Utrinki \z bližnje in daljnje pretekiosti (8)
Szogeny in Cekinov grad
Poslopje današnje bolnice »Dr. Petra Dr-žaja« ob Vcdnikovi cesti v šiški je nastalo s prezidavo oziroma dozidavo poslopja nskda-njega Lukinanovega gradu, ki je bil na tem mestu. Omenjeni grad je v 17. stoletju po-sedcvala plemiška družina. Apfeltrern. V no-vejši dobi pa ga je imela rodbina Luckmann, ki je po prvi svetovni vojni grad prodala nunam-uršulinkam; od njih so ga kupile ma-riborske šolske sestre. Gradu j_e bilo dozida-no še eno poslopje in v njem je dobila pro-stor dr. Krekova gospodinjska šola, katere naziv je bil od Ieta 1935 Višja gospodinjska šola dr. Kreka, s pravico javnosti.
Šola je imela poleg poslopja tudi obsežen zelenjavni in cvetlični vrt, ki je segal vse do Celovške ceste; na mestu nekdanjega vrta se danes nahajajo poslopja občinske skup-ščine, zdravstvenega doma, del poslopja kino Šiška in druge stavbe. Po osvoboditvi je bilo nekdanje grajsko poslopje dano v namene zdravstvene službe. Generalni gradbeni po-seg, ki je popolnoma prekril staro poslopje, se je začel leta 1965, ko je z dozidavo novih objektov dobilo poslopje današnji obseg in je tu nastala bolnica »Dr. Petra Držaja«.
8. julija 1968 je bil v avli novozgrajene bolnice odkrit doprsni kip padlega partizan-skega zdravnika dr. Petra Držaja, po kate-rem se je bolnica tedaj poimenovala; kip je delo akademskega kiparja Antona Sigulina. Ma nekdanjo gospodinjsko šolo nas spominja ulica na tem kraju Šiške, ki se imenuje Go-spodinjska ulica.
V neposredni bližini prej omenjenega Luk-manovega gradu je bil nekoč tudi grad Jama, v katerem so v 17. stoletju imeli svoj samo-stan bosonogi avguštinci. Ker so želeli biti bližje mesta, so se leta 1657 preselili v Ljub-Jajno na Ajdovščino. Grad je nato prešel v posest rodbine Benalia in bil tudi temeljito obnovljen. Leta 1895 je dobila grad v lastni-štvo rodbina Galle. Po drugi svetovni vojni je postal državna last in 'bil dan v uporabo notranji upravi. Za poslopje pa se je do da-nes ohranilo med domačini ime Galetov grad.
Ob Šišenskem hribu je postavljen tudi Cekinov grad. To graščino je okrog leta 1720
postavil grof Lamberg za svojega sina Leo-polda; zato se je graščina najprej imenovala Leopoldsruhe. Po smrti Leopolda se je nje-gova žena pcmovno poročila in sicer z Lovrom Szogenyjem in je na njega prepisala graščino. Ker so Ljubljančani ime Szogeny težko iz-govarjali, so ga podomačili in začeli govoriti o Cekinovem gradu, kar je ostalo še do da-nes.
Leta 1809 je graščino kupil Žiga pl. Pa-gliaruzzi, ki je bil velik pristaš Francozov. V času francoske oblasti v naših krajih so bile v Cekinovem gradu razne slovesnosti in leta 1813 je v omenjenem gradu nekaj časa stanoval Napoleonov pastorek, italijanski podkralj Eugen Beauharnais. Kot domači u-čitelj Pagliaruzzijevih otrok je v gradu sta-noval v šol. letu 1818/19 šestošolec France Prešeren.
Leta 1865 je od Pagliaruzzija kupil grašči-no in posest Peter Kozler skupaj z brati in sestro. Peter Kozler je zlasti znan kot avtor Zemljevida slovenskih dežel in pokrajin, ki pa ga je tedanja Bachova vlada zaplenila in je lahko prišel v javnost šele leta 1864.
Obsežen vrt pred Cekinovim gradom s košatimi kostanji je bil v 19. stoletju pro-stor številnih ljudskih veselic in drugih pri-reditev. Na drugi strani današnje Celovške ceste so Kozlerjevi zgradili pivovarno, kjer stoji še danes vendar močno razširjena. Naj-prej se je imenovala »Pivovarna bratov Kosler«.
Leta 1909 se je pivovarna spremenila v del-niško podjetje z imenom pivovama Union. Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije je bilo podjetje nacionalizirano in je velik del akcij-skega kapitala prešel v domače roke. Leta 1920 je občni zbor pivovarne sklenil tovarno povečati in preurediti ter ustanoviti poleg drugega tudi tovarno za špirit in kvas.
Po osvoboditvi je postala pivovarna držav-na last, z uvedbo samoupravljanja pa last de-lavcev, ki uveljavljajo v njej socialistične sa-moupravne delovne odnose. Po os-voboditvi je bil Cekinov grad kot državna lastnina teme-ljito obnovljen in leta 1955 je bil v njem od-prt Muzej narodne osvoboditve, ki se danes imenuje Muzej ljudske revolucije. Ves pro-stor pred Cekinovim gradom — nekdanji Kozlerjev vrt — pa je danes namenjen šport-nemu parku in je dobil ime po organizatorju slovenskega športa inž. Stanku Bloudku — Bloudkov športni park.
Viri in literatura:
Spominski zbornik Slovenije
Casopis »Slovenec«
Prispevki k zgodovini kmetijskega šolstva na
Slovenskem
Anka Benedetič
TABORNIKI OB 40-LETNICI PRIHODA PREDSEDNIKA TITA NA ČELO PARTIJE
Delegati šišenskih taborniških odredov so na občinski konferenci tabornikov sklenili posvetiti posebno pozornost proslavitvi 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo par-tije. Ob koncu leta bodo organizirali poseben preskus znanja o poznavanju življenjske poti predsednika Tita. Taborniki bodo posamezne delovne dobe tovariša Tita proučevali po vodih; na izbirnih tekmovanjih po odredih pa bodo najboljši tekmovali v finalnem tekmo-vanju za občinske prvake.
Na omenjeni konferenci so taborniki po-trdili korekture v pravilih občinske organi-zacije, potrdili so izvršeno delo in se dogo-vorili za zanimive akcije v letu 1977, za ka-tere so tudi izdelali finančni načrt.
Posebno pozornost bodo posvetili ureditvi tabornih prostorov ob raorju, v Ribnem in Bohinju, kjer imajo šišenski taborniki stalne taborne centre. Ti niso najbolje tehnično opremljeni, zato bodo poskušali najti sred-stva za najnujnejšo opremo za zdravo letova-nje šišenskih otrok in mladine.
V letu 1977 bo tudi ZLET SLOVENSKIH TABORNIKOV, ki se ga bodo polnoštevilno udeležili predstavniki naše občine.