gospodarske, obertnijske
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, 6Ícer 1 fl. 30 kr.
V Ljubljani v sredo 25. marca 1857.
Nekoliko od kmetijske botanike

se najdejo tadi takosne, ki imajo cvetje oboj eg
spola
9
Botánika (rastlinoznanstvo) uči zeliša poznati, ter ima
in te imenujejo polutan ke, to je, pol moz pol žena. se kal oplodi, je treba, da mastne in oljnate drobčke, ki
Da
z raznimi predmeti opraviti. Nam je zadosti, se le s tisti- v mosnjickih znajdejo, podcvetek popolnoma poserka mi dobro soznaniti, kteri se z rastjo vežejo.
Rast je tista čudna moč natore, po kteri cima, ki se
, po malem in sčasoma svojemu ple-
Nektere rastline imajo možko in žensko cvetje
na
v zernu znajde, oživši
enem steblu, in te se e hiš ne imenovane, imajo
h
• V
imenujejo
Druge, d
menu primerjeno visokost doseže in obrodí.
mozko in žensko cvetje na poseb nih steblih. Pri drugih se dobi cvetje možkega, žen
Kar se sploh z rašo v terdni zavezi znajde, je vredba skeg
in
boj ega spola na enem steblu skupej, in te
ali natora rastlin, to je: red in primera vseh delov, kakor	se mnogospolne imenujejo. Ostale pa, ktere nimajo dru-
tudi vplemenitev, z eno besedo vse, karkoli se s pomočjo	gega kot cvetje obojega spola, so polutanke.
natore oživi in sad donese.	Ce ni kmetovavec s temi rečmi prav natanko sozna-
Kmetovavci razdelujejo rastline v eno- in vecletne.	njen, ne bo nikoli vedil, kako z vsakini plemenom rastlin
Perve ee imenujejo zeliša, in so tište, ktere se v lés ne	ravnati, — kako jalove drevesa oploditi, drevesa obseka-
V «
Z1
vati in cepiti; še tolikanj manj bo bolne ozdraviti umel. Ni
uterdijo, take so: pšenica, pésa in več takih. Nektere
vijo tudi dve leti, to je, donesó sad še le v drugem letu,	zadosti, le obstojné delà ali lastnosti rastlin poznati; umni
in se imenujejo dveletne. Vecletne so tiste, ktere več	kmetovavec mora tudi vediti, kakošna reja da je za rast
let živijo. Nektere izmed teh se posušé, kadar so sad dale,	vsakemu drevesu najbolj tečna in koristna, in v tem obstojí
pa oživijo spet po koreninah, kakor špargelj in več drugih, umnost doveršenega in izverstnega poljodelca
Te se razdelé v drevesa in germe. Drevesa imajo le
Razlocna plemenitev je tisto opravilo, po kterem se
eno deblo, ki se razširja v mladike in veje. Take so oljka, rastline, ki možko in žensko cvetje poseb ej zredé
murva, češnja in več drugih.
Zunajni deli rastline so
sad
9
mladike
dij
i
9
9
veje,
, plo-
ako bi rastline različnega spola ena od druge tako
delec stale, da bi se same od sebe oploditi ne mogle. To
perje, listki, sternje, stebla, kožice, oštrine, delo je pri nekterih smokvah ali figah neogibljivo potrebno
ternje, cvetje, sadje in korenine.
Notrajni deli so: steržen, lés in lubad. V vseh teh se znajdejo cevke, v kterih sok teče. Lubad
Rastline so mnogoverstnim boleznim podveržene. ktere napadajo brez razločka vsako rastlino, in se o b
Ne
k
imenujejo. Druge škodovaj
le
enemu ali drugemu
je zunajna koža, ki vso znotrajšino rastline pokrije, kakor: posameznemu plemenu, in te se zovejo posebne bolezni beljak, ki uleseni, in ličje, v kterem moč življenja ob- Pa vse izvirajo iz enakih
so tiste, ktere v zraku svoj zacetek imajo
najbolje obvaroval, ce poskerbis, da
stoji. Lika je tisti del, ki se mnogoverstno upodobi, in razteguje, ki popke nareja, in deblo kviško poganja. Iz like zraste beljak, berstje, veje in perje. Ako se rast- sto obnašaj lina rani, ji hitro lika rano pokrije in sceli. Brez licja je so jih umni kmetovavci
vzrokov, kakor živalske. Najhujše
Teh jih boš
rastline krepko
9
obdelaje jih po vseh kmetijskih vodilih, kakor
upeljali, in jih
9
tadi pri cepljenji ves trud prazno delo, zato je paziti treba da se lika cepičeva prileže liki divjakovi.
Sok je v rastlini tekoča in se razširjajoča mezga, brez ktere vsaka rastlina konec vzame. Sok je dvojne sorte : enemu se pravi m e z a (limfa), in cevke, v kterih teče, se limfatične imenujejo; drugi pa se prav za prav sok imenuje, ki po perji v rastlino pride, kakor se tudi
je skusnja , najmo
drejša učiteljca, poterdila. Bolezni imajo tolikanj večjo moč kolikor šibkejša je napadena rastlina. To se vidi vsaki dan
9
pri živali, in
ravno taka se tudi rastlinam godi
Ali ni
čudno i
Večkrat smo v „Novicah" že nagovarjali, naj bi
se
cevke, v kterih teka, s očna te kličejo. Po razločku rast- nabirale sadne peške, in kmetijska družba je ponudila lin je tudi ta sok, in potem tudi slaj želiš in sadů razli- že tudi lepo plačilo za bokal jabelčnih in hruševih pčšk. In cen; ta različnost pa pride od gorkote, ki podnevi sok v vendar jih ni skor nič dobila!
vednem teku obderžuje, in močno dihanje in puhtenje na
«	-	«	11 v«
Sedaj ji pise ta
in um, naj
mu pošlje sadnih pčšk,
reja
9
po kterem se rastlina kislica, v zrak oddavši ga,	ali kako bo poslala, ker sama nič nima in jih tudi nikjer
znebí, vodenec pa obderži , iz kterega se olje, alkohol in	dobiti ne more. Na Dunaji ali v kakem drugem vélikem
drage zgorljive reči narejajo, kar se ne more zgoditi dru-	mestu so že seméuarji, ki prodajajo tudi sadne pčške,
gači kot podnevi pri primerjeni svitlobi; pomanjkanje svít-
ali se pa moremo zanes ti, da bomo za dragi dnar pčšk sirovega (frišnega), popolnoma zrelega, zdravega in ne su-
9
sok
9
lobe in ponoćni hlad imata ravno nasprotni následek
opade in teče proti koreninam, pa vendar perje ne omedlí. hega, sparjenega, piškavega sadja dobili? Vzrok tega je v tem iskati, da perje ponoči z vogelcom	Od več strani slišimo, da se napravljajo drevesniee
zedinjeno mokroto na-se vleče in serka , in zavolj tega je ali se pa skerbi tudi za nabéro dobrih pešk? Kdor si želi tadi perje ponoči bolj čversto, kakor podnevi. Vsi obstojní drevesnico (vertno šolo) napraviti in nima divjakov za njo, deli se najdejo tudi v najmanjših cveticah, toda v pristojni naj ob pravem času že skerbi za pčške, da se mu nazaduje primeri.	<
Rastline se kot živali po dveh spolih zarejajo ; spo lovila imajo v cvetji. Se razdelijo tedaj po razločku spo
ne bo taka godila, da bo imel prostor za drevesnico, se
• V
mena pa me.
Iz tega
lovil v rastline možkega in ženskega spola; med njimi brih sadnih pešk
se težko dobi pri nas dosti in do pa tudi košić, se očitno vidi, kako zane
samega, da
94
rJ
je b
kdaj sadj orej a v naših krajih. Od ime v
roda do roda je sla ta nečimernost, da na uabiranje pešk Oedenb
h rimskih mest , ktero se dandauašnj
velí :

nekdaj noben kmetisk gospodar, noben giajsak telj po kmetih ni mislil
ben
in zato je d
d
uči-tako
Glasnik s je predskočil, kakor v gerskera
flMQQÇ II) (TUMQOÇ
6. Grap
P
težko, to nabiranje povsod vpeljati. Ko bi se bil kdo nekdaj s tem pečal, bi ga bili morebiti se zasmehovali, kakor so se
ime vesi med p
retiski grop
p, tudi grip
F
Fels
talijansk
grepp
lovenski Fels. t
grap
k
norea delali iz preb
Krajnskega mest
da so K r a p
y
i:ue mesta med p
v •
dajali po svojih otrocih po cestah in ulicah gnoj pobirati, slov. postajo G namesto da bi jih bili hvalili za pridne posnemovavce per- G rapa ča,
G
primeri ker v
i in zato sko-
P
»
sansk
vih kmetiških gospodarjev
Belg
grava,
Dan današnj
7. Kob
keb
y
„Stein, F< na Ko b a n s k
u
imena bregov
se nobeden več ne smeja ljudem, ki gnoj pobirajo po potih, in bregovatih krajev na Stirskem, cimriški
fi
?
basbre-
pra
bi pa bilo, da bi tudi ob času
Pi
bi
pogostoma nahajali mlad
P
tud
S t
d b
tonski: kef
*
k
9
i n d
nabiraj
sadne peške
koroško nemško: kof riicken.
y
Riicken, švedski
Bergriickeu
bavarsko íq
kuf
Riicken
Berg
Ker vémo, da žlahnejši ko je sad, slabeje in manj je
8. Kragelj, ime gore na Pohoř i
Kragelj
K
dráte so njegove peške, tedaj manj pripravne za setev in geljnik, ime kmeta na
rast
zrele
y
in je tedaj dosti bolje peške iz pustega (toda tiški: h
bregu stanuvajočega, primeri go

glosaks
h
staronord
hôrg,
«r
kakor iz zlahnega
adj
sejati, se lahko dosti pešk
n
saxctum
in kosic uabei
Prisilile so nas k temu spisu obile naročila, ki jih je primeri: irsko
9. Klek, ime gore pečovnate v hervatskem Primorji
y
ch, galsko: clach, Stein
kmetijska družba te dní od več strani dobila, pa jim vstreči
10. Kelvšek, Helvšek, ime brega in kmet
na
• *
ne more, ker sama me nima.
pecovji stanuvajočega na Pohorji, primeri
gotiško
Naj bi ne bile te
verstice glas
h
upijocega v pusavi za
letošnje leto!
Naj
bi vsak
po
svoji poti naganjal ljudi,
Fels ski :
, staronord.: h ke 11 es ter.
y
lap

cimriški
t
y
cul lus
silex, latinski: ca le us, diminuti
korn cal
*
mlade in stare, da bi nabirali peške, ker mili Bog tudi pešk ni zato vstvaril, da bi jih le z nogami teptali. Z vsako kaljo, laponski: k poteptano dobro peško nam gré sadno drevesce v zgubo, Koroško, Felsenland.
lapillus, kterega so v urno metali; finiški
y
upes; primeri
Helvet
ktero
— pozneje cepljeno Saj to naj pomislimo!
bi nam donašalo dosti sadja.
11
P
ves v
(Tiïffer), serbski: p
tem kraj
Laškega
cisterna, p
gotišk
fa
Sumpf, staronordiški : f
blizo
, Sumpfvogel Sumpf, sansk.
Se nekaj zastran našega slovnika
p a n k a, Sumpf, primeri : P
mesto zares v m

tem kraji stojeće Iz teh drobtinic
V7 22. listu „Novic" sem željo izgovoril, naj bi se
v slovenski del našega slovnika j e m a 1 e imena gor. rek, dolin, oseb itd. Tukaj hočem nekoliko ta- Ile pozna vec,
vidite dragi domorodci, koliko zakla
dov našega jezika tiči v topiskih imenih
Z
jezik jih
in Keltoman
v •
del
ežejo po teh bese
kosnih imen razloziti, da se vsak prepriča: koliki zaklad v njih tiči.
1. Prm, P r e m, Pri m , P r i m s k o po Krajnskem, Koroškem in Stirskem zlo navadne poznamljevanja za ukne (špičaste ) gore in bregove. Korenika je sansk. par, odtod par v à in par má,
dah blag
deci
5
d
so to keltiške besede. akoravno so ob
k i h (indo
ar
iskih) jezikov
Zato še enkrat
N
zaoemarjaj
i m e u
f
io lastnih in osebnih Davorin Terstenjak.
»
mons
hervorragen
44
55
\ v #
Korenika par pome-Po odpadlém končnern à
nuje: moleti
dobivamo v slovenščini : parm, po metatezi pram, po oslab Ijenem
Véliki zbor zgodovinskega družtva v Ljubljani

glasniku
Letošnji véliki zbor krajnskega zgodovinskega družtva prm, prem, prim, iu iz teh priložno je bil 5. dan t. m. Snidilo se je z odborniki vred 29 druž-
obliko: prmsk, premsk, primsk.
2. Traga sa, Trage sa, Trag i s a, ime rečic
na
tvenikov. Njih eksc. gosp. deželni poglavar so bili po posebnih opravkih zaderžani, pa so po gosp. vodju naročili
y
Stirskem in Koroškem ponemčenih v Tragôss, i rages- naj zboru pové, da jim je prav zal, da ne morejo priti.
sen itd; že v listinah od leta 980 najdemo : „St. Rupprecht an der Trage s sen", — blizo Velkovca. Korenika je
Gosp. baron Ko deli, družtvini vodja, je začel zbor z
naznanilom važniših dogodb preteklega leta, iz kterega se
tragaju, tro gaj u še v ruskem jeziku znana beseda v je zvedilo, da se je število družtvenikov od 284 na pomenu: gibam se, bež im, gotiški: t h rag jan
y ?5
cur
rastlo na 296; bukvarnica druzbina se je pomnožila za
rere
u
Tragi sa je že za Rimljanov znana bila, kakor 120 zvezkov in šteje sedaj 3900 zvezkov, starinskih
z 64
pričuje rimski napis: „Divo Neptuno aquarum potenti ob pišem je na novo pridobila 18, penezov 74; induetum e TRAG1SA flumen muris ejus accolae votum po- učenim» družbami zamenuje krajnsko družtvo svoje spise in suerunt libentissime merito" (Duel li us, in Excerpt. Ge-
stise
vesel dokaz blagovoljnosti vis. ministerstva je to, da
>
nealog. str. 310.) Zavoljo sufiksa sa primeri: klobasa itd. je dovolilo družtvu poštnine prosto dopisovanje.
3. Grin to vec, ime visoke gore, na verhu plešaste litevski: grynas, „calvus", primeri slov.: grintav, grintava glava.
Po končanim tem zacetnim ogovoru je gosp. profesor iu odbornik Janez Poklukar razloži! dohodke in stroške
preteklega leta in njih prevdarek za tekoče leto. Dohodki
4. Sutla, ime rečice na Stirskem z vijugastim so v vsem skupej znesli 1203
45 kr., med kterimi je
tokom, sansk.: çunth,
S ô tj a
„claudicare,
hinken, krum gehen
u
So ca
y 55
der in Kriimmungen fliessende Stromm".
717
niki.
30 kr. letnih doneskov, ki so jih odrajtali družtve-Stroškov je imelo družtvo 540 fl. 47 kr., in sicer
Sôtsko, kraj v vijugastem dolu, menda: San tic um, za tiskarske reci 243 ime rimske postaje, polatinčena oblika za S ants ko, vejše: Sôtsko.
uo
sov 30 fl., na dolg dr. Kiunovega
za plačo družt. uradnika.
5. Skarbina, ime pustega kraja blizo Konjic
y
pri
rilo. bi utegnilo konec leta kakih 260
30 kr., za placilo slovstvenih spi-
arkiva 100 fl., 180 ti. pa prav varčno gospoda-. ostati, pa odbiti
Ce se bo
meri gotiški: kara
y
Sorge
y
staro visokonemški : eharag, se bo moglo spet neiztirjanih 150 fl. na letnih doneskih.
novonemški: karg, izvirno: „vastus, desertus", vviistc,	Po tem je družtveni tajnik gosp. dr. E. Košta razlo-
ôde, sansk.: kara, ..moeror", slov. karmine, „ Trauer- žil de la vn ost zgodovinskega družtva v preteklem letu in
---- ------....	-,	,	.	„	«... « v,. ~ . ..— ~	---------------4-----.	------
mahlzeit", sansk.: ka runa, „quaerebundus, flebilisu, hin- je v tem govoru posebno omenil enajstero mesecnih zborov
dostanski: kurhna, „lamentari", primeri: S kar ban ti na, in njih pomenke in pa obsezek druztvenega časopisa

95
Dalje je govoril o diplomat
ki
ga izdaj
družtvo, in glede na to, da manjka znanstveno uredj
knigo, ktera
je
tako tezavna, da potre
njo pecati more, in glede tudi
nega gradiva za to buje moža, kteri se samo ž
na to, da je za družtveni časopis obilo blaga nakupičenega je nasvetoval sledeče: 1) naj se začasno ustavi izda janje „di plomatárja", 2) zbor naj pooblasti vodstvo, da se tajniku pri- verha, ga ospičijo, v tla
. J___? ^ . U _ —	»t AIv ama î wr\ ink AitA n f n t» iri oi i Vi rw n i^ml/k ; ./I Ck+Of IAUHCX Li \Tn ^	____
Narodni
JVebéšcanje.
Otrocja igra iz škofjološkili hribov.
druži odbor za nabero in izbero starinskih za diplomatar
Naj poprej si otroci odrežejo vejicnato steblice ali ravno vejo, porežejo po njem za perst od stebla vse vejice do
vtaknejo in pravijo : „to je nebeska
loj tra
Na to si napravijo, kolikor jih misli igrati , vsak
pripravnih pisem ; 3) dnar, ki se bo pri
ustavljenem svojo kljukico, in en klinček perst dolg, perst debel
diplomatarji prih časnika oberne. logi enoglasno pot
naj se za razsirjenje družtvenega ga razplatijo in povtaknejo vse svoje kljukice v tla.
, pa Kdor
Po kratkem pretresu so bili vsi ti pred- zacne igrati, stisne platička skupaj, kakor sta rastla in ju
verže v visek. Ako mu padeta oba belo zgoraj

obesi
Vodij
višje c. k. colnije gosp. dr. H. Kost
je
i
na
svojo kljukico na pervo vejico; ako je zmešano, ostane ka
nasaje se na pičlo družtveno dnarnico, zboru nasvetoval, naj kor je bilo; če mu pa oba černo padeta, z lubjem zgoraj
_	V	A	*	«	«	•	• V	i • 1	I	ft 1 •	»A	•	V A	V	« A .
»
bi se ž e
t
starinske p
vnovic ne natisko- mora svojo kljukico na zemljo
poleci; ako
je pa ze bil gori
vale, ampak za vse take reči, ki jih je družtvo ze nabralo na vejicah , mora za eno stopnjo nazaj iti. Kteri pervi
jih bo se Ie nabralo v izvirnih spisih ali prepisih
se napravi kazavnik po izgledu tistega
ki ga
, »aj
arkive
marske na svetio dajè vitez Klumecki. Ta kazavnik naj
svojo kljukico na verh spravi, je an gel j, ki dovoli dru gim samim toliko časa igrati, dokler vsi na verh ne pri dej o; potlej zaveze on nazaduje s kljukico pridsemu oci
5
je to ali uno pismo shranjeno ali morebiti tu ali obesi kljukice in platička na verh lojterce, jo potrese
pove,
tam že natisnjeno.
Gosp. fajmošter E

da
vse okoli doli pade , in on z zavezauimi očmi mora vse to je bil ternu predlogu nasproti ; lepo po tleh najti, pobrati, in vsakemu svojo kljukico dati.
to pa je sprožilo pretres na dvé straní
gosp
t n i k
je podpíral gosp
d r u z t
tajnik, s gosp. E
pa so potegnili gosp. druztvini vo dr. Ladinig in c. k. staviteljski vodja gosp. Gintl
tom
dja, stolni prošt gosp
; napo-
Ako se pomoti, se poberanje ponavlja, dokler vsega prav ne
ugane
Mislim, da ta
igra ni bila brez nauka. J. V.
sled pa je obveljal enoglas
poterjeni predlog gosp. prof,
Ozir
stare čase

Konšeka. ki je nasvetoval: naj se konecni sklep o predlogu dr. H. Ko s ta-ta odloží do prihodnjega leta, ko bo gori omenjeni odbor zboru svoje mnenje razodel, kar se to-
3no bilo, naj
liko lože brez škode zgodi, ker je ravno sklenj se izdajanje „diplomatarja" začasno ustavi.
Potem je gosp. družt
tajnik zboru pripor
Nekaj o basnoslovji starodavnih Slovanov.
Počasi se je izcimilo basnoslovje med paganskimi narodi in se je po redu izobražilo in na celo zjedinilo. To vidimo pri Grekih in Rimljanih. Od kraja še niso vseh teh domišlij imeli, kakor pozneje, in še le čez sto iu sto let se je teh Ijudstev od začetka zmešano basnoslovje razjasnilo.
naj se „
arkiv" v ceni zniža in po 1
?
družtvenikom pa
Ravno taka se je pa tudi basnoslovju starih
pa g
anskih
in učen com po pol goldinarja vprihodnje prodaja, ker bo Slovanov godila. Res je basnoslovje tega velikega naroda
sicer družtvo za kakih 400
v škodo prišlo
Tudi ta dosti umno bilo. Pa škoda! mi se dosedaj le malo vémo
predlog je bil
enoglasno
poterjen
od lastnega
basnoslovja, ker
si je še málokdo toliko priza
Vodja družtvini je bil spet baron Ko de li, tajnik dr. E. Kos ta, odbornik pa vitez dr. E. S to kl enoglasno okli-can. Za čast ne družbenike so bili pa izvoljeni Nj. eks. gosp. ministri: baron Bach, baron Bruk iu vitez To gg en-bur g, svetovavec minist odséka žl. gosp. Ha i dinger na Dunaji, baron AI eks. Humboldt v Berolinu, dopisovajoče družbenike pa prof. Šimoni in baron Rheden na Dunaji, gosp. Lowenthal v Terstu in fajmošter Orožen v Mozirji na Štajarskem.
za
Gosp. fajmošter E
je brez določnega predloga gra
deval, da bi bil natanko preiskal znamenja malikov (molikov ) starih Slovanov, naših preddedov. Na nemške zgodovinaije se ne smemo zanašati ; oni nam nič pravega ne povejo. Se le pred malo leti se je pričela preiskava našega basnoslovja in se bo sčasoma ravno tako razjasnila kakor se je basnoslovje drugih omikanih narodov, ker vse to spada v zgodovino vsakega naroda. Mi do sedaj le to od tega vémo. kar se je v národnih pesmih , pravlicah, navadah in na ma-likovavskih kamnih obranilo in našlo. Iz vsega tega pa se zvé, da niso Slovani tako veliki malikovavci bili, kakor na
jal vodila, kterih se derží tajnik pri vredovanji družtvenega časnika. V prazuem pričkcvanji, ktero se je na ta napad vnelo in kíero urediti si je ^osp. predsednik brez vspeha priza-
pr
Rimljani, Greki
ali pa Egipćani, ampak da se je njih
deval, je gosp. E
t
podpiral gosp. kustos Dež m
in gosp. dr. Issleib. Enekrat je gosp. druztvini tajnik
vera nekako judovski blizala. Slovani so sicer tudi le samo jedinega Boga za najvikšega spoznali, pa zraven še tudi mnogo drugih malikov imeli. Vendar je ta malikom ska-zovana čast le vikšemu
Bogu veljala , ker vsi maliki
so mu
naj
se vzdignil in rekel, „ z njegovim dosedanjim vredovanj ali ne ?" pa nič ni opravil
bor razsodi: ali je zadovolj
družtvenega časnika
adnje je besedovanj
ko
nec vzelo, da ni bilo nobenega kruha iz te moke ; ostalo
podložui bili. Da je to gola resnica, da je povsod po vsem Slovanském misel v jedinega Boga navadna bila, to priču -jejo stari zgodovinarji, pa tudi apostelj ni keršanske vere pri Slovanih. Tako pravi gerški zgodovinar Prokop, da
je
kakor sta gosp. prof. V
V »
in direktor N
Slovani
enega samega Boga časté,
k že poprej svetovala
pi
izvolivši gosp
mu s tem zai
dr
E. Kost
t
starem, ker je veliki zbor a za družtvenega tajnika
y
zaupanje do njega in do njegovih vredniških vodil očitno na znanje dal.
H koncu se je bral še gosp. Hicingerjev spis kterem je veljavno overgel vse nasprotíla, ki so se unidan
v
oglasile zoper njegovo razlago Mitratove jame v Cer nom 1 j i.
začetnika groma in strele, in gospoda vseh stvari. Tako tudi 300 let pozneje carigraški patrijarh Foti od rusovskih Slovanov pravi, da se njih vera sicer ne more gersko kersanetvo, pa tudi ne brezbožno paganstvo imenovati. In čeravno je še več takih prie, vendar nobena ne terdi, da je slovanska vera na jednega samega Boga kakor pri judih bila , ampak da je le tej veri blizo, in da se smé vera na Boga imenovati.
Vse to se pa smé tako razumeti : Starodavni Slovani so
imeli enega samega Boga za
najvikšega, zraven
pa so se
Še nekteri znanstveni spisi so bili za razložbo priprav- druge bogove in boginje priznavali, kteri pa so vsi vikšemu Ijeni, pa, ker je že prepozno bili, so bili odloženi za pri- podložni bili. Ta vikši Bog se je po raznih krajih raz-
iiodnji mesečni zbor.
lično zval.
.Tanko Vijanskf.
00
Nekaj
beračev.
svojega beračúnstva ne hlinil in se ne pretvarjal siromaka
Mlad, pa grozno uadležen berač je na Ogerskem pogosto- dli beraca, ko bi lahko z delom svoj kruhek pošteno vžival
ma v neko grajseino zahajal in vselej le po berlah (bergljah) prikoruncal, s celo oteklino in s cunjami poobezanimi noga m i.
obilim darom.
Lenoba , lenoba
» r

cunstva
ne pa revsina je večidel vzrok bera
J. M.
Ni ga bilo drugač odpraviti spřed dvora , kakor z
Prislovice iz Liburnije

Nekega dné se podá mladi grajšak na lov. Razposlavši
Greh živega budí (vést), mertvega sudi.
Malinara
svoje pse po dragah caka, da bi mu kaj izvohali in na proměníš, tata ne.
Koga je prositi, ni mu se groziti.
střel prignali. Caka in caka, pa vse zastonj , ker ni ga Kebast bilo zdišati divjega repa. Naposled dolgega čakanja sit na od vraga
uro pogleda ; stekla je enajst. Oprezovaje še nekoliko
odsekanim repom) pes in šepast člověk je huji
LTgljen iz popela speče bolje, nego ki sveti

da
(skřit sovražnik več škoduje).
Duga klobasa se rada
bi vendar psi saj kakega zajcka prignali, začuti, da nekdo prekiue (dolge delà so redko dobre).
Suha streha ne
memo koraci, in med potom poje in zvizga. In glej jo pre- kaplje (daj vrat! Kdo nek je? Navadni beračun. Naravnost v devet ukroti, grad jo maha, berle na rami, zdravih, akoravno debe- čevati). lih in obezanih stopalov, in hitro jo koraci svoj pot naprej brez vse skerbi, da ga pri stezi zad za drevom mladi graj šinski gospod izpod cêla svojega debelo gleda.
živini
in ona bo tebi dala).
Ki
muči
y
ih
Svoje laze (prelaze) graditi, (dolge pla
J. V.
y
Kakor
Novičar iz raznih krajev
$
do vi nam (družinám) tistih zdravnik
y
Ko psi vendar le prazui prizijajo, jo gospod domů na- ki so v javni službi za kol
umerli, ravno tako se imajo
krene, in pridši, že berača zunaj pred gradom na klopi se-deti in ostanjkov čakati najde. Odložé svoje lovsko orodje hlapce pokliče, jim skrivnost zastran beračima razodene, in jim velí pripravljenim biti, ko jim bode zažvižgal.
prihodnje po cesarskem sklepu tudi takim, kterih oče (zdrav
je v službi za tifusom (legarjem ali vrocinsko bolez nijo) umerl, penzije darovati; rodovinam v taki službi
umerlih
trežnik
gré po ravno tem sklepu p
Mladi gospod zdaj h beraču stopi in ga prijazno po- zija, ktero ima ministerstvo notrajnih oprav določiti. — Iz
an se preselivši nadvojvoda Ferdinand
bara: kako je to, da je tako cvetecega obraza mladeneč Tersta v Milan ohromil? Je že bolezen stara, in kako si jo je navlekel? Ma ks je ubogim teržaškega mesta 3000
podari]
Beračún dé, da ne pomne več, kdaj se mu je bolezen pri- Maršal Radecki si je V
čela in da je že od mlađega tak revež. — Gospod dé: „Daj! pokaži mi svojo nabogljivost in rane ; jez sem se zdravil-
za svoje prihodnje pre
bivališče
dalj
Iz Benetk se piše, da je tudi tam
manj srebernih dvajsetic, toliko več pa francozkih
stva ucil, in sem ti morebiti pomagati v stanu, ker mlađemu sardinskih in rimskih cekinov. Pred dohodom Cesarjevim
cloveku se še večkrat pomagati more
a
dé beračún
yy
žlahni gospod! na Laško so v beneški dnami kovnici več rnilijonov novih
ko bi vi moje rane vidili, bi ostermeli dvajsetic od leta 1856 nakovali, ki so jih Cesar za plačila
in tezave bi vas opasti utegnile
u
Gospod pravi : „Ti mi izdali ; al komaj so prišle svojega plačila
d
dvaj
nic se tako ognjusnega iu ostudnega pokazati ne moreš, da tice med ljudstvo
so jih ondašnji menjavci berž pokupili in bi v bolnišnicah ne bil že stokrát vidil; le derzno pokaži jih poslali na ptuje, posebno na Sardinsko in Francozko* svojo bolest, ker želim ti pomagati".	zamenjavši jih za ptuje manj vredne cekine. — Kakor pa
Dolgo se je mladi plemenitnik z beračem prepiral, pa so avstrijanske dvajsetice in avstrijanski cekini S a rdin-
ni ga omečiti mogel, da bi mu bil rane pokazal. Že je com ljubi in dragi, ravno tako pisano gledajo avstrijansko sleparju pečeni gosjak zlo dišal, in rad bi jo bil iz praha vlado in avstrijansko moč na Laškem, in poslednji čas je
pometel, — al prepozno je bilo, ker ga gospod ni več spred sovražtvo sardinskih časnikov do avstrijanske vlade tako do
1	i •«	«	aa ê	fa	«	« •	J	m
sebe pustil.
verha prikipélo, da bi se utegnila diplomaticna zaveza med
Naposled zažvižga, in hlapci přibité. Gospod jim ukaže vladama popolnoma raztergati ali le na tanki nitki obviséti
popasti berača in mu vse cunje okrog nog odvezati. Ko perve
Ker se še zmiraj veliko kmetovavcov in drugih na Du
cape odvežejo, se tudi privezano sirovo in že smerd- naj oglaša, da bi radi kaj v ljivo meso odvali; pod mesom pa so bile suhe obeze podaljšal čas napovedbe do k
, in pod njimi vse zdrave noge, ker nosil je le na pa se ne bo nič več vzelo.
t
teg
poslali, je odbor mesca; potem.
povíte,
videz tako povité nogé, da se je delà ložej ogibal in usmi ljene ljudi sleparil.
15. dau t. m. je bil černo
gorsk
knez D
pri cesarju Nap
Turšk
po
ročník si je na vso moč prizadeval ubraniti, da bi se to
Gospod še popraša berača, zakaj to počenja in s ta- bilo zgodilo. Minister Valevski ga je peljal k cesarju. Ali
košno grozno pretvaro svet mami? Berač ne čerhne in ne
je kaj
pravil ali ne, se še ne vé; to pa je gotovo, da či
ker francozka
ve odgovora dati. Gospod ukaže hlapcu po stol in palico sto prazna skor ne bo njegova pot v Pariz stopiti, da beraču hale pomerijo in mu številko, ktera se vlada si v tem dopada, celi svet jemati pod svoje krilo mu spodobi, na dupno nalože.
0 pomanjkanji važnih političnih novic naj povémo svojim
Berač prejemši plačilo za svojo hudobo jo brez bergelj bravcem nekaj
od
menskega prerokovanj
za
potegne, in ni ga bilo več za njim ne sledu ne tiru.
t
t
saj je stara navada, da od
m
Ker pa že od hlimb lenih in zanikernih beračev govo- začnemo kramljati, kadar se nam nit zanimiviše konverza
rim, naj se postavim :
Nedavnej
iz verle ??Sedmice" eno
prav zrelo le-sem cije terga. Znan in zeló star
v zgornjem Va li s-u prero
pravi „
Sedmica"
kuj
sledeče: Izperva ne bo spomlad prijazna, pozneje
je v Parizu se tale pa bo tako lepa, da že vec let nismo take imeli; poletj
so
prav smešna zgodila: Nekega slepca (slepega berača) je	bo zeló toplo, letina dobra; žita bo obilo, le nektere
lep psiček na privozi po mestu okrog vodil. In glej! ne-	čivja ne bo; krompir ne bo gnjil, pa droban bo; vina nebo
kemu porednemu fantalinu ta beračev psiček tako dopade,	obilo, pa bo dobro; ćbelarji naj se posebno veselijo: toliko
da se približa (češ, saj beračún nevidí), privozo psu vzame	medů in voska že niso imeli od leta 1834; izmed sadja
in ga odnesti hoče. Berač pa v tem hipu spregledaje začne
boj
posebno češnje
y
šplje (šljive) in vse kosično
adje
fanta tako s palico po herbtu arsati, da mu je vse veselje dobro obrodilo; konopelj tako velikih ze dolgo nismo dozi do psa izklestil, in jo je kriče pobegnil. Berač spet psičku veli ; lan bo pa redek ; gosenc in drugega merčesa bo čuda
•	«v	V « •	.	. ..	____________...	•	. 1	i« V	«	V	<• 1
privozo otveže, zamezí kakor popred, in dalje tava.
Mi
veliko po vertih; zato je treba tičem prizanasati
y
hudega
slim, da Parižani to zvedši niso dolgo oprezovali, temu vremena iu ploh bo precéj, zato pa tudi povodinj, vendar
slepcu pomagati, da je spregledal.
bo to škodovalo le nekterim krajem
Tako prerok
Bog
Ko bi se beračúnom bolj na pete stopalo, bi marsikter daj. da bi ne bil slame jedel
Odgovorni vrednik : Dr. JdOeZ Bleiweis.
Natiskar in založnik : Jožef Blaznik