo potrebne telefone. Za nekatere ljudi je to edini način, da si lahko služijo svoj vsakdanji kruh, posebno če se ne morejo premikati iz kraja v kraj ali pa ne morejo dobiti nobenega drugega dela, npr. bolniki, onemogli, stari ljudje, pohabljeni in podobno. Važno je lahko tudi za človeka, ki bi si rad prihranil čas in naroči trgovini, da mu stvari pošljejo na dom. Važno je morda tudi zate, da zveš, kdaj je čistilna razprodaja itd. Veliko je stvari, ki jih lahko opravimo po telefonu. Nihče pa vam ne more preprečiti, da odložite slušalko potem, ko ste vljudno zavrnili vsiljivega prodajalca, da se ne zanimate za njegovo prodajo ali njegov predmet. • Med zadnjo svetovno vojsko so naložili posebej vojni davek na telefon. Naložili so ga deset procentov. In telefon je edina stvar, ki je še ostala od zadnje Vojske, na katero moramo plačevati ta vojni davek. se je akademsko društvo SAVA odločilo, da povabi p. Odila Hajnška, OFM., ki se je nedavno vrnil iz Avstralije, kjer je več let misijonaril med slovenskimi naseljenci, naj ji pride predavat o svojih skušnjah in doživetjih. G. pater je vabilo rad sprejel in v nedeljo, 27. a-prila, zvečer ob sedmih nam bo govoril v cerkveni dvorani pri Sv. Štefanu. Na to predavanje vabi SAVA vse svoje članstvo, pa tudi vse druge slovenske rojake in rojakinje, ki jih življenje v Avstraliji zanima. P. Odilo je med nami splošno znan ikot dober govornik in prijeten pripovedovalec. Večina od nas ga pozna iz Ameriških Brezij v Lemontu. Predavanje bodo ponazorjevale skioptične slike. Po predavanju bomo servirali pecivo, kavo in čaj. Na svidenje na predavanju v nedeljo, 27. febrnuarja, ob sedmih zvečer v cerkveni dvorani pri Sv. Štefanu. Za odbor SAVE: Janez Arko Matija BMevar danes godaje Cleveland, O. — Danes ima svoj god dobro poznani rojak Matija Hočevar z 12835 Carrington Ave. na zahodni strani mesta. Ima. že triinsedemdeset let. Za ta godovni dan mu želimo vsega najboljšega, predvsem božjega blagoslova za nadaljno življenje. Matija Hočevar in njegova žena Marija sta oba zavedna, odlična Slovenca in katoličana. Poročena sta že dolgo in imata dva sinova Alberta in Walterja, ki sta tudi že oba poročena in imata vsak svojo družinico. K Hočevarjevim že mnogo let vztrajno prihaja Ameriška Domovina in več drugih slovenskih in katoliških časopisov. Za Mohorjeve knjige sta pa oba naravnost navdušena. Bog daj še dovolj podobnih Slovencev! Kadarkoli sem se bolj slabo počutil in če mi je čas dopuščal, sem šel malo povasovat k Hočevarju. Ce sem v njihovi družbi, pozabim na težave, ki me v življenju spremljajo. Matiji še enkrat vse najboljše za god! Jože Vrtačnik in družina V slovenščini deloma pridobljene gimnazijske študije, matura v italijanščini, polovico univerze v italijanščini in drugo polovico v angleščini v Ameriki. Torej je moral prav vsak dijak, ki je zapustil domovino v 1. 1945, se poleg univerzitetnih študijev v kratkem času priučiti še kar dveh tujih jezikov, da je končno dosegel potrebno znanje za promocijo. Tako čudovito pogosto beremo v Ameriški Domovini o vztrajnem in uspešnem napredovanju novonaseljencev Slovencev v Ameriki, s katerimi je nova domovina Amerika pridobila že lepo število akademsko izobraženih novih državljanov, ki se udejstvujejo v najrazličnejših akademskih poklicih. Takoj po uspešno dovršenih studii ah na Ohio State University je g. Rudi vstopil pred 11 leti v službo pri Cleveland Clinic, kjer še danes zadovoljen službuje. Z odpovedmi, vztrajnostjo in pridnostjo so si naši akademiki osvojili zelo lepo čednost “redke službe, goste suknje” in ne narobe. Medtem si je ustvaril družino in s pridnim delom in varčevanjem tudi lasten dom. Za red v njihovem domu na 340 East 222 Street, Euclid, Ohio, skrbi pridna žena Edit, oba sinka, krepka dečka Rudi in An dre j ček pa skrbita za veselje dragim staršem. Kakor moramo prav vsakemu napredku naših sorojakov iskreno čestitati, tako tudi danes prav iskreno čestitamo k temu napredovanju g. Rudija Lukeža: Mnogo let sreče in napredka v poklicu, za katerega žrtvuje mnogo pridnosti in veselja. Take objave o napredku nove slovenske emigracije po svetu naj služijo vsakemu, ki nosi težka bremena, za premagovanje ovir in odpovedi v pogum za dosego začrtanega cilja v vsakem poklicu. Z vsakim drugim pojmovanjem takih objav bi samo škodili slovenski skupnosti v tujini. Ljubljančan -----o------ Str. ob prsprtiei! jugoslovanskim Škofom verski tisk -o---- Lepo napredovanje Cleveland, O. — G. Rudi Lu-kež jr., farmacevt v Cleveland Clinic Foundation, je po enajstletnem uspešnem in zvestem službovanju napredoval za pomočnika direktorja farmacije. Imenovani je v letu 1945 s starši in bratoma Brankom in Frankom radi komunizma zapustil domovino. Gimnazijske študije je nadaljeval in končal v Italiji. Matura taboriščne gimnazije v Italiji ni imela" pravice javnosti in tako je bil vpis na vsako italijansko univerzo nemogoč. Treba je bilo ponoviti maturo na državni italijanski gimnaziji in seveda v italijanščini. Že to dejstvo dovolj jasno pove. kakšne ovire je moral štu- ■ Predavani® v Chicagu Chicago, 111. — Po drugi svetovni vojni so se Slovenci razleteli po vsem svetu. Od doma jih je pognal in jih še vedno goni komunizem v Sloveniji, gospodarske težave pa na Tržaškem in Goriškem. Precej nas je prišlo v Ameriko, kjer so bile že preje močne slovenske naselbine, nekateri so si poiskali in u-stvarili novo domovino v Južni Ameriki, nekateri pa celo v daljni Avstraliji. Tam živi sedaj preko 15,000 slovenskih ljudi večinoma kar dosti dobro in pre-nekateri tudi v lastnih domovih. Na splošno o Avstraliji malo in bolj redko slišimo, prav zato CLEVELAND, O. — Ker smo v mesecu tiska, čutimo, da prav storimo, da svojim bravcem povemo nekaj o sprejemu jugoslovanskih škofov pri sv. očetu in zlasti še o tem, kaj jim je naročil glede verskega tiska. Pred zaključkom 2. vatikanskega koncila je sv. oče Pavel VI. sprejel jugoslovanske škofe v posebni avdienci. V prisrčnem razgovoru jim je povedal, da pozna liturgično življenje v njihovi domovini. Poudaril je, da se veseli večjega števila duhovniških in redovniških poklicev, škofom je priporočil' veliko skrb za verski tisk, pa naj bo še tako skromen. Prosil je škofe, naj vsem svojim vernikom povedo, da jih sv. oče ljubi, da jih z očetovsko ljubeznijo objema, da ža njih moli ter da z zanimanjem spremlja Cerkev v Jugoslaviji. Vsem duhovnikom, redovni-, kom in vernikom je sv. oče ob dent-begunec premagati, ako je; tej priložnosti poslal svoj apo* z začrtanim ciljem v življenje j stolski blagoslov. Škofom pa je hotel priti. Po opravljeni matu* j posebej še obljubil, da bo za nje li na državni gimnaziji v Sene- j opravil sv. mašo. — Verniki galiji v Italiji je pričel študije; ljubljanske nadškofije so bili ° na univerzi v Bologni in jih na-1 vsem tem posebej obveščeni v daljeval na znani univerzi v Pa-! cerkvah na dan Novega leta ter c*ovi- jim je bilo to v veliko tolažil o Ko so prišli vsi trije bratje' in vzpodbudo. leta 1949 v Ameriko, so morali vsi v Clevelandu prijeti za trdo j tovarniško delo. Po pridobitvi nekaj prihrankov se je Rudi vpisal na Ohio State. University v Columbusu, Ohio, in je tam svoje študije uspešno končal. Vredno je pripomniti v vzpodbudo vsem novonaseljenim dijakom, ki so pričeli svoje študije v angleščini in jih še nadaljujejo, koliko odpovedi, pridnosti in vztrajnosti je bilo potrebno sedanjim novonaseijencem Slovencem, ki so kot slovenski dijaki zapustili domovino s pridobljenimi nauki v slovenščini. J. S. PREBERITE povejte še drugim Vsak, ki se bo ta ali prihodnji mesec naročil na AMERIŠKO DOMOVINO, bo dobival naš dnevnik en mesec BREZPLAČNO Cleveland, O. — V četrtek, 27. t*r' to., so se zbrali v Celovcu zaupniki Narodnega sveta koro-skih Slovencev. Eno glavnih vPrašanj, ki jih je moral zaup-n^ki zbor rešiti, je bilo vpraša-!^e’ kako naj volijo somišljeniki ..KS pri državnozborskih vo-Jlvah, ki bodo v Avstriji 6. mar- V AD je že bilo, da je avstrij-S a Komunistična stranka dala Sv°jim volivcem navodilo, naj Podpro pri bližnjih državno-4 °nskih volitvah Socialistično s tonko. Ker predstavlja N S KS ® ovensko koroško katoliško po-dično skupnost, zato je bilo Ptov, da se je v zvezi s sklepom sestal naj višji forum NSKS, 'P za upniški zbor, da odloči o s ališču, kakršnega naj po tem °tounističnem sklepu zavzame P*1' teh volitvah slovenska koro-s "a katoliška politična skupnost. . Ka zaupniškem zboru NSKS •|e Podal glavno poročilo o polifonem stanju v državi, kakor udi posebej še v deželi pred-^ednik NS dr. Valentin Inzko. 0 njegovem poročilu se je raz- 1 a živahna, resna in stvarna razprava. Odločitev zaupniške-§a zbora bi bila neprimerno laž-ja, če bi imela n. pr. koroška po- lcna organizacija Avstrijske ladske stranke urejeno razmerja do slovenske narodne skup-°sti v deželi. Po našem mne-lu Avstrijska LS tega niti noče končno odločil za državno poli-iko sedanjega avstrijskega kanclerja dr. Klausa, ki je dosleden zagovornik načel krščanske demokracije. Dr. Klaus je o-sebno tudi za pravično ureditev manjšinskega vprašanja v Avstriji. Pred svojim obiskom konec lanskega leta v Belgradu je bil izjavil pred rojaki v Celovcu dobesedno: “Bodite prepričani, da bom vse storil, kar je v mojih močeh, da vam bodo vaše pravice zagotovljene. S sodelovanjem manjšine hočemo rešiti tudi v prihodnje vsa vprašanja, ker vemo, da je to za Slovence, za Koroško in za Avstrijo najboljše.” — V Belgradu pa je v zvezi z manjšinskim vprašanjem izjavil, “da sta narodni manjšini (slovenska in hrvaška) za Avstrijo dragocena obogatitev. Zato bo Avstrija rešila vsa nerešena vprašanja sporazumno z manjšino.” — Glede evropske politike stremi Klaus po prijateljskem sodelovanju z vsemi evropskimi narodi. V Celovcu je dobesedno tole rekel: “Velika Evropa mora obsegati vse narode, ki žive na njenem področju.” Savinšek-Novakove “Grče” Vogrška Farna mladina še kar naprej gostuje po slovenskih odrih na Koroškem z “Grčami”, t. j z dramo v 5 dejanjih, ki jo je za oder 1. 1959 pripravil po enako imenovani sila priljubljeni povesti Slavka Sa-vinška naš clevelandski rojak Zdravko Novak. Kakor je v AD že bilo, so jo Vogrčani podali najprej doma, pozneje pa so z njo gostovali v rojstni župniji škofa dr. G. Rožmana v Šmihelu v Podjuni: v nedeljo, 13. svečana, pa so z njo gostovali kar na dveh krajih: popoldne ob treh v Žvabeku, zvečer ob pol osmih pa v Globasnici. Na obeh krajih so sijajno uspeli. Igro je naštudiral s svojimi vogrškimi fanti in dekleti njihov župnik, naš dobri znanec č. g. Vinko Zaletel. Odlikovanje msgr. dr. J. Hornboecka Celovški škof dr. J. Koestner je pred kratkim imenoval podgorskega župnika in dekana ro-žeške dekanije msgr. dr. Janeza Hornboecka za svetovalca krškega škofijskega konzistori-ja. G. konzistorialnemu svetniku tudi ameriški rojaki iz vsega srca čestitamo. Zborovanje katoliških mož V nedeljo, 2. jan., je bilo v Mohorjevem domu v Celovcu zborovanje katoliških mož. Na njem so bile zastopane vse slovenske župnije v škofiji. Ob 9.30 dop. je bila v Mohorjevi kapeli maša, ki jo je opravil po namenih zborovanja ikanonik Aleš Zechner. Med njo je imel tudi pridigo. Ob 10.30 sta bila v Mohorjevi dvorani dva referata z naslovom: “Naša fara z vidika duhovnika in katoliškega moža”. Govorila sta župnik A. Čebul in prof. (lajik) dr. Zwitter. Po obeh referatih je bil razgovor. Popoldne ob 2. uri pa je govoril škof dr. J. Koestner. Naslov njegovega govora: “Koncilske misli k apostolstvu mož”. Popoldanskega dela zborovanja mož so se udeležili tudi malone vsi slovenski župniki in drugi duhovniki v deželi. Jubilej taboriščnega župnika Antona Miklavčiča V begunskem taborišču v Špi-talu na Dravi živi še vedno okoli 300 rojakov. Med njimi o-pravlja dušnopastirsko službo č. g. Anton Miklavčič, doma iz Podbuikovja pri Krki na Dolenjskem. Pred drugo svetovno voj- no je bil kaplan v Zagorju ob Savi in Semiču, nato pa je pa-stiroval še v Vinici in v Dolenji vasi. Sedaj pa je v špitalskem taborišču obhajal 15-letnico, odkar upravlja slovensko župnijo v njem. Ob tej priložnosti so se mu rojaki prisrčno zahvalili za Madžarska vlada odkrila nekaj “zarot” DUNAJ, Avstr. — Komunistični režim predsednika Kadar-ja je vpeljal na Madžarskem kar precej svobode, seveda ne 1 politične. Ljudje jo naravno najbolj rabijo za zabavljanje , proti komunistom. Nekateri so vse, kar je v teh letih storil spozabm že tako dalečj da njihov dušni in telesni blagor. ^ mislijo na zarote, vendar pa nihče ne ve in ne verjame, da bi Mislili pa smo na gospoda Anto na tudi vsi rojaki, danes razkropljeni po vsem svetu, ki smo več ali manj let preživeli v tem taborišču. Bog Vas živi, gospod župnik! Hvala Vam za vse! GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1653 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEndersou 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture .Dealers resne zarote res obstajale. Režim jih je pa začel iskati vsepovsod. Tako je na primer društvu Marijino kraljestvo, ki ga vodijo duhovniki, prilepil znak zarote in nekaj njegovih članov, med njimi tudi duhovnike, zaprl kot zarotnike. Glave stikajo tudi pravi zarotniki iz vstaje v 1. 1956. Nanje policija prav posebno pazi. Kakor hitro je to o-pazila, jih je polovila in zaprla. Vse te “zarote” ne morejo biti kaj prida, saj je vsega skupaj zaprtih le okoli 40 nezadovoljnežev z duhovniki vred. Tajna opozicija je pa vse skupaj zelo napihnila in zarotnike povezala s politično emigracijo. To pa hodi policiji kar prav. Naprodaj v Collinvvoodu Na 821 E. 154 St. velika enodružinska hiša s 3 spalnicami in kopalnico zgoraj, ena spalnica in stranišče spodaj, zaprta veranda, 4 garaže. Takojšnja posest. Oglasite se pri lastniku na 827-Va E. 154 St. (40) Naprodaj ali v zameno V mestu Madison, Ohio, blizu vsega, mestne udobnosti, dvo-družinska hiša, garaža, 24 akrov zemlje, v zameno za dvodružin-sko hišo v Clevelandu ali Eu-clidu. Imamo več novejših in rabljenih hiš na dobrih prostorih. KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. IV 1-9980 (Vložki dobijo delo :£ui)iiiiuiimi!imiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iii(uimiiii;iiH!iiiiiiiii:> JOS. ŽELE IN SINOVI 6502 POGREBNI ST. CLAIR AVENUE ZAVOD Tek: ENdicott 1-0583 COLLINWOODSKI URAD 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo Moški ali fant Iščemo moškega ali fanta za ribanje ob sobotah zjutraj. Imamo stroj za ribanje. $3.00. CARL’S CAFE EN 1-8997 vogal Hamilton & Marquette (x) S MALI OGLASI Naprodaj Električni štedilnik Frigidaire, plinski štedilnik Universal in hladilnik Frigidaire. Vse v dobrem stanju in poceni. Kličite -1 '-ALl J oamo...... 49t* Surety 100' < bombažne frotirne brisače so mehke in puhaste in lepin barv, skladnih k vsaki dekoraciji. Enobarvne v beli, antično zlati, gozdno zeleni, ledeno rožnati, sinje modli, zamolklo modri, rumeni, siamsko rožnati, sivi, turkizni, beige in lilasti. surety mmmz m Rim BAiASTE NAMIZKE GARNITURE V treh velikostih po enotni ceni! 60x84” pravokotne — 8 prtičev AA 60x84” ovalne — 8 prtičev O • UU 68” okrogle — 6 prtičev garnitura 54x72”, 6 prtičev 5.00 60x100”, pravokotne ali ovalne, 12 prtičev . 7.00 Prvovrstni bombažni in rej on damast, francoski robovi za perfektno izdelavo. Križantemasti vzorec. V beli, rožnati, zlati in akva barvi. V privlačnih škatljah zavite v celofan za morebitna darila. »isis - . Z-nmrvv' Domačinski oddelek, četrto nadstropje v mestu, v vseli petih podružnicah. NAROČITE PO POŠTI ALI TELEFONU CII 1-3070, VSAKI DAN RAZEN NEDELJE. a • UmmimxuiiHimiimimttmiTTtmm mm; 3 ----------- r TRYGVE GULBRANSSEN In večno šume gozdovi miim XIIHIIIXimmmlllXIlIIITTTTTTTTTTYTTTTTT^ Če so ljudje uzrli vranje črnega in divjega konja, tedaj jim je zastajala sapa, kajti bil je z Bjorndala. In črne konje so videli najpogosteje. Po vsem tem so sklepali, da postaja Altbjorndal mogočna kmetija. Prav za prav jih je to jezilo. Nevoščljivost je stara beseda in pri ljudeh lepo uspeva. Vedno pogosteje so videli vranje črne konje. Krepki in težki so dirkali po cesti skozi dolino na sever in na jug, in gotovo so vozili prav do mesta, kajti često so minevali dnevi, preden, so se vračali. Odvažali so tovore in pogosto so se z njimi tudi vračali. Zdi se, da so ljudje tam gori zelo prizadevni. Dolinci so se spraševali, kaj vozijo v mesto, pa tega niso mogli izvedeti. Takrat ko so bile vožnje v mesto najpogostejše, sta gospodarila na Bjorndalu mlada fanta, ki sta bila šla po svojega očeta v gozd pri Boju; bila sta resna in delavna dečka, ki sta se lotila vsake stvari z mladostnim pogumom. Tore kot najstarejši bi pač moral imeti prvo besedo, toda njegov brat Dag, ki je bil čeden, svetlolas fant, tudi ni zaostajal za njim, ko je odrasel. Tore je bil velik in čokat in temne polti; njegove poteze v obrazu so bile resne in srepo je gledal. Kakor oče, so pravili ljudje. Dag ni bil tako širokih pleč, vendar pa je bil tudi on krepak, živahen in gibčen. Bil je svetlolasec izredno bele polti, s temnomodrimi očmi, ki so se iskrile od sreče. Tako lepega fanta še ni bilo tod. In stari so pravili, da je zelo podoben svojemu pradedu. Govorice, ki so prihajale v dolino, so bile resnične. Altbjorndal je bil že takrat precej velika kmetija. Mlada fanta gotovo ne bi bila tako dobro gospodarila, če jima ne bi bil Orn s Hammar-boja z nasveti stal ob strani. Z njegovo pomočjo sta kar dobro pretolkla prva težka leta, potem pa sta si pomagala sama. Že od nekdaj so imeli navado, da so tu pa tam naložili kak voz z dragoceno kožuhovino in drugimi stvarmi, ki jih je bilo lahko prodati, in ga zapeljali naravnost v mesto; druge pridelke pa so pošiljali raje v bližino, kjer so bile cene sicer nizke, zato pa poti tem krajše. V mestu so počasi navezali stike z, veliko Hol derjevo trgovino, ki je trgovala celo z inozemskimi mesti. HoL d er jim je dobro robo odjema! po visoki ceni, in kmetje z Bjorndala so se ga držali, ker jih nikoli ni izkoriščal. Tako je bilo leta in leta; nekoč pa jih je Holder vprašal, če nimajo še drugih stvari naprodaj. Bili so mu vedno dobrodošli, kadar koli so hoteli kaj prodati ali kupiti. Tako se je zgodilo, da so CHICAGO, ILL. MALE HELP Tool Makers - Die Makers Top skill required in building, altering and manufacturing production. tools, jigs, fixtures and special machinery. Complex dies such as progressive with transfer systems, deep draw and compound. Outstanding opportunities for personal development and long range security. Excellent benefits and working conditions. Apply in Person or Write Personnel Office ALADDIN INDUSTRIES, Inc. 705 Murfreesboro Road Nashville, Tenn. An Equal Opportunity Employer (39) EXCELLENT OPENINGS FOR ELECTRICIANS We are looking for electricians with industrial experience, AC and DC shift work. Excellent hourly rate, plus all benefits provided free. RUSH RESUME TO EMPLOYMENT OFFICE CRUCIBLE STEEL CO. OF AMERICA SANDERSON-HALCOMB WORKS P.O. Box 977, Syracuse, N.Y. An Equal Opportunity Employer (41) SEMI-SKILLED FACTORY Expanding investment Casting Plant Has openings for full time, permanent employees Semi-skilled and skilled employees with background in: WAX ASSEMBLY - FINISHING - CUT-OFF PATCHING - CASTING - CORE MAKERS. Progressive increases, Major medical, accidental and sickness and life insurance. MARTIN METALS COMPANY DIVISION MARTIN MARIETTA CORPORATION 250 No. 12th St. Wheeling, 111. 537-2180 An Equal Opportunity Employer (39) MACHINISTS Experienced in precision work involving tools, dies, jigs, fixtures, and special machinery. Outstanding opportunity for self development and long range security. Excellent benefits and working conditions. Apply in Person or Write Personnel Office ALADDIN INDUSTRIES, Inc. 705 Murfreesboro Road Nashville, Tenn. An Equal Opportunity Employer (39) Bjorndalci trgovali samo še z mestom. Takrat je velika trgovina lahko marsikaj storila za človeka, ki je prebival daleč v notranjosti dežele. Trgovec je vse kupoval in dobro plačeval; od časa do časa pa jih je opozoril na stvari, ki jih je potreboval, in ki bi mu jih ljudje iz gozda in kmetij lahko oskrbeli. In tako so Bjorndalci spravili marsikaj v denar, česar se drugim ni zdelo vredno truda. » Ko se je Tore Bjorndal nekoč z vprego podal v mesto, mu je pri Gistadski kmetiji, v eni izmed najskrajnejših srenj, počilo kolo. Kmetje so mu ljubeznivo priskočili na pomoč in med njimi je prišlo do kratkega razgovora. Kadar se je potem Tore vozil v mesto, se je pogosto ustavil na Gistadu, slednjič pa že skoraj ni šel mimo, ne da bi se tam odpočil. Tako sta se z ono izmed kmetovih hčera dodobra sprijateljila in na zimo je bilo poroka. Gostija je bila na Gistadu in je, kakor je pač običaj, trajala več dni. Pozneje sta stara dva z Gi-; tada odšla na Bjorndal, da bi videla, kako živi njuna hčerka. Tn potrdila sta govorice, ki so se širile po dolini, češ da so Bjorndalci zelo premožni. Starši pač niso imeli vzroka, da bi zamolčali, kako dobro se je bila omožila njuna hči.. In tako je prišlo, da so Bjorndalci prišli v sorodniške stike s planjavci, kajti druga hči z Gi- j stada se je poročila na kmetijo,' ki so ji pravili Bohle. Z Bjorn- , dala ni nihče prišel na poroko v Gistad. Vršila se je leto" dni po poroki prve hčerke, ki je bila zdaj noseča in zato ni mogla priti. In tako so vsi ostali doma. Poroka je bila o božiču in njej je sledila kot dobrodošlica nevesti, gostija na Boh leju. Na gostijo je moral priti tudi Dag, kajti nevesta in njena rodbina so izrecno prosili, naj se je vsaj eden izmed sorodnikov udeleži. Bjorndalci so bili takrat prvič povabljeni v dolino, in Dag je odpotoval. Toda pozneje mu je bilo tega žal, kajti zgodila se je... (Dalje prihodnjič) ry=~ Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 83. novembra 1*14 v Zedinjenih Državah Q/uLS« LJjot ifI Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike vUUCZ,. HI. 14. maja i»J5 Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. 1. podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, IR. rOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin BIvd., Cicero 50, 111. POROTNI ODBOR: ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA Direktorica prireditev: NANCY OWEN URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103 Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let. in družinski načrt Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba^ za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: % JOSEPH j. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, III. 60434 EUCLID POULTRY V zalogi imamo _ vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLID RE 1-8187 The Strah Brewery Company, Detroit 26. Mk#*w samo direktni ogenj jih lahko napravi tako slastne! Direktni, naporno-delujoči, neutrudljivi ogenj. Kako odlično opravi ogenj svoje delo pri hrani. Direktni ogenj napravi nekaj posebnega tudi pri okusu piva. Deluje nekoliko različno v pivovarni, toda rezultat je isti______ odličen okus. Varjenje z ognjem je tradicija starega sveta... zadobi boljši okus iz primesi in ga daje pivu. Varjenje z ognjem je dražje, toda daje več okusa, zadovoljuje več odjemalcev. Poskusite mrzlo Stroh’s še danes. Edino ameriško z ognjem varjeno pivo. Z OGNJEM VARJEN OKUS ANNUAL STATEMENT - 1965 OF THE HOLY FAMILY SOCIETY, U. S. A. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. ASSETS Bonds ......................... Stocks ........................ Investment real estate ........ Certificate loans and liens ... Cash and bank deposits ........ $383,326.11 145,112.5° 136,953.92 4,805.85 191,897.1° 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. Life insurance premiums and annuity considerations deferred and uncollected 1,151-47 Accident and health premiums due and unpaid effective after September 30th of current year 17,165-65 Interest and other investment income due and accrued ........................................... 4,198.5° TOTAL .........................................$884,6lU9 ANNUAL STATEMENT - 1965 OF THE HOLY FAMILY SOCIETY, li. S. A. LIABILITIES, SPECIAL RESERVES AND UNASSIGNED FUNDS Aggregate reserve for life certificates and contracts ......................................... $239,170.00 Aggregate reserve for accident and health certificates ............................................ 300,956.0° Certificate and contract claims: 3.1 Life ........................................... 1,117-5° 3.2 Accident and Health ......................... 111,037.1° Premiums and annuity considerations received in advance including accident and' health premiums 80,634.5° Commissions to fieldworkers due or accrued: Life and Annuity ......................$1,207.34 Accident and Health ...................$7,125.87 Total 8,633.21 General expenses due or accrued.................... 2,271-1° Taxes, licenses and fees due or accrued .............. 254.0° Amounts withheld or retained by Society as agent or trustee ....................................... 1,537.15 Amounts held for fieldworkers account (including $92.95 fieldworkers credit balances) 92-95 Mandatory securities valuation reserve 5,812.7° Total Liabilities $751,216-54 Unassigned funds.................................. 133,394.6° Total ........................................$384^61 U° ANNUAL STATEMENT - 1965 OF THE HOLY FAMILY SOCIETY, U. $, A. SUMMARY OF OPERATIONS — (ACTUAL BASIS) 1. Premiums and. annuity considerations: 11 Life .................. ....................$ 97,655.02 1.2 Accident and health 1,881,467-23 2. Net investment income .......................... 36,232-8° Total ....................................$2,015,355-1^ DEDUCT 3. Death benefits ................................. 11,327-0° 4. Matured endowments .............................. 2,001.2' 5. Disability benefits ............................. 2,250.0° 6. Surrender benefits ............................ 3,097.2° 7. Accident and health benefits .................1,023,547.7° 8. Increase in aggregate reserve for certificates and contracts with life contingencies .............. 28,608.0° 9. Accident and Health unearned premium increase 30,402-0° 10. Commissions on premiums and annuity considerations ............................................. 575,666-9° 11. General insurance expenses and fraternal payments 263,87l-33 12- Taxes, licenses and fees ......! 5,383.0° Total ....................................$1,946,154.65 Net gain from operations after refunds to members and excluding capital gains and losses .......... 69,200-4° UNASSIGNED FUNDS AND SPECIAL RESERVES ACCOUNT 1. Unassigned funds December 31 previous year ......$ 60,572.8° 2. Net gain from operations ....................... 69,200.4° 3. Net capital gains ................................. 425.4° 4. Net gain from non-admitted and related items .... 4,000.6° Total ......................................S134.199.44 5. Increase in mandatory security valuation reserve 804.7° 6. Unassigned funds December 31 of current year . 133,394-6° Total ................................... $134,199.44 OPEN SATURDAY, MARCH 5 — 1 P.M. Uox Office open daily 11 a.m. - 9 p.m. (Sundays ’til 7 p.m.)