nevmk Poštnina plačana v gotovini o o a 1* Abb. postale I gruppo LiCIlll oU llF TRST, nedelja, 21. marca 1971 Leto XXVII. St. 68 (7856) Ozadje poskusa državnega udara Po zadnjih indiskrecijah se je J noči med 7. in 8. decembrom ®ralo okoli 600 padalcev biv-! J® pripadnikov črnih brigad, »iterim je Borghese poveljeval, bd zasedli Viminale — sedež Jutranjega ministrstva, nekatera ministrstva, sedeže pia in televizije, da bi are-l^li ministre, parlamentarce demokratične politične o-?®bnosti. Bilo bi zelo naivno, S bi verjeli tej zgodbi, če “'verjeli, da bi lahko tako r^oštevilna skupina zmedenih lahko izvedla državni udar. Jj® Pa postane kar naenkrat j~° resno in zelo verjetno, j" ^ pomisli, da obstaja mož-?*ti da so se za hrbtih šeststo-: rj®skrivale mnogo resnejše ^be in organiziran aparat. tej zvezi je zanimivo pi-St'le včerajšnje turinske «La n^bpa«, ki pravi, da je bivši "Jaljnik «X Mas» ustavil opeklo, ker se niso več pridru-nekateri oddelki vojske, lia res> se In^0 razglab-samo o dveh možnosti: J? Sre za bahanje črnega prin-j ’ aU pa za poskus resnega Javnega urada, pri katerem J bi sodelovale tudi oboro-?e sile. V tem drugem prijate so odgovornosti zelo ve-bi je bila nevarnost resna. ^Shese in njegovih šeststo iJJ® naj bi predstavljali samo k!;® udarno falango v pre-tJ^nju stvarne politične po-in učinkovitega vojaške- aParata. 2 (u črnega kota teh vesti lah-ijč Ugotovimo notranjo pove-• 0 med kazensko ekspedicijo 'v v Trstu, romanjem j^uh in dalmatinskih be-;/®ev v Rimu in končno tudi jetrni o tem, da se je Boril?® skril v našem mestu. O gre za skrivnostne ma-1^® med Rimom in med Tr-ij?11- Seveda pa je treba pono-j -da gre za sedaj samo za fctenja, vendar pa obstaja da je obstajal stvaren ir1 ’ ^i naj spremeni Italijo fbgo Grčijo. tu. tej zvezi pa je vrsta na vh' Dogodki so se zgodili istega decembra. Zakaj je (2*® o njih spregovorila šele jJSn Najbrže zato, ker je j. 0 do novinarske indiskre-tU Pa naj bo avtonomna ali ^rana. Javno mnenje ima ie pravočasno obljubo o dogodkih, ki spravit v nevarnost ustavne svo-e’ ki so bile dosežene Is riv boju s fašizmom, kot omenil predsednik 1^8° vprašanje, ki ga je \SJe dovolj, da se spomnimo iLhedeljsko zborovanje v ' C K L in UIL pismeni odgo-JiJte njih pismo, v katerem so S(j| vlada natančno preučila (it; °Se' ki so jih izrekli sindi-NUv du je ministrski svet u-. vse razgovore, ki jih Jh ji s predstavniki sindikal-d?Oanizac'j- Nflto obravnava Vm S'rše vprašanje politike V ?e *n pravi, da bodo izvedli '! Vezn,)St-i> ki so jih sprejeli & .tenientu. V tej zvezi obve-iVl^li^dikate, da so dokončno iz-il Irt bonski predlog o refor-V^ravstva, glede davčne re-Vr. Pa jih spominja, da so se J dogovorili, da bodo sindi-% Predstavniki jbiskali načel-k. Parlamentarnih skupin, ker \ zakon že pred parlamen- ARETIRALI SO ŠE ENEGA PRIPADNIKA «FR0NTE NAZIONALE > Vedno nove podrobnosti o ozadju poskusa državnega prevrata Razne vesti o Borgheseju, ki je menda zbežal v Grčijo - Oblasti naj l\ že maja 1.1969 vedele, da Borghese pripravlja državni udar - Demanti združenja dalmatinskih in julijskih beguncev ter letak neofašistov o dogovorjenem sodelovanju z njimi pri decembrskih dogodkih v Rimu RIM, 20. — Agenti političnega oddelka kvesture so ponovno preiskali stanovanje princa Borgheseja in odkrili nove dokumente. Zaprli so 61-letnega komercialista Giovannija De Roso, pri katerem so 18. marca med preiskavo odkrili notes s številnimi naslovi. Preiskava se torej nadaljuje in prihajajo na dan vedno bolj zanimive podrobnosti o ozadju poskušenega oboroženega upora, odnosno državnega udara, ter se zelo mnogo govori o predvidenih novih aretacijah zelo znanih osebnosti. Po Rimu krožijo najrazličnejše govorice, kje se skriva Borghese. Med novinarskimi krogi v A-tenah so se danes razširile vesti, da je včeraj Borghese prispel na otok Krf. Dopisnik je danes zvečer vprašal policijskega komisarja, ki je odgovoril, da ne more tega niti zanikati, niti potrditi. Otok Krf je povezan z Rimom trikrat tedensko z letalom, iz Brindisija pa vozi vsak dan trajekt. Na Krfu je bil Borghese zadnjič spomladi 1969. leta. Po vesteh iz Rima je obrambno ministrstvo, ali vsaj kaka tajna kasarna protišpijonaže, če ne mogoče tudi kvestura, že maja 1969 vedela, da Borghese pripravlja državni udar. Celo genovski kvestor Giuseppe Ripizzi je dal razumeti, da je policija dobro poznala, kaj je počel Borghese v Ligurii pomladi 1969. leta in to na osnovi poročila nekega informatorja, ali agenta SID. Takrat je Borgheseju uspelo, da je v neki vili v kraju Santa Chiara zbral pomembne predstavnike ligurskih industrijcev. Med njimi je bil lastnik neke čistilnice, ravnatelj nekega važnega finančnega zavoda, špediterji, manjši ladjarji in funkcionarji velikih industrijskih podjetij. Borghese jim je objasnil, da je vse pripravljeno in da razpolaga z odločnimi ljudmi, ki čakajo na njegove ukaze. Od teh svojih prijateljev je prejel večje vsote denarja, ki so služile za vežbanje škvadristov. Vežbanja so se pričela ponoči v bližini kraja Recco, Voditelji neofašistične zarote so delovali v stiku s Španci in južnimi Američani ter zlasti z Argentinci. Dan pred vestjo o zaroti, v torek 16. marca, se je Borghese u-deležil v dvorani hotela «Royal» v Ladispolu sestanka s 180 častniki, ki so bili v civilu. Ni znano, o čem so govorili. Sestanek se je pričel ob 22.30 in se je končal ob 1. uri ponoči. V Ladispolu razpolaga »Fronte Nazio- nale» s številnimi člani in s podporo nekaterih veleposestnikov. V zvezi z vestmi, da so razširili preiskavo tudi na potovanje julijskih in dalmatinskih beguncev v Rim, odnosno o rezervaciji nekaj sto mest za vlak v Rim, je vsedržavno združenje Julijske krajine in Dalmacije zvečer izdalo sporočilo, v katerem pravijo da je nedopustno, da se s tako lahkoto povezuje velika julijsko-dalmatinska skupnost z zadevo, ki mora tudi najbolj nepozornemu in neobveščenemu opazovalcu biti jasna, da ni v zvezi z demokratičnimi načeli beguncev. Poročilo nato omenja «350.000 beguncev i-talijanske jadranske zemlje*, ki so vedno v zadnjih 25 letih pokazali svojo disciplino in odgovornost. Kot primer tega izrecno navajajo njih zadržanje lanskega decembra v zvezi z obiskom maršala Tita v Italiji ko so «omejili svoj protest v okvire najbolj do-slednjih demokratičnih načel.* Odv. Sardos Albertini, predsednik «Unione degli Istriani* ter komisar vsedržavne delegacije Julijske krajine - Dalmacije v Trstu je danes zanikal, da bi «prišlo v začetku decembra v Rimu do zborovanja, ki ni bilo ne napovedano ne predvideno. 6. decembra je bilo v gledališču Capranica v Rimu zborovanje, ki ga je priredila organizacija «Associazione Na-zionale Venezia Giulia — Dalmazia* v zvezi z obiskom maršala Tita v Italijo in na katerem je »sode- loval samo ing. Gianni Bartoli*. Današnja «Unita» pa navaja vest, da je včeraj skupinica skrajne desnice «Lotta di popolo* razširila letak, v katerem pravijo, da bi se moralo med predvidenim obiskom Tita v Italiji zbrati v Rimu na tisoče istrskih in dalmatinskih beguncev v sporazumu z organizacijami, ki jih vodi Borghese in z nekaterimi častniki karabinjerjev. Takrat bi morali organizirati ostre demonstracije, da bi zagotovili Italiji cono B... akcija pa se je končala z bednim zasedanjem in s tremi sestanki ter z načrti da bi zasedli Vi-minal, da bi se polastili informacijskih središč ter se je vse končalo z intervencijo kapetana SID, ali adjutanta Borgheseja. Seveda list dodaja, da gre za letak ene izmed neofašističnih skupinic, katerim ne gre prav mnogo vere. OB ČAKANJU ODGOVORA NA PISMO SLOVENCEV COLOMBU 20 pisem brez odgovora od leta 1957 do danes! Zato bi bil čas, da bi se vsaj o zahtevah zadnjega pisma Slovenci s predsednikom vlade temeljito pogovorili Sedaj, ko nam je znano, da so se podpisniki znamenitega skupnega pisma predstavnikov vseh Slovencev v Italiji, ki so ga poslali predsedniku vlade Colombu v prvih dneh lanskega decembra, sestali v Gorici in sklenili, da bodo poskrbeli da se zahteve, ki jih pismo vsebuje, čimprej uresničijo; sedaj ko je naša javnost obveščena, da je predsednik vlade po več kot treh mesecih končno obljubil na posebno zahtevo enega izmed podpisnikov, da bo delegacijo Slovencev v Italiji vendarle sprejel; sedaj, ko je bilo v zvezi s tem sprejemom postavljeno v poslanski zbornici tudi posebno vprašanje predsedniku vlade; po vsem tem, ko bodo kmalu minili skoro štirje meseci, od kar je predsednik vlade pismo prejel, smo torej imeli za potrebno pregledati, koliko so Slovenci v Italiji pravzaprav poslali doslej raznih pisem, spomenic, resolucij predsednikom številnih vlad ter tudi predsednikom republike, ki so se v zadnjih letih zvrstili na oblasti. Po pregledu, pri katerem pa smo se omejili na do- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii Uradno sporočilo o Titovem obisku v Italiji 25. marca Vest so z zadovoljstvom sprejeli prebivalci naše dežele in še posebej Slovenci Nezadovoljiva izjava zunanjega ministra Tepavca ter pričakovanje, da bo v Rimu govor tudi o manjšinah, njuni zaščiti in prispevku pri utrjevanju dobrih odnosov RIM — Beograd, 20. — Danes so tako v Rimu kot v Beogradu uradno sporožili, da bo »predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Jisip Broz - Tito s soprogo na svoječasno vabilo predsednika republike Italije Giuseppa Saragata 25. marca odpotoval na uradni obisk v Italijo.« Poročilo torej potrjuje našo vest, ki smo jo objavili že pred dvema dnevoma. V zvezi s tem obiskom je jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac dal agenciji ANSA naslednjo izjavo: «Danes so odnosi med Italijo in Jugoslavijo dobri v korist narodov obeh držav in mirnega sodelovanja na svetu. Odnose med dvema bližnjima državama je obogatilo plodno sodelovanje, ki se že več let raz- vija med deželami ter jugoslovanskimi in italijanskimi mesti ter sodelovanje obmejnih prebivalcev, ki se razvija na osnovi specifičnih pogojey obstoječih na obmejnih področjih. K temu bi želel dodati še številne obstoječe povezave med jugoslovanskimi in italijanskimi politično - socialnimi organizacija- Egipt zahteva od ZDA jasno stališče do Izraela Razgovori Krste Crvenkovskega v Kairu Izraelski zunanji minister Aba E')an z glavnim tajnikom OZN U Tantom. Aba Eban se je v New Yorku in VVashingtonu razgovarjal z U Tantom, Jarringom in Rogerson, katerim je oonovil nepopustljivo stališče izraelske vlade glede umika iz zaseds.iih ar„'i.\ih področij KAIRO, 20. — Kot poroča kairski časnik «A1 Ahram*. se je predsednik El Sadat včeraj sestal z vojaškimi poveljniki na fronti (A) Sueškem prekopu in jim »prepustil vso oblast, da lahko takoj ukrepajo ob morebitnem izraelskem napadu*. Danes pa se je El Sadat sestal s predsednikom vlade in obrambnim ministrom, s katerima je dve uri obravnaval vojaški položaj in politični razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu. Egiptovski časniki so danes sporočili, da je zunanji minister Riad sporočil vvashingtonski vladi egiptovsko stališče, v zvezi z nedavnimi izjavami zunanjega ministra Rogersa. Riad zahteva točne odgovore glede vprašanja Gaze, demilitarizacije Sinaja, gričevja Golan, umika izraelskih čet z zasedenih področij in vprašanje mednarodnega kontingenta miru. »Al Ahram* dodaja, da je Riad postavil Američanom točno vprašanje: »Če ZDA menijo, da se mora Izrael umakniti z časede-nih področij, kakšne ukrepe nameravajo sprejeti za dosego miru na Bližnjem vzhodu?* Iz Amana poročajo, da se Jordanija pripravlja na diplomatsko ofenzivo, da prepreči, da bd arabski del Jeruzalema dokončno prešel v roke Izraela. Glede tega vprašanja .je kralj Husein poslal posebno spomenico vsem glavarjem arabskih držav. Posebni Titov odposlanec Krsto Crvenkovski se je danes v Kairu sestal z egiptovskim podpredsednikom vlade Huseinom Shafe-iem. Proučila sta krizo na Bližnjem vzhodu, zlasti pa še izraelsko politiko, ki zavrača vse po bude za dosego miru. mi ter interes za razvoj odnosov tudi na tem področju. Jugoslavija in Italija sta jadranski in sredozemski državi. Ta geografska okoliščina ju mora še tesneje povezovati, pri čemer je očiten skupen interes za mir ter za sodelovanje na področju, v katerem živimo. Jugoslavija in Italija uspešno sodelujeta na mednarodnem področju v okviru OZN. glede vprašanja razvoja, ter prispevata k normalizaciji položaja v Evropi. Zaradi tega želim z zadovoljstvom spomniti na posvetovanja med obema ministrstvoma za zunanje zadeve, ki predstavljata plodno in koristno prakso. Želim tudi opozoriti, da so bili doseženi pomembni rezultati glede obstoječih odnosov, ki predstavljajo dober primer koeksistence ter temelje na trdnih osnovah medsebojnega spoštovanja, spoštovanja načel neodvisnosti in suverenosti, ozemeljske neodtujljivosti, nevmešavanja in enakosti. Odločeni smo torej, da bomo premostili, kar nas ločuje in utrdili, kar nas druži. Upoštevajoč obstoječo dobro voljo obeh vlad se lahko predvidi dobra perspektiva sodelovanja v daljšem razdobju na osnovi politike prijateljstva ter dobrega sosedstva med Italijo in Jugoslavijo. Ta perspektiva nas tudi o-pogumlja za še nove napore, kot je bližnji sestanek med dvema predsednikoma ter sestanki, ki jih bo imel predsednik Tito v Italiji, za katere sem prepričan, da bodo sprožili nove zamisli in nove pobude.* Vest o odstranjenih ovirah za obisk predsednika republike Josipa Broza Tita je tržaška javnost sprejela z veseljem na znanje, še zlasti pa smo jo z zadovoljstvom sprejeli Slovenci, ki prebivamo v Italiji. Gre nedvomno za pomemben korak k utrditvi splošne politike pomirjen ja, za nadaljnje utrjevanje prijateljskih odnosov med dvema sosednima državama, za krepitev vsestranskega sodelovanja, skratka za nov vsestransko pozitiven korak in to ustvarjanje vzdušja, v katerem lahko pričakujemo, da se bodo tudi naša specifična pereča vprašanja pričela učinkoviteje reševati. Istočasno pa moramo izreči tudi kritično oceno izjave jugoslovanskega zveznega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavca. saj je načeloma skoro ista, kot jo je že izrekel pred jugoslovanskim parlamentom, ko ni omenil vloge narodnostnih manjšin pri odnosih med obema državama. Že takrat srna kritizirali to stališče, na kar je prišlo do sestanka med obema zunanjima ministroma v Benetkah in do bistvene korekture stališč, ko ie skupno zaključno sporočilo o razgovorih jasno govorilo o zaščiti narodnostnih manjšin, pri čemer prvikrat brez teritorialnih omejitev. Kljub temu, da Tepavčeva izjava ne omenja izrecno manjšine, še vedno poudarjamo, da trdno pričakujemo, da bo ob Titovem obisku govor o manjšinah, njih zaščiti in njihovem prispevku pri utrjevanju dobrih odnosov in sodelovanja ter da bo to vprašanje našlo tudi ustrezno mesto. Končno izražamo upanje, da bo praksa, zanimanje za našo manjšino, v bližnji bodočnosti demantirala pomanjkljivosti včerajšnje izjave jugoslovanskega zunanjega ministra. bo po podpisu londonskega memoranduma, tj. na dobo po letu 1954, smo prišli do presenetljivih ugotovitev, da je bilo teh takih in drugih pisem ter spomenic toliko, da bi skoraj napolnile srednje veliko omaro. Pa še nekaj za demokracijo in krščanstvo zelo poraznega smo ugotovili; da namreč tisti, ki so vsa ta pisma in spomenice pošiljali, skoraj nikdar niso prejeli niti potrdila o prejemu, kaj šele odgovore na zahteve, ki so jih te spomenice in pisma vsebovala. Oglejmo ti torej, kdaj in kdo je poslal predsednikom vlad in predsednikom republike ta pisma in spomenice. Pri tem dodajamo, da je bilo tudi po podpisu mirovne pogodbe leta 1947, ko Tržaško o-zemlje še ni bilo vključeno v Italijo, poslanih kar precej pisem in spomenic predsednikom vlad in drugim odgovornim oblastnikom; pri tem naj omenimo predvsem znamenito Spomenico Demokratične fronte Slovencev v Italiji, ki jo je poslal v mesecu maju leta 1949 predsedniku vlade De Gasperiju iz Gorice, odbor DFS v Italiji ter Spomenici priložil tudi številne priloge — razne dokumente — ter poskrbel, da je Spomenica izšla v posebni knjižici v obeh jezikih — slovenščini in italijanščini. Ni potrebno posebej poudarjati, da je že takrat Spomenica ostala brez odgovora. Omenimo naj nadalje, da sta predstavnika goriške Slovenske demokratske zveze v oktobru leta 1947 izročila posebno Spomenico glavnemu tajniku tedanjega predsednika vlade De Gasperija. Tudi ta spomenica je izšla pred dvema letoma v Gorici v posebni knjigi. Toda to sta samo dva izmed takih dokumentov pred londonskim memorandumom. 'No, pa pojdimo po vrsti — s ponovnim poudarkom, da smo se omejili samo na spomenice, ki so bile poslane predsednikom vlad ali predsednikom republike. V LETU 1957 1. V januarju so predstavniki 30 slovenskih organizacij in ustanov vseh političnih struj poslalo vsem odgovornim oblastem, torej tudi rimski vladi posebno resolucijo, ki je vsebovala sedem načel, ki naj bi se upoštevala pri zakonski u-reditvi slovenskega šolstva v Italiji. (Teh načel seveda niso upoštevali.) 2. Potem ko je že leta 1955 pa do 1958 ves slovenski tisk v Italiji nenehno zaman opozarjal, da se določbe mirovne pogodbe, ustave ter londonskega memoranduma ne izvajajo, je glavni svet združene iiiiiiMiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitittiiiiiiiniiiiiiiiiiiit PANIČNI BEG SAJGONCEV IZ LAOSA Ameriški helikopterji rešujejo napadalce SAJGON, 20. — Laoške in juž-novietnamske osvobodilne sile silovito napadajo sajgonske invazijske postojanke v Laosu in ameriško-saj ganska oporišča v Južnem Vietnamu ob laoškl meji. Sajgonai so včeraj panično zar pustili postojanki «Brown» in «A Liu». Ostanke razbitih saj ganskih čet so s težavo rešili ameriški helikopterji. Kot poročajo iz Sajgona, so Američani pri «reševanju« Saj-goncev Iz postojanke «Brown» izgubili štiri helikopterje. Močno protiletalsko streljanje osvobodilnih sil in silovito bombardiranje postojanke je povzročilo med Sajgoncl neverjetno paniko. Ob prihodu helikopterjev so se saj-gonskti vojaki zagnali proti njim, da bi se čimprej rešili pred napadajočimi laoškiml osvobodilnimi silami. Komaj so helikopterji pristali v postojanki Ham Nght, kjer ima sedež osrednje sajgon-6ko poveljstvo za operacije v Laosu, so jo južnovietnamski partizani začeli močno bombardirati. Nekaj izstrelkov je padlo zraven bunkerja glavnega saj ganskega poveljnika laoške operacije gen. Xuana Lama. Postojanka Nam Nghi je blizu ameriške baze Khe Sanh. Tudi Khe Sarth je stalno pod močnim bombardiranjem osvobodilnih sil, ki je povzročile Američanom že velike materialne in človeške Izgube. V Južnem Vietnamu so partizani v zadnjih 24 urah bombardirali večje število ameriških ororišč, med katerimi tudi opo-ri Ye Han Ranh, kjer ima sedež poveljstvo prve ameriškke konje- niške divizije ter nekatere topniške postojanke pri Plejkuju. V Hanoju je general Giap, podpredsednik vlade in obrambni minister Severnega Vietnama Izjavil, «da so šle po vodi vse ameriške in južnovienamske iluzije«. Giap je dejal, da laoške in južnovietnamske osvobodilne sile skupno napadajo Sojgonce in Američane ter jim zadajajo hude udaroe. V Hanoju so danes sporočili da je sevemovietnamska letalska zaščita sestrelila ameriški bombnik «B 52», ki je strmoglavil na tla v bližini 17. vzporednika. Saragat o nemogočem povratku v preteklost RIM, 20. Predsednik republike Saragat je danes sprejel 1.500 mojstrov dela, ob zaključku zasedanja njih državne organizacije. Saragat je dejal, da imajo v današnji demokratični družbi delavci vedno bolj odločujočo moč pri politični, gospodarski in socialni oblasti ter da je to možno samo v demokratičnem družbenem ustroju. Drugače pa gre za sisteme, ki v resnici niso ničesar drugega kot zati-ralni državni kapitalizem. Saragat je tudi omenil sramotne manevre onih, ki sanjajo o nemogočem povratku v reakcionarno preteklost, iz katere smo se rešili z osvobodilnim bojem skupaj z našimi zavezniki. Svoj govor je zaključil z omembo republiške u-stave, ki vsem nakazuje pot napredka ter zagotavlja neločljivo povezavo med pravičnostjo in svobodo. Slovenske kulturno - gospodarske zveze v Italiji sklenil 21. januarja 1957 poslati vsem odgovornim oblastem, tj. tudi rimski vladi pet zahtev »v opozorilo odgovornim oblastem v spomin in spodbudo slovenske javnosti*. V LETU 1958 3. Dne 7. marca leta 1958 pa so poslali svoje zahteve predsedniku republike, predsedniku vlade, prosvetnemu ministru in ostalim trem sopodpisnicam londonskega sporazuma zastopniki vseh političnih strank slovenskih, kulturnih in prosvetnih organizacij in društva pravnikov glede uzakonitve slovenske šole. V LETU 1959 4. Ob peti obletnici podpisa londonskega sporazuma pa so 25. oktobra 1959 poslali predsedniku vlade prof. A. Segniju posebno spomenico izvoljeni slovenski župani, občinski in pokrajinski svetovalci vseh občin tržaške pokrajine, o njeni vsebini pa je posebna delegacija predstavnikov Slovencev na Tržaškem obvestila 30. oktobra leta 1959 vladnega komisarja (sedaj že pokojnega) dr. Palamaro. V LETU 1960 5. Dne 25. oktobra 1960 so predstavniki 18 političnih in osrednjih kulturnih skupin poslali tedanjemu predsedniku vlade prof. Amdntoru Fanfaniju prav tako skupno spomenico glede zakonskega osnutka o ustanovitvi šol s slovenskim učnim jezikom. To je bila prva spomenica predstavnikov vseh Slovencev v Italiji, ki je bila poslana predsedniku vlade Fanfaniju. V LETU 1961 6. Drugo spomenico predsedniku vlade Fanfaniju pa so sprejeli in nato tudi izročili 18. junija leta 1961 slovenski župani — sedem po številu *— med predsednikovim o biskom Trsta, ko jih je sprejel na 15-minutni razgovor, med katerim je izjavil, naj bi predstavniki manjšine urejevali svoja vprašanja »na tržaških pristojnih mestih*. 7. Tretje pismo v obliki skupne izjave pa so poslali predstavniki vseh Slovencev na Tržaškem predsedniku vlade Fanfaniiu kakor tudi predsedniku republike A. Segniju o nezakonTosti tako imenovanega «popisa no narodnosti*. V LETU 1962 8. Peto pismo predsedniku vlade Fanfaniju pa so poslali prav tako predstavniki vs^h Slovencev v Ita-liii v iuniiu 1°62 z zahWo, da se vključijo dolcčiia o zaščiti slovenske narodne skuonosti v bodoči posebni statut avtonomne dežele Furlani ie - Julijske krajine. V LETU 1963 9. Dne 16. februarja 1963 je poslala SKGZ vs^m pristojnim oblastem, torej tudi rimski vladi, posebno izjavo o uveljavitvi ustavnega zakona o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. V LETU 1964 10. I. »CITROENI — mehanična delavni ca Samarlttanl ln Mlceo ln prodaja nadomestnih delov lil Rlttmeyer 4/a IMATE RESEN NAMEN, da Sl po Iščete ŽIVLJENJSKEGA DKIIGA? Ste osamljeni, pogrešate toplih besed ln družine? Se želite izogniti avanturam neresnic In Izkoriščanju neugledne-mu spoznavanju na cestah In po lo-kallh? Pišite nam. ali pa nas obiščite Pri naših odgovorih — na kuverti ni oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE Ljubljana Pie teršnlkova 24 a. ZOBNA AMBULANTA v strogem središču mesta se daje v najem aU proda, vključujoč lnstrumemtarij ln pohištvo. Stanovanjska najemnina razmeroma nizka. Telefonirati (razen ob prazničnih dneh) na: 97 817 Gledaljšča VERDI Pri blagajni gledališča se danes od 9.30 do 13. ure začenja prodaja vstopnic za drugo predstavo opere Musorgskega «Hovanščina», ki bo za red C v parterju in ložah ter za red B na galerijah in balkonih, v torek ob 20.30 z istimi nastopajočimi kot na prvi predstavi. Dirigent Oskar Danon iz Ljubljane, režija Mladen Sablič. POLITEAMA ROSSETTI Goldonijeva komedija «La mas-sere» je na sporedu danes ob 16.30. Jutri ne bo predstav, v torek pa se bo začel zaključni ciklus, ld bo trajal do 28. trn. Rezervacija vstopnic v Pasaži Prottt (tel. 36372 - 38547). Ljudska prosveta Prosvetno društvo «Ivan Cankar* obvešča, da bo jutri ponedeljek, 21. t m. ob 20.30 odborova seja. Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vse vinogradnike, ki bd želeli razstaviti svoj pridelek na 5. razstavi domačih vin, naj pismeno prijavijo svojo udeležbo do 31. marca na naslov Konzorcija v Sv. Križu št. 61. Razna obvestila Kmetijska zadruga Trst vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 28. marca 1971 ob 9. uri v sejni dvorani v Ul. Geppa 9/1 (Gregorčičeva dvorana) PROSVETNO DRUŠTVO «VESNA,) iz KRIZA vabi na OBČNI ZBOR ki bo v soboto, 27. marca 1971 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih P. d. Albert Sirk. Dnevni red: 1. otvoritev, "■ poročila predsednika, tajnik® in blagajnika, 3. poročilo nad-zornega odbora, 4. razrešnK® staremu odboru, 5. volitve, 6. razno. SOŽALJE Delovni kolegi Tržaške krtjlS8^ Izrekajo svoje globoko sožalje vami Vaioppd ob izgubi drag® me. OBČINA TRST se pridružuje globokemu ob smrti someščana žalov®'!11 Antonia Jurage bivšega občinskega svetoval®8 Trstu. Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapusti naša draga mati ANA ŽERJAL vd. KOCJAN Pogreb drage pokojnice bo danes ob 15. uri iz hiše 2® losti na domače pokopališče. Žalujoči: sinovi Ivan, Stano in Boris z družina®1’ sestra Antonija, vnuki in pravnuki in vsi sorodni Boljunec, 21. marca 1971. Zapustila me Je moja draga mama LOJZKA BRATINA vd. VALOPPI Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 11. uri lz kape*6 glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. HČERKA SILVANA Trst, 21. marca 1971. Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni & pustil naš dragi EDVARD (MIRKO) TROBEC Žalujoči: žena Tončka, hčeri Alma in 0abr*Jfij’ sin Boris, zeta Antonio in Nino, vnuki Ano1'® ’ Tanja in Igor. Trst Rojan, 21. marca 1971 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša mama, babica, sestra in teta draž8 MARIJA LEGIŠA vd. MILCOVA ri ^ Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 21. t.m. ob 1®-ur*/-hlše žalosti (gostilna), Medjavas, na štlvansko pokop®" Žalujoča: hčerka LIDIJA z družino brat sestre, nečakinja BAZI.IA ter drugo sorod* Medjavas . Praga, 21. maroa 1971 zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki so na kateri koli način * sočustvovali in spremili na zadnji poti natega očeta n®1*1 IVANA MARIJO KJUDRA Prisrčno se zahvaljujem delovnim tovarišem, odboj'1 ^ orkestru GM, g. župniku Miklavcu, sekciji ANPI in njer-Kabtnara in pevskemu zboru V. Mirk. Posebna zahvala pevskemu zboru Primorec lz Trebč. * bi Parma ln orkestru Mira mar. dru**0 Žalujoča žena Frančiška In sin Oskar z Lonjer, 21. maroa 1971. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ld so z nami sl na zadnji poti našega dragega KARLA MOŽINO Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru teff ki so počastili njegov spomin. Žalujoča družina In drugi ®01 Trebče, Boljunec, Buenos Aires, 21. maroa 1971 .rod^ % H č1 S . V POSEBNEM DOKUMENTU CRES Pregled gospodarskega stanja v luči 2. petletnega načrta Dokument obsega tri dele: prebivalstvo in delovna sila, gospodarske panoge, sindikalna gledišča - V rednem delovnem odnosu 439.000 ljudi Predsednik deželnega odbora za | vendar bi bilo želeti, da bi v pri-gospodarska in socialna vprašanja' hodnje v večji meri kot doslej podrem*!^ —* ^ ’ -- *- prla gradnjo naprav za preživlja- (CRES) prof. Casolo je te dni iz-fočil predsedniku Berzantiju dokument, ki obsega »mnenje* ali bolje odborovo oceno o pregledu gospodarskega položaja Furlanije - Jurske krajine, ki ga je sestavil u-rad za načrtovanje v zvezi s proračunom za poslovno leto 1969. Odbor se je ukvarjal z omenjeno oceno približno tri mesece, te dni Pa je sprejel obsežen dokument, ki obsega njegova gledišča o tem vprašanju, ter poveril predsedniku prof. Cosolu nalogo, da ga posreduje Predsedniku Berzantiju s priporočilom, naj bi ta upošteval odborova gledišča pri nadaljnjem načrtovanju deželnih posegov na področje gospodarstva. Dokument se deli na tri dele: prvi obsega pregled prebivalstva in razpoložljive delovne sile ter upošteva zlasti podatke, ki so jih posredovale sindikalne organizacije: drugi del obravnava razvoj pridobitnih dejavnosti na posameznih gospodarjih področjih; tretji del pa sestavlja dopolnilno mnenje sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. V poglavju, ki se nanaša na prebivalstvo in delovno silo, se odbor Zavzema za ustavitev izseljevanja m Povrnitev izseljencev v domači *raj. čeprav se je v zadnjem času Nekoliko poleglo, predstavlja izseljevanje deželanov v tujino še vejo veijk problem, ki naj bi ga de-lelna vlada skušala rešiti čimprej. fr naravnih gibanj prebivalstva in (r vzporednega gibanja priseljencev m izseljencev je možno sklepati, Pravi nadalje CRES, da se položaj 'i zadnjem letu ni spremenil ter de se tradicionalni demografski po-lovi — tako tjudi postopno ostare-y®nje deželnega prebivalstva — še vedno nadaljujejo. V zvezi z zaposlovanjem v naši deželi dokument naglasa, da je daješ v rednem delovnem odnosu o-*°li 439.000 ljudi. Na tem področji se je položaj v zadnjem času Jekoliko poslabšal, ker se je obseg mposlitve v »terciarnih dejavno- (banke, zavarovalnice, trgo-Ijia, promet, itd.), skrčil. Res pa da se je obseg zaposlitve v industriji v istem času nasprotno po-®bal, toda dober del te zaposlitve J* je uresničil v industrijskih ve-jjb* kakor na primer v gradbeniku. v katerih utegne elan popu-kakor hitro bo mimo trenutek čredne konjunkture. j^Jede razvoja v posameznih go-?*®darskih panogah, s čimer se kari1, rečeno ukvarja drugi del docenta, je v poglavju o kmetij-IJvu poudarjena potreba po poseb-organu, ki naj bi preverjal u-!?*be, ki jih posamezni posegi de-T*e in drugih javnih uprav dojijo v kmetijstvu. V poglavju v'hdustriji in obrtništvu se nada-Oaglaša potreba po preudarnej-nastopu deželnih organov. Gle-v* trgovine se dokument zavzema A*nianjšanje števila obstoječih protin in za ustrezno povečanje po-..^rih razsežnosti posameznih po- |0°Vrdb enot. Za trgovino na debela ltl zlasti za zunanjo trgovino se Udarja nujnost premestitve ustrezaj1 dejavnosti iz obljudenih središč ^Periferijo. vv turizmu, pravi CRES, je deže-doslej opravila pomembno delo, nje prostega časa. V tem drugem delu dokumenta se naglaša tudi potreba po primernem varstvu narave in razvoju prometnih zvez. V tretjem delu, ki so ga kakor omenjeno pripravile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, so zbrana gledišča teh organizacij glede industrije, trgovine, turizma, kmetijstva in drugih gospodarskih dejavnosti. V njem se sindikalisti zavzemajo tudi za čimprejšnjo temeljito preučitev socialnega in gospodarskega ustroja Furlanije - Julijske krajine zlasti v luči priprav na drugi deželni petletni načrt. Redni kongres mladih komunistov V veliki dvorani ljudskega doma v Ul. Madonnina je včeraj bil redni kongres tržaške zveze komuni- stične mladine. Predstavniki krožkov iz mesta in podeželja, srednješolci in delavci, so ves popoldan razpravljali o aktualnih poiitičnih temah, o katerih izreka prav mladina odločilno besedo. V prvi vrsti gre tu za načelen in trden nastop mladine proti porajajočemu se fašizmu, za podporo in usmerjevanje študentskih bojev, za organizacijsko krepitev in ideološko poglabljanje mladih komunistov. Politično poročilo .je za tajništvo prebral Ugo Poli, na kar se je razpredla razprava. Ob 18. uri so se na posebnem aktivu, a vedno v okviru kongresa, zbrali mladi slovenski komunisti in dalj časa razpravljali o svoji vlogi v manjšinskem prostoru, o odnosu do drugih gibanj in struktur, kulture in športa. Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-spomenik v Cerknem Za spomenik padlim med NOB v Bazovici Ob priliki praznika žena 8. marca v Bazovici so žene z nabiralno akcijo nabrale lep prispevek lir 25.000, ki so ga darovale za spomenik padlim v NOB v Bazovici. V isti namen so darovali: grad- benik Vinko Glavina 5.000 lir, An- drej Žagar (Matjol) 10.000 lir; v počastitev spomina pokojnega Vincenca Križmančiča (Toknovga) družina Grgič (Drečkovi) 5.000 lir, družina Križmančič Sancin (Kožinovi) v počastitev spomina pokojnega Vincenca Križmančiča (Toknovga) 5.000 lir, Ana Križmančič (Lukotova) 10.000 lir. Ob obletnici smrti pokojnih staršev Antona Križmančiča, Karline Križmančič, sestre Valerije in brata Antona (Jurjevi) daruje naslednik Mirko Ivan Križmančič za spomenik padlim 5.000 lir. Ob obletnici smrti pokojnih staršev Francke Kalc, Karla Kalca in brata Svetka, padlega v partizanih (Škofovi v Gropadi), daruje hči Zofka za spomenik padlim 5.000 lir. Za spomenik padlim v Bazovici darujejo Silvester Dolenc, Bazovica št. 171 - 10.000 lir, Amalija Čufar (Pipčeva), Bazovica št. 124 - 5.000 lir, gostilna Gasparut, Jezero - 5.000 lir. Ob 7. obletnici smrti dragega Klavdija darujeta teta Marta in stric Rafael lir 5.000 za postavitev spomenika v Bazovici padlim v NOB. Viktor Mave (Pogrjanov) daruje za spomenik v Bazovici padlim v NOB 5 000 lir. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia OB ZAČETKU LETOŠNJE POMLADI Meščani naj le zahajajo na Kras spoštujejo pa naj naravo in imovino Dogaja se, da brezobzirni izletniki grozijo kmetom ■ Potreben odločnejši nastop pristojnih organov - Nevarnost provokacij Danes, 21. marca, dolžina dneva je enaka dolžini noči — ekvinokcij začetek pomladi. Tako je zapisano v koledarjih in točno izračunano, ker se Zemlja strogo drži svoje poti in spoštuje vozni red. Gorje nam, če ne bi bilo tako, nič nam ne bi pomagala vsa znanost in tehnika. Sreča naša, da človek nima pri tem besede, da ne more spreminjati tira, ne voznega reda, sicer bogve, kaj bi vse počenjal. Kakor že počenja, kot more, in sam sebi koplje grob, zastruplja ozračje, zemljo in vodo ter ruši ravnovesje v naravi s svo.jimi izumi v norem tekmovanju za »napredek*, za večji dobiček, za prevladovanje, za medsebojno uničenje. Učenjaki, ki te stvari preučujejo, nas že opozarjajo na hude posledice, nekatere posle- dice pa že zdaj občutimo, na pode želju manj, dosti več pa v velikih mestih. Ni torej nič čudnega, če meščani izkoristijo vsak prosti čas, da gredo ven iz mesta, na podeželje, v naravo, da se rešijo mestnega ropota in smradu, da se globoko raz-dihajo in sprostijo na čistem zraku, da povprašujejo po domači hrani in pristni pijači. Zato je vedno več izletnikov tudi po našem podeželju, in to ne samo ob praznikih in letnih dopustih ali počitnicah. Tržačani imajo srečo, da jim ni treba daleč, saj so krasni kraji za izlete, ob morju, na gričih, na hribih in gorah, v gozdovih in na golih planotah. zelo blizu. Najbližji je seveda naš Kras, ki ima tako čudovite naravne skrivnosti in lepote, da so znane po vsem svetu, in z vsega sveta prihajajo turisti, ki te lepote in naravo znajo ceniti. Kaže pa, da se tega naj manj zavedamo mi sami, da znamo najmanj ceniti in spoštovati, kar nam je narava darovala in kar so nam naši predniki pripravili ter izročili v varstvo. Žalostno bi bilo, da bi se zavedli vrednosti svojega bogastva, ko bi si ga zaradi svoje malomarnosti sami zapravili in uničili. Pomlad - izleta. Po ugodni zimi smo pričakovali zgodnjo pomlad, ki pa je zapoznela zaradi nenadnega mraza pred 'nekaj tedni. Prej ali slej bomo imeli spet lepo spomladansko vreme in po Krasu gruče izletnikov, ki delajo slabo kri našim kmetom. Mnogi brezvestni meščani rušijo ograje, parkirajo svoje avtomobile kar na travnikih, posedajo in odmetavajo prazne ste klenice in škatle, njihovi otroci pa zbijajo žogo. Kmetje zaman čistijo travnike, zgodilo se je že, da je nekaterim živinorejcem poginila živina, ki je požrla ostre odpadke. Kmetje so brez moči in celo v nevarnosti, ko hranijo svojo lastnino in hočejo spoditi škodljivce s svojih travnikov. Nekateri drzneži jim celo grozijo, da jih bodo pretepli. Zdi se, da je to nemogoče, vendar je gola resnica. Nič ne zaležejo besede, opozorila in napisne table. Potrebno .je, da posežejo vmes organi javne varnosti, karabinjerji, poljski čuvaji in gozdna policija, si- cer bd lahko prišlo do resnih nevšečnosti in spopadov, zlasti v sedanjih razmerah, ko ne smemo iz- .................................................................mili........lillllllllllllliilllll.......um PISMA UREDNIŠTVU kakšni kriteriji?! [ j5*Jštovano uredništvo! [Apd leti sem podpisani naslovil j na umetnostno komisijo, da ha dovolila, da bi priredil o- 1 slikarsko razstavo v občinski jj^ani na Trgu Unitš. Po enolet-jjj čakanju sem vendar dobil po- ta' haj prinesem štiri slike na rL.ad v parter na občino, čez nekaj ni V P,a ,sefn Prejel odklonilen odgo tv češ da sem obrtnik (artigiano). V nato sem vložil drugo prošnjo nampn rtini rnkania „ namen, čez leto dri čakanja ponovno prejel povabilo, naj VT^em na ogled štiri ali pet slik loV^ej Revoltella. Od petih slik t, ®je tri nagrajene in sicer dve Upni razstavi tržaških umetni-to^Neaplju, ena s pokalom Av-'fcb,6 turistične in letovičarske VjV*uve iz Trsta, ustanove C.S. T. Equense, druga s srebrno ko-avtonomne letovičarske usta- b, * iz Neaplja leta 1969, tretja bronasto kolajno Industrijske, tf^jške in kmetijske zbornice v ^ na razstavi ogledlnih oken. Ta £*f?vana komisija, ki so jo se-profesorji, doktorji in sli-.Pa se ni zadovoljila s temi ^"^ijivimi dokazi in mi še dru-^ov^kla dvorano z enostavnim »tvorom: per scarso intendimento . - se postavlja vprašanje. ^ Uri6 “°y razgledan kompetenten (^Posten; ali ustanove, ki so metli ‘ ua so slike vredne priznanja, <1)5® ta slavna umetnostna komi-W. *i je iste slike s tako nega-$ hiotivacijo odklonila? 8Doš tavanjem Silvester Godina Ul. Soncini, 141 ^do poje?> A^no uredništvo! liL® eden izmed tistih, ki se že 0 Ukvarjajo z vprašanjem, ko- kpje med Slovenci v Italiji prav-k oseb, ki v raznih zborih po- ^8to sem se ie večkrat ude-vseh javnih nastopov slo-*uh pevcev in pevk ne glede na pripadnost Hlavatyjevi ali Ha-rejevi Zvezi. Zato sem z velikim zanimanjem prebral številke, ki jih vsebuje vaš članek prejšnjo nedeljo na I. strani pod naslovom »Kdo poje?*. Moram reči, da je številka 1.500 pevcev in pevk zares imenitna, zlasti če jo primerjamo s številkami pevcev in pevk italijanske večine v naših krajih, saj je njih število sorazmerno prav gotovo mnogo manjše. Zato smo na to pred-, nost lahko ponosni! Vendar pa se mi zdi, da je o-menjena številka nekoliko previsoka. Da bi namreč ugotovil število slovenskih pevcev, sem na vseh omenjenih nastopih slov. pevskih zborov vedno pevce in pevke prešteval in tako ugotovil, da je pevcev in pevk iz prosvetnih društev v Slov. prosvetni zvezi v resnici, če jim dodam še mladinski zbor, okrog 700, toda pevcev in pevk cerkvenih zborov nisem mogel prešteti niti približno toliko, kolikor jih je navedenih v vašem nedeljskem članku. Kje je vzrok? Ali niso vsi zbori in vsi pevci javno nastopili? Ali pa sem kak nastop izpustil, ker javnosti ni bil sporočen? Vsekakor bi bilo zanimivo vedeti, katerih podatkov se je vaš člankar posluževal in: Ali je gotov, da so točni? Pa še nekaj: slovenskih izobražencev je res premalo v vseh slov. zborih, toda — sodeč po uradni statistiki o štetju iz leta 1961 jih v tržaški pokrajini ni mnogo — komaj 1300, če štejemo med izobražence tiste, ki imajo v žepu univerzitetno diplomo ali maturantsko spričevalo kake višje srednje Sole. Po isti statistiki pa je ostalih Slovencev v isti pokrajini skoraj 24.000. S spoštovanjem. (Sledi podpis) Trst, 16. marca 1961 Op. ur. — Podatke o številu pevcev v zborih sta mi vljudno posredovala na mojo prošnjo tov. Edvin Švab za Slovensko Drosvetno zvezo in dr. Zorko Harej za Zvezo cerkvenih pevskih zborov. Nobenega razloga nimam zato, da ne bi ver jel v njih točnost. Kar pa zadeva udeležbo slovenskih izobražencev v naših zborih in v prosvetnem delovanju sploh, menim, da njihovega deleža ne smemo meriti po njihovem številnem sorazmerju z ostalim slovenskim prebivalstvom. Slovenski izobraženec ima prav zato, ker je izobraženec, še večjo moralno dolžnost, da s svojim sodelovanjem pomaga k višji ravni našega prosvetnega življenja. J.k. H koncertom na slovenskih šolah Ravnatelj slovenskega učiteljišča v Trstu dr. Janko Jež nas naproša, naj bi kot dodatek k našemu poročilu o koncertu »Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana* v šolskih prostorih objavili še: «Z veseljem sem vzel na znanje Vaše zanimanje za koncertne prireditve na naših šolah, vendar iz Vašega poročila z dne 19. t.m., seveda nenamerno, ne izhaja, da je pobudo za tovrstno glasbeno vzgojo naše mladine dala gospa prof. Bernarda SLAMA-PAIIOR, bivša profesorica glasbe na učiteljišču A.M. SLOMŠEK in nižji srednji šoli SV. CIRILA IN METODA in da se ta koncertna vzgoja izvaja že od vsega začetka sporazumno med obema ravnateljema za oba zavoda istočasno. V Vašem poročilu se je namreč omenjalo sama učiteljišče. Ne bi hotel, da bi se s tem čutila nižja srednja šola za prizadeto in zanemarjeno. Uvala lepa*. Janko Jež Ravnatelju dr. Janku Ježu se zahvaljujemo za dodatek s pripombo, da smo v našem poročilu zapisali, da je za koncert dala pobudo prof. Dina Slama-Pahorjeva in tudi, da so koncert poslušali razen dijakov učiteljišča tudi dijaki nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda ter učenci zadnjih razredov osnovne šole, le da je to bilo mogoče, v smislu pisma ravnatelja dr. Ježa. premalo izrazito. ključiti možnost provokacij fašističnih elementov, ki se itak že shajajo po Krasu. Na to opozarjamo oblasti, ki morajo skrbeti za javni red in zaščito zasebne lastnine, naše ljudi pa pozivamo, naj bodo zelo budni in naj vsak primer takoj prijavijo pristojnim organom. Po poskusu samomora Rečan podlegel ranam Včeraj ob 5.30 je na nevrokirurškem oddelku podlegel poškodbam 33-letni Željko Jambrešič z Reke, ki se je dan prej na pomolu Audace v samomorilne namene ustrelil v V ORGANIZACIJI SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Izlet in ocenjevalna vožnja v Uvalo Scott pri Kraljeviči Glavni obrisi programa v dneh 1. in 2. maja Katar že v preteklih dveh letih priredi Slovensko gospodarsko združenje tudi letos — ob svoji 25-let-nici obstoja — dvodnevni družabni izlet z avtomobilsko ooenjevaino vožnjo v hotelski kompleks Uvala Scott pri Kraljeviči ob Hrvatskem primorju. Caprav še niso točno določene vse podrobnosti v zvezi s to avtomobilsko ocenjevalno vožnjo in tudi s samim izletom, so vendarle znane glavne točke dvodnevnega programa. Odhod izletnikov bo 1. maja od 9. do 10. ure. Tekmovalci boao seveda odhajali v določenem časovnem presledku, podobno kot v preteklih letih, točno določen pa je prihod, ki bo ob 19. uri na ploščadi pred hotelom Uvala Scott. Sledila bosta napitek in razdelitev nagrad. Med vožnjo bodo morali tekmovalci reševati vrsto nalog v zvezi s samo vožnjo in pa s splošnokul-tumlmi ali gospodarskimi vprašar nji ter s krajevnimi turističnimi zanimivostmi. Izletnike in tekmovalce bi opozorili na posebno privlačnost zaliva, v katerem je hotelski kompleks. Ob 20.30 se bo z večerjo začel družabni del bogatega programa. Ob tej priložnosti bodo imeli tržaški in goriški gospodarstveniki možnost, da se med seboj spoznar jo, navzoči pa bodo seveda tudi operaterji z onstran meje, s katerimi bodo imeli naši domači gospodarstveniki edinstveno priložnost, da se pobliže spoznajo in porazgovorijo. Sledil bo ples. Za naslednji dan, 2. maja, je predviden zjutraj zajtrk, do kosila — M bo ob 12. uri — pa bodo organizatorji poskrbeli za kak krajši izlet in ogled kake krajevne zanimivosti. S kosilom se zaključuje tudi družabni del programa, nakar sledi odhod. Kakor Je bilo svoj čas že objavljeno, stane vpisnina 10.500 lir na osebo. V vpisnini je vključena srečka za izžrebanje motornega kolesa vrste «graziella», ki je tata «na razpolago« vsem udeležencem izleta, vključena pa Je seveda tudi udeležba avtomobilske ocenjevalne vožnje, večerja, prenočišče, zajtrk in kosilo. Posebej bodo morali izletniki doplačati za udeležbo na izletu, ki ga bodo organizatorji pripravili za nedeljo zjutraj. Cas za vpisovanje je torej samo do 31. maroa. Ker organizatorji pričakujejo veliko število udeležencev, je prav da se čimprej vpišete na sedežu SGZ, v Ul. Hlzi 8. tel. 37808. Fotografski natečaj PD «Ivan Grbec» v Skednju P.d. »I. Grbec* v Skednju razpisuje fotografski natečaj s tematiko «Pomlad». Natečaj bo razdeljen na dve kategoriji: a) za mladino do 14. leta; b) od 14. leta naprej. Pravila so naslednja; — format naj bo poljuben v črno-beli tehniki; — udeleženci lahko sodelujejo na natečaju s poljubnim številom slik; — ocenjevalna komisija, ki jo bo imenoval odbor društva, bo nagradila 3 najboljša dela vsake kate gori je; — slike mladinske a) kategorije, morajo nositi na hrbtni strani vsebinski naslov ter ime in priimek avtorja; — izključno za b) kategorijo je treba predložiti slike v zaprti zalepki, ki naj bo označena z geslom. K tej je treba priložiti še drugo zaprto ovojnico z enakim geslom na zunanji strani: v tej naj bodo navedeni poleg gesla, piimek, ime in naslov udeleženca; — dela je treba predložiti, najkasneje do ponedeljka. 31. maja 1971 na sedežu P.d. «1. Grbec*, Trst, Ul. di Servola 124, p.k. 34146 ali v Tržaški knjigami. Z nagrajenimi in drugimi deli, bo P.d. priredilo razstavo. Na prvi pomladni dan 1971. Odbor P.d. «1. Grbec* - Skedenj VESTI Z ONSTRAN MEJE Popravljanje cest na obalnem področju Podjetje Slovenija ceste .ie začelo rekonstruirati cesto Beli križ - Strunjan. V ta namen sta cestni sklad in piranska občina zagotovili milijon 800 tisoč dinarjev, nekaj pa bodo prispevala tudi piranska podjetja in lastniki počitniških domov na tem območju. Rekonstruirana cesta bo znatno razbremenila promet skozi Portorož. Te dni so začeli popravljati tudi cesto Malija - Dvori v izolski občini. Dela bodo predvidoma končana do hovembra. glavo. 1lllllllllllll||||||||||||||||||||llllllllllllllllllllimi,l|„Ul„,lMlllllll11llllllllllltll,l,l„lll,„,l1,,„mJ|||,||imm|||lum|I||||||||||||||||||||1||||||||I1|||||u|||||||||(||||||||||a| V LETU 1970 Z OBJAVAMI V PRIMORSKEM DNEVNIKU Skoraj 8,5 milijona lir darov in prispevkov v razne namene Samo na Tržaškem 1 milijon za šolo-spomenik NOB v Cerknem - Le malo manj kot milijon za Dijaško matico, nad 700 tisoč lir za spomenike padlim v NOB itd. Kot prejšnja leta smo tudi za lansko leto naredili obračun darov in prispevkov, ki so jih naši ljudje namenili v dobrodelne in druge namene preko objav v našem dnevniku. Po dnevnih listih razkropljeni prispevki ne dajo prave slike darežljivosti in socialne čutečnosti naših ljudi in šele globalne številke povedo, koliko so naši ljudje v razdobju enega leta prispevali za to ali ono osrednjo dobrodelno ustanovo, za to ali ono prosvetno društvo in v druge namene. Te številke pa so dokaj visoke, saj so v enem samem letu na Tržaškem dosegle skoraj 7,5 milijona lir, na Goriškem pa krepko presegle en milijon lir ali skupno skoraj 8,5 milijona lir. Največ denarja — en milijon lir — so v preteklem letu darovalci namenili za šolo - spomenik NOB v Cerknem, kar samo potrjuje navezanost naših ljudi na ideale narodnoosvobodilnega boja in na žrtve boja za svobodo. To navezanost dopolnjujejo še prispevki za razne spomenike NOB v raznih krajih na Tržaškem, za katere so prispevali nad 700.000 lir. Okrog milijon lir so darovalci namenili že vsa povojna leta tradicionalnemu skladu Dijaške matice, nad 300.000 lir Glasbeni matici, potem je treba seveda upoštevati, da so številke skoraj izključno seštevek malih, včasih tudi zelo skromnih in dobesedno od ust odtrganih darov, kar spet pomeni, da so med darovalci pretežno naši mali kmečki, delavski ljudje, pa obrtniki in drugi srednji sloji in da je zato moralna vrednost teh prispevkov in darov še večja od njihove gole materialne vrednosti. Sicer pa naj govorijo številke v podrobnostih: NA TRŽAŠKEM Dijaška matica Dijaški dom P.d. «1. Cankar* - Sv. Jakob P.d. »Lipa* - Bazovica Šp.d. »Zarja* - Bazovica Slomškov »Dom* - Bazovica Šp.d. - Kras - Bazovica P.d. »Slovenec* - Boršt Šp.d, »Breg* P.d. »Slavec* - Ricmanje šp.d. »Primorec* - Trebče šp.d. »Polet* - Opčine Prosvetni dom - Bazovica P.d. »Vesna* - Križ Pevski zbor »Vesna* - Križ P.d. »Tabor* - Opčine šp.d. »Primorje* - Prosek P.d. »Lonjer-Katinara* Pevski zbor »J. Gallus* 827.555 57.000 155.250 12.500 325.000 7.500 36.000 74.000 55.000 19.000 30.000 532.000 212.500 15.000 3.000 9.500 10.000 5.000 19.000 Šp.d. »Rdeča zvezda* - Salež 31.000 Spomenik padlim NOB na Rod Modrega vala - Tabor- Proseku niki 72.500 šp.d. Bor - Trst P.d. «S. Škamperle* - Sv. Ivan 110.200 «Dom» pri Sv. Ivanu 3.000 Mladinski pevski zbor -Oktet 5.000 Šp.d. «SokoJ» - Nabrežina 19.000 Pev. zbor »V. Mirk* - Pro-sek-Kontovel 60.000 P.d. »Slovan* - Padriče 46.700 Šp.d. »Gaja* - Padriče 104.900 Glin- Pevski zbor »V. Vodnik* »Kasta* - Trst P.d. «R. Has* Za ploščo padlim v ščici »Dom* v Skednju Šp.d. »Kontovel* P.d. «Prosek-Kontovel» P.d. »Prešeren* - Boljunec Godb. druš. »Parma* - Padriče Kolonija otrok v Zagorju Blagajna učit. »Slomšek* Sklad »S. Tončiča* Narodna in študijska knjižnica v Trstu Palestinski borci Tisk KP1 Sekcija KPI - Sv. Ana »Delo* - Trst Slov. »Levica* - Trst Šolska blagajna - Trst Blagajna sred. šole »F. Erjavec* »Prim. dnevnik* - Trst P.d. «Barkovlje» Obnovitev plošče padlim -Sv. Ivan Slovenski klub - Trst -Popravilo spomenika bazoviškim žrtvam Zavod za rakasta obolenja -Trst P.d. »I. Gruden* - Nabrežina Revija »Galeb* - Trst šolska blagajna »I. Cankar* Zveza partizanov Lonjer-Katinara Zveza vojnih invalidov NOB Sekcija KPI - Sv. Ana Krožek za politične vede »P. Tomažič* Kmečka zveza - Trst Slovensko-dobrodelno društvo - Trst Miklavževanje otrok Sv. Ivana Spomenik padlim NOB v Bazovici Šola spomenik NOB v Cerknem Planinsko društvo v Trstu Spomenik padlim NOB v Nabrežini Spomenik padlim NOB na Opčinah 7.500 28.000 3.000 32.000 16.000 1.000 3.000 39.500 9.500 1.000 31.000 45.000 5.000 6.000 12.500 17.000 46.000 2.000 10.000 3.000 50.000 50.000 50.000 105.500 10.000 10.000 997.400 30.000 142.500 193.000 234.500 275.500 22.000 2.500 10.000 50.000 6.500 11.000 12.000 P.d. »I. Gruden* v Skednju 263.000 Kult. društvo v Ul. Soncini -Skedenj Godba v Trebčah Šolska blag. liceja »F. Prešeren* Mladinska sekcija v Skednju Slovenska skupnost - Trst Marjanišče na Opčinah Spomenik padlim NOB v Križu Spomenik padlim NOB na Kontovelu Šolska blag. »I. Gruden* v Nabrežini Solidarnost s stavkajočimi visokošolci Sklad solidarnosti grškemu ljudstvu 100.000 Glasbena matica - Trst 304.500 Za spomenik NOE v Bazovici niso všteti prispevki, ki smo jih objavljali izven običajne rubrike. 45.000 20.000 5.000 NA GORIŠKEM Stoletni lipi v Bazovici so začele biti zadnje ure... Tudi v Bazovici imamo staro stoletno lipo, ki je marsikaterega ba-zovskega očanca videla in slišala. Žal je lipa pričela hirati. Že pred časom jo je načel zob časa. Krošnjo tvori le še ena veja, ki pa je pri vrhu načeta z duplom, kjer jo trohnoba razjeda. Malo nižje zeva še ena večja gnila odprtina, ki gre po vsem delu do tal tako, da je vse drevo votlo in od gnilobe močno u-ničeno. Vremenske spremembe pospešujejo to razpadanje stoletnega drevesa. In ker je vaška lipa zaščitena, so jo pred mnogimi leti da bi se korenike ne pokvarile obzidali. Ker pa stoji lipa na ovinku klanca pri cerkvi, je postala resna ovira za sedanji promet. Zid so morali nekoliko podreti in korenike posekati, da so lažje razširili ovinek. Ob današnjem prometu se klanca poslužujejo mnogi avtomobilisti, da ne govorimo o domačih šoferjih, ki vozijo po klancu v sredino vasi, domov. Lipo so vsadili za časa prve cerkve, posvečene leta 1836, ko je Bazovica štela le osem kmetij. Ne vemo točno, če so lipo zasadili prav tega leta, a gotovo je, da je bila zasajena že tedaj, ker s cerkvijo so vaščani že čutili, da je treba imeti prostor za sestanke in pogovore o vaških zadevah. Vas je postala ka-planija leta 1785, ko se je naselil v vasi eden od gročanskih kaplanov. Gročana je bila tedaj vikariat, ki je razporejal kaplanska službena mesta. Pred tem letom so Ba-zovci hodili v Gročano k verskim obredom. Niso pa se posluževali vasi za razpravljanje o domačih zadevah. Staro cerkev so porušili in zgradili sedanjo novo leta 1857. Tako so vaščani več kot 100 let uporabljali lipo in njene veje za »sejno dvorano*, ker takrat še niso imeli domov in tudi srenjske hiše ne. Šele ob nori cerkvi so zamenjali prostor, a to šele po nekaj letih. Ob nori cerkvi so se zbirali pred stavbo in tu je župan govoril vaščanom. Ker je bil klanec glavna pot v vas so tudi lipo zasadili ob glavni cesti. Po tej glavni cesti so hodili v Trst. S klanca so šli po »Pod pilom* in po Gabrjah do Ključa ter dalje v mesto. Da stoji lipa tudi zadaj ob strani sedanje cerkve ob zvoniku, kaže na to, da je prvotna cerkvica z ozirom na današnji prezbiterij stala počez in da je bila lipa ob glavnih cerkvenih vratih. Za cerkvijo je bilo pokopališče, nekaj dlje od lipe pa župnišče, ki še danes stoji. Od pokopališča dalje je šla steza proti Sežani in na travr nike. škoda, da izginja iz vasi star in drag muzejski rekvizit. Lipa se uničuje, le lub, ki ji daje toliko soka, da živi, je še živ, še cvete in daje še nekaj zdravilnega čaja, a srce je načeto in to je začetek lipovega konca. Morda bo tudi sila prometa zahtevala, da jo bodo odstranili. M. P. V Lonjerju j« umrl Ivan Marija Kjud«r V nedeljo, 14. marca so Lonjerci spremili na zadnji poti Ivana Marijo Kjudra. Bilo mu je 81 let. Že v mladih letih in še kasneje je sodeloval v lonjerski domači godbi. Z drugimi mladeniči svojih let je tedaj večkrat odhajal v Brkine, kjer so s svojo godbo zabavali ljudi po več dni. Po poklicu je bil zidar in je kakih 50 let delal v arzenalu tržaškega Lloyda. Doma se je ukvarjal z vinogradništvom Bil je skrben oče. Kot »ljudski godec*, igral je na violino in na tržaško harmoniko, pa je vlil svojo ljubezen do glasbe tudi sinu Oskarju. Primorski dnevnik izreka iskreno sožalje ženi Frančiški in sinu. TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje tudi t Inozemstva 50.000 Ponesrečencen v Pakistanu 72.000 50.000 Šp.d. «Dom» 35.000 5.000 Šola NOB v Cerknem 2.000 52.000 Krvna banka 617.500 1.000 Slov. Dijaški dom 102.000 52.600 Dijaška matica 53.000 Slovensko sirotišče 5.000 5.000 Sklad za rakasta obolenja 24.500 2.000 Beneško glasilo »Dom* 2.000 2.000 «Primorski dnevnik* 3.000 Podporno društvo 25.000 30.500 Zavod Contavalle 5.000 8.500 P.d. «0. Župančič* • Štan- drež 90.000 V Trstu skupno V Gorici skupno 7.433.605 1.036.000 Skupno v Trstu in Gorici 8.469.605 + 10.000 S-tUn za Glasbeno matico SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ZA FURLANIJO - JULIJSKO KRAJINO priredi 1. in 2. maja 1971 ob priliki 25-letnice ustanovitve družabni izlet z avtomobilsko ocenjevalno vožnjo v hotel Uvala Scott pri Kraljeviči Vpisnina 10.500 lir na osebo. V vpisnini je vključena srečka za izžrebanje motornega kolesa. Vpisovanje na sedežu SGZ, Ul. Filzi 8, tel. 37-808, do 31. marca 1971, ko se nepreklicno zaključi. VLJUDNO VABLJENI! **** LJUBLJANA SAMOSTOJNA ORGANIZACIJA PRAVNA OSEBA EMONE LJUBLJANA LJUBLJANA, Titova 10 Telefon: 24 601/607 24 616/619 Telex: 31254 YU SLON Telegram: SLON LJUBLJANA Hotel A kategorije z modernim tamfortom v strogem oentru mesta. Klasična restavracija s prvorazredno mednarodno kuhinjo. Narodna restavracija »Klet Slon« s tipično dekoracijo, s slovenskimi in Jugoslovanskimi specialitetami. Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Kavama z godbo, odlična slaščičar-na, senčnat vrt. BistrO Slon z delikateso, ekspresom ln snack barom. Globtour potovalna agencija. Lepo urejeni klubski prostori ln banketna dvorana za konference, sprejeme, slavnostna kosila, oocktail parties ta razne prireditve. — Menjalnica v hotelu. — Sedež sekcije barmanov Jugoslavije. casind ljubi ja na APERTO DURANTE TUTTO L’ANNO GANZJAHRIG GEOFFNET OPEN ALL SEASONS OUVERT PENDANT TOUTE L’ANNE ROULETTE _ BLACK JACK — CHEMIN DE PER — TRENTE ET OUARANTE POSEBNA PRODAJA ZA RESTAVRACIJE - GOSTILNE - BARE «Mlnerva» daje v prodajo po propagandnih sprejemnikov za barvno TV za sprejemanje IZKORISTITE PRILOŽNOSTI cenah omejeno število TV -programa koprskega Radia RADIO ^,mJREVISA. mm TRST /U Tel. 24-018 :i: - .M-! > i , J PnmoršltiTinevmk GORIŠKI DNEVNIK 21. marca 1971 NEDEUA, 21. MARCA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 30.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za kitaro; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 itadijska igra; 16.35 Parada orkestrov; 17.30 Zborovsko petje; 18.00 ? iiniaturni koncert; 18.45 Pratika, 19.00 Lahka glasba; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.35 Zabavna glasba. TRSI 8.30 Kmetijska oddaja; 10.30 Tržaški motivi; 12.15 Šport; 14.00 »El Campanon*. KOPER 7.00, 8.30, 12.30, 14.30, 19 15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 S pesmijo v nedeljsko jutro; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.00 Znane melodije; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Fu-morama; 12.05, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.05 Popevke; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 16.10 Pihalni orkester RTV Ljubljana; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.20 Plesna glasba. NACiONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša 10.45 Spored z M. Bongiornom 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 12.29 Hit Parade; 13.15 Popoldanska oddaja; 15.10 Popoldne z Mino; 16.00 Nogomet; 17.00 Formula uno; 17.54 Neapeljske pesmi; 18.10 Nedeljski koncert; 20.25 Spored z Bramierijem; II. PROGRAM 8.30, 13.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športne napovedi; 12.30 Spored z Luciom Dallo; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimento; 14.30 Preizkušajo se diletanti; 16.00 Nove ital. pesmi; 17.00 Šport; 18.00 Operetna glasba; 20.10 Operna glasba; 21.30 Nove plošče; 21.50 Radijska priredba; 23.10 Lahko noč, Evropa. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.50 Folk glasba; 12.20 Brahms; 13.00 Medigra; 13.25 Wagner; 15.30 Radijska priredba; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce;. 8.05 Radijska igra; 9.06 Srečanja v studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.06 Vedri zvoki: 14.30 Humoreska tega tedna; 14.50 Orgle v ritmu; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta; 17.30 Radijska igra; 18.30 J. S. Bach; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer*; 22.20 Zaplešite z nami; ITAL TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Sredstva družbene komunikacije; 12.30 ...povedal ti bom, kdo si; 13.30 Dnevnik: 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Šport; 16.15 »Zecchino d’oro»; 17.45 Nogomet; 17.55 Spored s Pippom Baudom; 19.00 Dnevnik; 19.10 Nogomet; 19.55 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 T. Mann: «Buddenbrookovi»; 22.20 Športna nedelja; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 16.15 Hokej ČSSR — Švedska; 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored; 22.15 Filmi 70. JUG. TELEVIZIJA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 11.55 Smučanje; 17.40 Oddaja v slovenščini; 19.05 Barvni mono-skop; 19.30 Risanke, 20.00 Hokej ČSSR — švedska. PONEDELJEK, 22. MARCA TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Deželni skladatelji; 19.15 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Zborovsko petje 20.00 šport; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Kulturni odmevi; 21.20 Romantične melodije; 21.50 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.45 Tretja stran; 15.10 Ljudski motivi; 15.30 Folklor ni dokumenti. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.15 Strani albuma; 8.45 Radio za šole, 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 11.00 Popevke; 12.00 in 12.45 Glasba po željah: 14.15 Lahka glasba; 15.30 Od popevke do popevke; 16.20 Lepe pesmi so prepevali; 16.40 Tržaški baročni ansambli; 17.30 Radio za šole; 18.00 Popoldanski koncert; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkestri; 22.35 Znani solisti. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Melodrama; 12.10 San-remske popevke; 13.15 Hit Parade; 13.45 Claudio Villa; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.45 Ekonomska panorama; 20.20 Sestanek petih; 21.05 Lahka glasba; 22.05 XX. stoletje. II PROGRAM 8.30, 13.30, 17.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 in 18.05 Zakaj in kako; 15.40 Enotni razred; 18.15 Plošče; 19.02 Rimska srečanja; 20.10 Glasba po željah; 21.00 Kvizi narobe; 21.30 Pevec v množici; 22.00 Chopin; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Borodin; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Arhiv plošče; 13.00 Medigra; 14.30 Včerajšnji in današnji interpreti; 15.30 VVagner; 17.25 Strani albuma; 17.40 Jazz; 18.45 Kulturna oddaja; 19.15 Radijska priredba; 20.30 Sodobna glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila: 7.45 Informativna oddaja: 810 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Popevke; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Baročni intermezzo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Partizanski invalidski pevski zbor; 16.40 Z operetnih odrov; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.35 »Interna 469». 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata; 20.00 Alfredo Catalani: «Wally»; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Igramo za ples. ITAL TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Nove knjige; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 «Princ in plesalka* — film; 23.05 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 TV raz prava; 22.20 Simfonični koncert JUG TELEVIZIJA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 17.40 Oddaja v slovenščini; 19.05 Barvni monoskop; 19.30 Risanke. JUG. TELEVIZIJA OD 21. DO 27. MARCA NEDELJA, 21. marca 20.00, 22.35 Poročila; 9.30 Po domače; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja; 11.35 TV kažipot; 11.55 Kulm: Smučarski poleti; 15.55 Bern: Svet. hokejsko prv. ČSSR;Švedska; 18.25 «Tek s puščico* — amer. film; 20.35 »Naše malo misto* — humor, odd.; 21.35 Pred festivalom »Pesem Ev-rovizije*; 22.05 Športni pregled. PONEDELJEK, 22. marca 20.00, 22.15 Poročila; 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Prometna vzgoja; 14.45 TV v šoli — ponovitev, 16,10 Francoščina; 17.40 Mendo in Slavica; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Pozno pretrgane verige; 19.05 Maksi-meter; 20.30 T. Gavrak; Vračanje v raj — drama; 21.35 Kulturne diagonale. TOREK, 23. marca 20.00, 22.25 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Spoznavanje prirode in družbe; 14.45 TV v šoli ponovitev; 16.10 Angleščina; 17.50 Tiktak; 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik; 18.30 Torkov večer; 19.05 Mednarodni marketing in transport; 19 30 Vzgoja za življenje v dvoje; 19 40 Pet minut za boljši jezik: 20 35 Nepozabni FernandeL »Žena z dvema možema* — franc, film; 22.06 Glasbeni nokturno. SREDA, 24. marca 20.00, 23.20 Poročila; 8.15 TV v šoli; 17.45 »Pika Nogavička* — Šved, film; 18.15 Obzornik; 18.30 Glasba za staro in mlado; 19.06 Na sedmi stezi; 19.30 Naš ekran; 20.35 Teh naših 50 let; 21.35 »Zajčja Micka* — iz serije VOS; 22.10 Svet. hokejsko prv. SZ:ČSSR. ČETRTEK, 25. marca 20.00, 22.20 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Prometna vzgoja; 17.45 glasbena prav ljica; 18.15 Obzornik; 18.30 »Iz zibeli morja*; 19.06 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni; 20.35 Četrtkovi razgledi: 21.20 »Se renada* — gruzinski TV film; 21.50 Karajan vam predstavlja. PETEK, 26. marca 20.00, 23.15 Poročila; 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Spoznava nje prirode in družbe; 17.30 Vi javaja — ringaraja; 18.15 Obzornik; 18.30 Tekmovanje mladih glasbenikov; 19.00 Mozaik kratkega filma; 20.35 Kratek film, 20.45 Svet. hokejsko prv. SZ:Šved ska; pribl, ob 22.00 Izkažimo se — qulz. SOBOTA, 27. marca 20.00, 23.15 Poročila; 9.35 TV v šoli; 13.55 London: Veslaška re gata Oxford:Cambridge; 16 25 Drž prvenstvo v košarki; 18.00 Obzor nik; 18.15 Mednarodni folklorni fe s ti val; 18.45 »Holandski dragulji* — ser. film; 19.20 Sprehod skozi čas: Leto 1941; 20.39 Glasbena kri žanks — 4. odadja; 21.96 Raaer virano za smeh; Ž1.05 »Nepremag ljivi* — ser. film; 22.55 TV ka žipot. SPL0SNA STAVKA OB TORKOVEM PROCESU Goriška upravičeno ogorčena zaradi preganjanja demokratov Poslanec Fortuna bo v torek govoril v kinu Centrale - Vrstijo se izjave strank proti fašistični nevarnosti - Pred tovarnami med stavko sindikalna zborovanja V torek ob 9. uri se bo na gori-škem sodišču pričel proces proti desetim protifašistim iz Ronk s tamkajšnjim županom, komunistom Bla-suttijem, na čelu, ki so »obtoženi*, da so sestavili proglas v katerem zahtevajo razpust oboroženih fašističnih tolp in stranke MSI. Sodni oblasti sta ju prijavila misinska voditelja Pascoli in Coana, državni pravdnik dr. Marši je prijavo predal sodišču. Pred približno desetimi dnevi so proces odložili na torek 23. marca. Prijavljene protifašiste bodo branili znani odvetniki, voditelji raznih demokratičnih strank. Sindikati bodo protestirali proti temu procesu s splošno stavko, ki bo od 11. do 12. ure na vsem Goriškem. Ob tej pjriliki bo pred tovarnami vrsta sindikalnih zborovanj. V petek bo v Gorici še en podoben proces, tokrat proti županu in občinskim svetovalcem iz Gradiške. Proces je pososko javnost razburil že ko .je bil napovedan, še bolj jo bo razburil v tem trenutku, ko prihajajo iz Rima vesti o poskusu državnega udara s strani bivšega poveljnika zloglasne X. Mas princa Borgheseja. Brez dvoma ima Bor-ghese prijatelje in somišljenike tudi v Gorici, saj smo na oglasni deski gariške federacije MSI pred časom videli razobešen stenčas, ki je hvalil dejanja te republiki reke vojaške farmacije v letu 1944 na Go riškem, kjer je »branila meje itali-janstva* ter jih je na Trnovski planoti »fasala* od partizanov 9. korpusa. Na tem stenčasu so bile tudi hvalnice princu Borgheseju. •Ali so bile samo slučajne? Demokratične politične stranke seveda protestirajo proti tem do godkom fašističnega značaja. Po skupnih nastopih voditeljev političnih strank in po nastopih v številnih izvoljenih upravnih svetih, po izjavah vodstev raznih levičarskih strank, imamo danes še solidarnostno izjavo goriške KD s prijavljenimi sodišču. Tudi socialdemokrati so izdali svojo izjavo: verujejo v nastop vlade in sodne ter policijske oblasti, obsojajo pa ^alarmantne* izjave levičarskih sil, nočejo »direktnega vmešavanja* ljudskih sil, ki so, po njihovem mnenju pod vplivom KPI. Istočasno pravi izjava PSDI, da je treba udariti po vseh oblikah ekstremističnega nasilja, torej tudi po levici. Na drugačnih pozicijah pa je gori ska PSI. V vseh dosedanjih izjavah njenih voditeljev je ta stranka izjavila, da je nevarnost državnega udara na desnici in današnji dogodki dajejo tej tezi prav. Socialistični poslanec Loris Fortuna, ki bo med branilci protifašistov na noriškem procesu, bo v torek zvečer govoril o enotnosti protifašističnih sil v borbi proti fašističnemu nasilju. Fortuna bo govoril ob 21. uri v kino dvorani Centrale. Zborovanje prireja krožek »Salvemini*. S federacije PSI so nam sporočili, da je glavni tajnik stranke Mancini poslal solidarnostno brzojavko prijavljenim iz Ronk in iz Gradiške. vodnjah kar dva občna zbora. Ob 11. uri bo letni občni zbor domače kmečke bolniške blagajne, ki ima na dnevnem redu obračun za leto 1970 in njegovo odobritev; dalje bodo razpravljali o brezplačni dobavi zdravil upokojenim kmetom in o eventualni raztegnitvi brezplačne dobave zdravil tudi aktivnim članom blagajne. Sklepi občnega zbora bodo veljavni le, če bo prisotnih nad polovica članov. Zato je v njihovem interesu da pridejo na zborovanje v čim večjem številu. Po prvem zboru se bo v isti dvorani vršil še drugi, predvidoma ob 11.30 ali pozneje. Gre za letni občni zbor domače zavarovalnice goveje živine. Ker bodo ob tej priliki pregledali dosedanje poslovanje ter se pogovorili tudi o raznih drugih živinorejskih problemih v občini, so vabljeni vsi živinorejci, da se odzovejo povabilu na zborovanje. POKOJNINSKE DOKLADE za starostne pokojnine INPS VO bodo izplačevali na pošti v Sovodnjah od 25. marca dalje. Gre za draginjsko doklado od 1. januarja. Seminar šolnikov v Gorici Kot smo že včeraj poročali, se bo jutri, v ponedeljek popoldne ob 16. uri začel v prostorih slovenske nižje srednje šole v Ul. Randaccio v Gorici seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol na Goriškem. Seminar bo otvoril novi šolski skrbnik dr. Angioletti ki je k otvoritvi povabil tudi predstavnike krajevnih šolskih oblasti. Za jutri so na programu predavanja: DANICA GOLI; profesorica pedagoške akademije v Ljubljani ki bo predavala o temi «METODIKA POUKA SLOVENSKEGA JEZIKA V OSNOVNI ŠOLI. 7ačetno branje in pisanje, spis je (za učitelje). DR. MATJAŽ KMECL asistent na filozofski fakulteti v Ljubljani o temi SODOBNA SLOVENSKA LITERATURA. Informativno predavanje (za profesorje). Občni zbor SPD Jutri v Gorici posvet prosvetarjev Slovenska prosvetna zveza v Gorici vabi vse svoje odbornike in predstavnike včlanjenih prosvetnih društev z Goriškega. Posvet je sklican za razgovor o delovanju društev in bo jutri, v. ponedeljek 22. t.m. točno ob 20.30 1 31. marca v prostorih kluba »S. Gre-uri na sedežu SPZ v Gorici, Ul. gorčič* v Gorici, Verdijev korzo 13 Malta 2. * z začetkom ob 20. uri. Slovensko planinsko društvo v Gorici sklicuje redni letni občni zbor svojih članov. Vršil se bo v sredo, POBUDA SVETOVALCEV ŽIBERNE IN C11IARIONA Nad tisoč podpisov za enotno zaporo trgovin Sedanja ureditev vnaša precejšnjo zmedo ter zavaja tudi kupce iz Jugoslavije iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTfiiiiiKniiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii »Povejte mi, prosim — me je pobaral znanec v Novi Gorici — če so danes trgovine v Gorici odprte?* Pomislil sem, kakšen dan v tednu štejemo, toda pri najboljši volji mu nisem znal zagotovo odgovoriti, če je trgovina, ki jo želi obiskati, odprta ali ne. «Veste -- sem pristavil — tudi mi, ki živimo v tem režimu, dostikrat ne vemo, kdaj so zaprte jestvinske trgovine, kdaj drogerije in podobno, toliko je razlik v tem redu ali neredu, kakor hočete pač gledati.* Takšni pogovori niso nič nenavadnega. Kako naj bi jugoslovanski kupci vedeli, kdaj bodo prišli «na gotovo* k nam, če niti mi, ki tukaj živimo, tega zagotovo ne vemo. Zato je bolj kot utemeljena pobuda občinskih svetovalcev iz Gorice Žiberne in Chiariona, ki sta zbrala 103.2 podpisov na resoluciji, naslovljeni na goriškega župana, naj v fiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m mili miiiiiiiiiii mm m |||||U,,||,|M„,|IIII,,,,,, llllia POGOVOR Z ZUPANOM DOBERDOBA ANDREJEM JARCEM «Ce ne bi naredili tega, kar smo...» V razmahu 15 let so izvršili elektrifikacijo; napeljali vodovod, asfaltirali ceste ter zgradili vrsto pomembnih javnih poslopij - Podžupan Černič: «Hudo breme vojaških služnosti» VESTI IZ SOVODENJ Daniš na županstvu dva občna zbora Danes, v nedeljo, bodo imeli v sejni dvorani občinskega sveta v So- KOMISIJA ZA DORASCAJOCO MLADINO pri SKGZ sporoča, da se prične vpisovale za letovanje v Savudriji dne 22.3, 1971 na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2 od 9. do 12. ure dopoldne. »Doberdobska občina je bila skrajno zanemarjena ter ni nudila niti najosnovnejših potreb za svoje prebivalstvo, ko je Občinska enotnost prevzela oblast v letu 1965 — nam je dejal župan Andrej Jarc. — V Jamljah in Dolu ni svetila električna luč, v Jamljah niso imeli šole, bili smo brez otroških vrtcev, imeli smo slabe ceste in — seveda — prazno občinsko blagajno. S premagovanjem najrazličnejših težav — je nadaljeval — smo doma zagotovili občanom dobre razmere za življenje. Prebivalci so se prenehali izseljevati v Laško. S tem smo o-hranili našo narodno skupnost ter ji omogočili nadaljnji razvoj na svoji zemlji.* Mlajši sprejemajo sedanje stanje takšno kot je, toda njihovi očetje se še dobro spominjajo, kako so v gostilni »pri Roži* na Palkišču prepevali ob svitu petrolejke in kako so prezebali pri vajah na kamnitem podu pri Vižintinih. Velika večina Jameljeev je zahajala v »šolo*, ki bi zanjo danes, ko imajo tako lepo zgradbo, našli kak drug izraz. In tudi v samem Doberdobu ni bilo nič boljše. Toda vas spreminja svoje lice iz leta v leto. V njenem središču se že kažejo jasni obrisi funkcionalno razporejenih služb. Posebno šolsko središče se nam vidi nadvse dobro razporejeno. Osnovna šola je osrednji objekt. V teku je postopek za njeno poimenovanje po naprednem slovenskem pisatelju Prežihovem Vorancu, avtorju znane knjige »Doberdob*. Otroški vrtec nameravajo razširiti, da bi sprejel vse otroke iz občine, ki bi jih starši radi poslali tjakaj v celodnevno oskrbo. Prenovili so občinsko dvorano, ki utegne služiti' športni in drugi dejavnosti, ter nekatere občinske urade. V isti zgradbi je nadalje občinska knjižnica, ki prejema deželno pomoč za nakup slovenskih knjig. V bližini urejujejo otroško igrišče za potrebe šole in vrtca ter bo tudi neke vrste odprto občinsko otroško zabavišče s peščenim igriščem, dreviem. kotalkališčem itd. Letos bodo zaključili gradnjo nogometnega igrišča, ob cesti proti Poljanam, ki bo imelo slačilnice s prhami. Na Goriškem je malo občin, ki bi posvečale tolikšno skrb otrokom in mladini kot ravno na Krasu. Doberdob ima petrazredno osnovno šolo, v vrtcu je 35 otrok, prijavljenih pa je 70. Ortopedsko telovadbo obiskuje od 20 do 25 otrok. Za dekleta že dolgo let prirejajo čipkarsko šolo. •muiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiumitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiH VESTI IZ STEVERJANA Odkup zemljišča za razširitev ceste Delovanje otroškega vrtca Gradbeno podjetje Calcisonzo iz Zagraja, ki je prevzelo ureditev in asfaltiranje nekaterih cest v Števerjanu, nadaljuje z urejevanjem cest v ščednem, v Gabrskem koncu in pa ceste od Dvora do trga pred cerkvijo. Kot smo ob svojem času že pisali, je v ta namen določenih 55 milijonov lir; od tega bo 80 od sto prispevala deželna uprava, ostalih 20 od sto pa občinska uprava v števerjanu. Nekatere ceste, zlasti ono v Ščednem bodo morali .ia nekaterih mestih tudi razširiti. - .to bodo morali nekateri posestniki, ki imajo zemljišča ob tej cesti, odstopiti nekaj zemlje. Nastale pa so težave, ker nekateri izmed njih nočejo odstopiti potrebne zemlje ali pa se jim zdi odkupna cena prenizka. Občinska uprava jih s tem v zvezi opozarja, da so ta dela njim v korist in je nujno potrebno, da se izvedejo. To naj upoštevajo in naj z razumevanjem pomagajo pri uvedbi teh javnih del. OTROŠKI VRTEC v Števerjanu je začel delovati pretekli ponedeljek. Kol zadnji dve leti ga vodijo šolske sestre pod nadzorstvom občinske uprave. V vrtec vozijo otroke iz vseh zaselkov občine ter obiskuje pouk okrog 90 otrok. »ŠTEVERJANSKI VESTNIK*, 3. letošnja številka, je izšla. Prinaša vesti o delovanju prosvetnega društva »F. Sedej* ki list izdaja, vesti o delovanju občinske uprave ter o javnih delih v Števerjanu. Včeraj ponoči ob 2.50 je leteča policija aretirala v Ul. Pasubio v Gorici 20-letnega Armanda Turšiča iz Gorice, Ul. Garzarolli 36. Presenetili so ga v trenutku, ko je s silo hotel spraviti v pogon avto fiat 1100 last Maria Sellinija, ki je pustil vozilo zakljenjeno pred svojim domom v Ul. Pasubio 5. Policijo je opozoril neki sosed, ki je opazil manevriranje nočnega tatu. Opazili so, da je na silo odpiral in poškodoval tudi nekatere druge avtomobile tam v bližini. Tatu so pridržali v zaporu in ga prijavili sodišču. Včeraj popoldne sta v Sesljanu trčila dva avtomobila. Ranjena sta bila šoferja, 44-letni Edgardo Al-tran iz Ronk i.i 34-letni Silvano Can-dotto iz Devina št. 4. Ozdravela bosta v nekaj dneh. V Ronkah se je včeraj zjutraj 35-letni Danilo Toffolo iz Ronk zaletel s svojim mopedom v stoječi avto znamke ford capri. Ozdravel bo v desetih dneh. Doberdobsld župan Andrej Jarc Za potrebe godbe na pihala so odprli glasbeno šolo, da bi se čimveč mladih občanov vključilo v godbo, ki je vasi v ponos. Profesor Križ-mančič vodi godbeno šolo in šolo Glasbene matice, a hkrati tudi priznan pevski zbor. Za Doberdob je to zares veliko. »Prosvetna dejavnost društva »Jezero* se ne kaže samo doma. Tesno sodelujemo z Jesenicami in Polzelo, ki smo ju imeli v gosteh: Naš zbor je posnel ploščo s partizanskimi pesmimi, ki jih danes predvajajo po vsej državi. Najstarejši zbor na Goriškem je »Kras* iz Do-ia-Poljan.» Čeprav je na vsakem koraku o-paziti, kolikšno skrb posveča občina javnim delom, snujejo občinski možje nove načrte, da bi svoj kraj uredili čimbolje. Za javno razsvetljavo bodo sedaj potrošili 10 milijonov lir, za kanalizacijo v Doberdobu pa okoli 100. Po vaških ulicah bodo zgradili kolektor ter odpadne vode odvajali proti jezeru, kjer bodo namestili filtre. Ko bodo opravili to delo, pridejo na vrsto pločniki. »Mislim, da je poleg elektrifikacije občine, asfaltiranje domala vseh občinskih cest po vaseh in med njimi ter dograditev šolskih poslopij — izgradnja kraškega vodovoda najpomembnejše delo naše občinske uprave,* je nadaljeval župan Jarc. «Pred 15 leti smo imeli vodovod v Doberdobu, ki je tako puščal na vseh koncih in krajih, da nam je marsikdaj primanjkovalo vode. V povezavi z vzhodnofurlanskim vodovodnim konzorcijem CAFO, kjer smo člani, smo že dolgo časa tega napeljali vodovodno omrežje v vse hiše. Samo štiri oddaljene hiše v tako razsežni občini kot je naša nimajo pitne vode iz vodovoda. Deluje brezhibno in občani, posebno gospodinje, najbolj cenijo to pridobitev.* V pogovoru je sodeloval tudi podžupan Karel Černič. Ko smo z zadovoljstvom ugotovili, da je občane zajela gradbena ihta, ki se kaže r številnih stanovanjskih hišicah, je Černič pripomnil, da je bala marsikatera gradpja dokončana na podlagi predhodnega zagotovila hišnega lastnika vojaškim oblastem, da bo v primeru vojnih potreb zgradbo podrl na lastne stroške. »Našo občino hudo bremenijo vojaške služnosti. Zato ni nič čudnega, če smo ravno v Doberdobu sklicali deželno zborovanje, da bi javnost in oblasti opozorili kako težavno je živeti in se razvijati v takšnih razmerah.* Podžupan Černič je še posebej omenil, kako veliko si obetajo od mladih. »Še nikoli v občini nismo imeli toliko študentov kot sedaj. Vsak dan odhaja avtobus s 40 nla-dimi v srednje šole v Gorico. Drugi obiskujejo univerzo v Trstu.* Radi smo jim potrdili, da Kras v širšem pogledu še nikoli ni imel toliko študentov. Nanje računajo budi občinski upravitelji. Župan Jarc se je v 15 letih dodobra nadelal. »Sedaj, ko si služim kruh samo podnevi, še nekako gre. Zelo hudo pa je bilo prejšnja lete, ko sem 23 let delal v izmeni. Toda za občinske posle sem vedno našel čas,* je skromno dodal, pri tem pa ni povedal, kako je za občane vedno na voljo v pisarna in doma, kako se pogostoma vozi v Tržič, Ronke, Gorico, Gradiško, kjer se v raznih konzorcijih in uradih urejujejo važne stvari, ki zadevajo občane. Doberdob je na lastni koži občutil dve vojni. Med prvo ni ostal kamen na kamnu. Naša sogovornika sta se rodila daleč proč od fronte: Jarc v Ljubljani, Černič pa blizu češke meje, kamor so starše umaknili pred fronto. V drugi vojni je visok odstotek domačinov žrtvoval življenje za svobodo in napredek. Prebivalstvo jim je postavilo lep spomenik. »Občinska uprava — je pristavil župan — je ob koncu lanskega leta vložila prošnjo, da nam oblast prizna odlikovanje za naš visoki krvni davek v osvobodilni vojni* S požtrvovalnim in skupnim delom se je na povojni razvalini in revščini pričela snovati nova podoba občine Doberdob, najstarejše med slovenskimi na Goriškem. Obstajala je sicer že pod Avstrijo in pod fašizmom, vendar so jo takrat upravljali — in raznarodoval — tujci. Na volitvah leta 1951 so Doberdobu priključili Jami je, ki so bile prej pod Nabrežino, in Dol, ki je sodil k Opatejemu selu. Zaradi slabih razmer so se med obema vojnama in takoj po drugi številni domačini izselili v Laško, kjer so delali v tovarnah in tudi na kmetijah z boljšo in obilnejšo zemljo. Stiki z domačina se niso prekinili. — Vsaka lastovka rada tja leti, kjer se ie izvalila. Medtem so se v sosednji sobi žuoanstva, kjer smo se pogovarjali, sešli nekateri občinski svetovalci, da bi se sračali z županom in podžupanom. Zahvalili smo se za prijazen in izčrpen prikaz. Marsikaj smo vedeli, marsikaj novega smo izvedeli. Ko smo potem še enkrat obšli vaško središče, kjer je partizanski spomenik, smo se nehote spomnili Jarčevih besed; «Če ne bi vsega tega naredili, kar smo, bi se ljudje izselili...» V teh besedah je zaobjet ves napor in tudi srrvsel županovega dela in njegovih sodelavcev. Sindikalne vesti Uslužbenci lekarn. Kot poroča sindikat CISL so začeli pogajanja za obnovo delovne pogodbe diplomira- nih sulužbencev lekarn. IM prvem posvetu so sprožili predlog, da Di združili v eno samo pogodbo tudi ostale uslužbence lekarniške kategorije. Na prihodnjem sestanku bodo obravnavali tudi druge sindikalne zahteve. Na sedežu CISL, v Gorici, Ul. Roma 20 so na vpogled prizadetim plačilne delavske lestvice v veljavi od 16. 2. 1971. za grafične delavce in sorodne stroke. Na pokrajini natečaj za geometra Pokrajinska uprava v Gorici bo najela za omejen čas geometra ali gradbenega tehnika, ki ima določene veščine na gradbenem področju. Prosilci ne smejo biti starejši od 32 let, upoštevajoč zakonite izjeme. Prošnje .je treba nasloviti na pokrajinsko upravo v Gorici (Ammi-nistrazione provindLale, Gorizia, Cor-so Italia 55) najkasneje do 31. marca letos na kolkovanem papirju za 500 lir. Podrobnejša pojasnila je moč dobiti na tehničnem uradu pokrajinske uprave. V torek predavanje o davčni reformi Na pobudo pokrajinske zveze in-dustrijcev za Goriško bo v torek 23. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani trgovinske zbornice v Gorici, Ul. Crispi predavanje o temi »Davčna reforma in davek na dodatno vrednost*. Govorila bosta odv. Eugenio Iandolo in prof. Lui-gi Cecamore, predstavnika Združenja italijanskih delniških družb iz Rima. Natečaj za uradnika pri trgovinski zbornici Trgovinska zbornica v Gorici je razpisala natečaj z izpiti za dve mesti začetnega uradnika v izvršni karieri. Zadevni oglas je na vpogled na oglasni deski trgovinske zbornice; podrobnejši pojasnila daje tajništvo zbornice. Prošnjo je treba napisati na kolkovanem papirju ter jo vložiti pri tajništvu najkasneje do 17. aprila. Gorici uvedemo enotni prosti dan (ali pol dneva, kakor se bodo dogovorili) za vse trgovine hkrati, ne glede na to če prodajajo tekstil, jestvine, drogerijsko blago, železnino itd. Ko je pred leti pričela veljati sindikalna pravica do prostega poldneva med tednom, so se različne kategorije trgovcev različno opredeljevale. Nekateri so se ogreli za prosti ponedeljkov dopoldan, drugi za sobotno popoldne, nekateri cel° za sredo popoldne. Bari, gostilne in javni lokali so si izbirali svoje proste dneve; zanje ta predlog ne velja. Po vsi prilik i se bo o tern predlogu razvila živahna razprava, v kateri bo moč slišati glasove, W bodo naklonjeni spremembam, ifl druge, ki bodo proti njim. Iz zbora nasprotnikov sprememb smo že ob sami napovedi resolucije slišali ž°; vorice- «Samo to ne, če bodo vsi hkrati zapirali, bo nastalo v mestu še večje mrtvilo kot je sedaj. ne bo tisti dan imelo smisla hoditi po mestu, če bo vse zaprto.* Slišijo se torej razlogi, ki govorijo v prid nove ureditve poslovanja trgovin, kakor tudi takšnih, da stvari ostanejo pri starem. 0® vsem tem pa je prav gotovo tudi to res. da ima tudi kategorija trgovcev (ne samo lastnikov, ampak tudi nameščencev) pravico do urejenega skrajšanega tednika. Pokrajinski odbor INPS preučuje pritožbe Na prvi seji pokrajinskega odbo ra INPS, ki mu predseduje pred stavnik delavcev Edo Sfiligoj. sl preučili prizive zavarovancev g!e<*‘ pokojnin, invalidnine, ravnanja j bolniki TBC in z brezposelnimi. Od bor .je ustanovil tri komisije, jd bodo prizive preučile v času dni. K delovanju odbora INPS se bomo še povrnili. Obvestilo goriškega županstva Odbornik za javna dela pri g0**" škem županstvu Giuseppe Aga® sporoča, da sprejema stranke vsa* petek od 15.30 do 17. ure na občih" skem tehničnem uradu. Do sed« je Imel sprejemni dan ob sredah- VERDI 16.—22.: «Branca!ieoo* crociate*. Vittorlo Gassman ® S. Sandielli. Kinemaskop v har’ vah. CORSO 15.00—22.00 «11 del Finzi Cantini», L. Capoiicobte to D. Sanda; film je v barvan-MODERNISSIMO 15.30-22.00: chi sulla pelle«, K. Halkola JO »j Romner. Francoski film; mlad*"1 pod 18. letam vstop prepoved"**" VITTORIA 15.00—21.30: ,• Toi»- SVOBODA: «Che Guevara, barvni film — ob 16, 18. h* DESKLE: ((Skrivnostni agent angleSko-japonski barvni fl®* ob 17. to 19.30. g, SEMPAS: ((Deklica na motor j**?’ ^ merlški barvni film — ob *6-20. uri. *ENCE: ((Rafali skozi dvoj« ameriški barvni film — ta 19.30. ^ PRVACINA: »Otok Lesbos*, *jp coski barvni film — ob * ' 19.30. gre*' * DEŽURNI LEKARNI V GORICI n* V Gorici je danes ves ponoči dežurna lekarna KU®** Oorso Italia 10. tel. 25-76. V TRŽIČU p Danes ves dan to ponoči žuma lekarna San Nlool, vetti, Ul. I maggio 94, tel- DEŽURNA CVETLIČARN*^. Danes je v Gorici odprta čarna REICHMANN, Corso St. 34, tel. 5371. PRIZNANO MEDNARODNO avto pre vozniško podjetje Ufe LA. GORICA — UL Unca (TAosta UHJ - PeL PREVZEMAMO PREVOZ 28-45 — UOH19* VSAKOVRSTNEGA PrTmorilčrSnoviilfc 6 21. rr.crca 1971 PRVj DVE REVIJI <fMBiiiBfWiHBMiirtMiifBBiiBMiiBBi,ilCTt|llCTWMMB>BifBt>iBM>if>BMiiiiWMiB ZANIMIVO ZGODOVINSKO DELO PROF. DR. DRAGOVANA ŠEPIČA Italija, zavezniki in jugoslovansko vprašanje v prvi svetovni vojni Svetovni »oskar« na harmoniko Gervasio Marcosignori, ki bo danes nastopil na zaključni prireditvi natečaja ansambla »Miramar« v Ulici Ananian. Delo prof. dr. Dragovana Še-piča »Italija, saveznici i jugosla-vensko pitanje 1914-1918» (Zagreb 1970, školska knjiga, str. 431) je dopolnjeni tekst njegove doktorske disertacije «Italija 1 jugoslavensko pitanje 1914-1918», ki jo je decembra 1968 branil na fakulteti za politične znanosti univerze v Zagrebu. Istran dr Sepič je danes med najbolj marljivimi raziskovalci novejše istrske in sploh novejše zgodovine jugoslovanskih narodov. Objavil je več samostojnih del in razprav, med temi je pravkar izdana knjiga najdaljši tekst. Bralci »Primorskega dnevnika« poznajo dir. šepiča tudi kot pisca daljših zgodovinskih člankov v nekaterih jubilejnih številkah; ob uspešno opravljenem doktoratu mu je uredništvo izreklo čestitko (primerjaj Prim. dnevnik, št. 35, 12. 2. 1969). S tem v zvezi lahko omenimo, da je dr. Sepič sodeloval na novogoriškem zborovanju slovenskih zgodovinarjev, kjer je prebral referat »Slovenci i Jadransko pitanje u prvom svjetskom ratu». Referat Je nato izšel v originalnem jeziku (Zgodovinski časopis, XXIII-1969, zv. 3-4, str. 257-272) ter v slovenskem prevodu (Goriška srečanja, št. 15-6, III/1968, str. 13-23), v katerem je prevajalec storil nekaj težjih napak. Prve recenzije Sepičevega naj-novejšega dela označujejo izid kot dogodek v naši historlografiji (P. Strčič v «Glasu Istre«, 24. 2. 1971, št. 46). Brez dvoma je delo rednega profesorja fakultete političnih znanosti v Zagrebu in nekdanjega sodelavca Jadranskega inštituta JAZU v Zagrebu e-no izmed temeljnih del, ld obravnavajo diplomatsko zgodovino prve svetovne vojne v zvezi s položajem Jugoslovanskih narodov. Knjigo je pisal več let, posluževal se je domačih in tujih arhivov (Rim, London), iz- Nekaj iz VII. zanimivih povzetkov Jadranskega zbornika Pismo škofa Dobrile o prvem vatikanskem koncilu Obsežni Jadranski Zbornik 1966 do 1969, sedmi po vrsti, z razpravami o zgodovini Istre, Rije-ke, Hrvatskega primorja in Gorskega kotarja spada v vrsto obsežnih publikacij, ki so izšle v povojnih letih. Skozi stoletja so nas Slovence v Italiji in pa Slovence in Hrvate na ozemlju Istre pa globoko v Hrvatsko primorje do Dalmacije obdelovale hude ujme. No, pa ni bilo samo seden suhih krav, bili so tudi dobri časi, saj ne bi mogli drugače zrasti na trdih kra-ških tleh dve veliki in bogati mesti, kot sta bili Reka in Trst, da drugih manjših ne omenjamo. Med 25 razpravami zbornika je vsaka druga, ki nas zanima, saj obravnavajo skupne zgodovinske dogodke ali podobne življenjske razmere ob Jadranskem morju. Že prva razprava Vinka Antiča, ki je sodeloval pri vseh revijah, ki so se pojavile ali usahnile v zadnjih 25 letih na Reki, obravnava položaj Reke od kapitulacije Italije do drugega zasedanja Avnoja, ki je precej podoben položaju Trsta v kratkem a usode-polnem obdobju od 8. septembra 1943 pa do konca novembra 1943, ko se je zrušil fašizem in se je že kovala nova usoda vsekakor boljša od fašistične teme. Znani hrvaški gospodarski strokovnjak in pisatelj dr. Igor Ka-raman, ki ga pogosto navajajo tudi italijanski ekonomisti, popisuje razvoj Reke, ki so jo po posebni avstrijsko-ogrski nagodbi in ogrsko-hrvaškem kompromisu oddelili od Hrvaške in priključili kot corpus separatum Madžarski leta 1868. Do prve svetovne vojne je iz male luke nastalo veliko mesto, ki sta mu bila cela ogrska kraljevina in pa velik del Hrvaške zaledje. Reka je dobila kmalu železniško zvezo z Budimpešto, kar tri paroplovne družbe, industrijsko gospodarstvo vezano na tranzitno trgovino s svojim zaledjem, skratka vse podobne stvari kot Trst. Trst je dobil takrat z Reko svojega prvega resnega tekmeca, in ta tekmec je tukaj in reško zaledje je tudi tu. Za človeka od morja je lepo že brati razpravo Josipa Basio-lija o ribarjenju od 15. stoletja naprej okoli po kvarnerskih otokih in v Hrvaškem primorju. Kje so štrlele v nebo tunolovke, kdo je bil njihov lastnik? Celo protihabsburški plemiči Zrinjski-Frankopani so postavili tam svoje tunolovke in pobirali od najemnikov svoj delež. Ribe in narodi so bili takrat isti kot sedaj, samo sedaj je rib malo, a hrvaških ljudi dosti več. Lovili in prodajali so salpe, liste, raže, mačke, tune. gire, polande (palamide). Res lepo branje v teh časih mrznjene atlantske ribe v ribarnicah Zagreba, Reke, Trsta in Ljubljane. Dr. Bratulič je že globoko zaoral v zgodovino Istre 16. stoletja, in sicer osvetljuje na podlagi izvirnih listin funkcije županov in podžupanov v takratni fevdalni dobi pod avstrijsko in beneško vladavino v avstrijski grofiji Pazina in na beneškem ozemlju okoli Vižinade. Kajpada trči pri tem na neizogibnega pisca Valvasorja o Slavi Kranjske dežele, saj je Kranjska segala počez preko cele Istre. Mladi istrski zgodovinar Miroslav Bertoša obdeluje področje Dvigrada, ki je hrvaško ljudsko poimenovanje za kraj ,Due Castelli', od katerih obstajajo le še ruševine v gričih nad Limskim kanalom. Malo manj zanimiva kot piratske zgodbe je Barbaličeva razprava, čemu so bežali z bark, z jadrnic mornarji, ki so se obvezali, da bodo služili po več let. Mnoge je nagnala Krimska vojna (1854—55), rumena mrzlica, boljše plače na drugih ladjah, slaba smrdljiva hrana in še domotožje po družini. Ante Sonja podaja v sintetičnem prikazu, kaj so odkrila odkopavanja skozi skoro sto let na zemljišču Eufrazijeve bazilike v Poreču pod Avstrijo, Italijo in sedaj pod Jugoslavijo. Gre za zgradbe posvečene bogoslužju že iz tretjega in četrtega stoletja n. št., to je skoro 200 let pred Eu-frazijevo baziliko. Sledi cela vrsta manjših zgodovinskih prispevkov, med katerimi je za nas najpomembnejši Petra Strčiča «o pobudah in pripravah za izdajanje prvega hrvaškega lista za Istro v 19. stoletju Naše sloge«. V tej razpravi je vse zanimivo, posebno pa vnema škofa Dobrile, ki je na vsak na čin terjal, da mora hrvaški li»t čimprej Iziti. Vanj je kasneje Do- brila nenehno pisal in nad njim bdel. Škofa Dobrila pismo o prvem vatikanskem koncilu Ne moremo se izogniti skušnjavi, da ne bi tu objavili delček pisma škofa Dobrile Antunu Ka-rabaiču, ki je na škofovo nagovarjanje in drugih domoljubov končno le prevzel uredništvo »Naše sloge«. Živimo zdaj v pokoncilskem času, a škof Dobrila piše svojemu prijatelju kar odkrito o prvem Vatikanskom koncilu pred sto leti 1. 1870. Škof Dobrila se je mudil v Rimu kot škof prav zaradi svoje udeležbe na koncilu: «... Koncil pogosto zaseda in se precej muči, toda ne preveč častno in še celo z manjšim uspehom. Rimljani so takšni kot Rovinjci. ki ne vidijo R. (Nadaljevanje na 8. strani) daj različnih virov ter številne literature, ki obsega tako samostojne edicije kot vrsto razprav in drobnih člankov. Podatke iz tako obsežnega gradiva je dr. Sepič sintetiziral v sedmih poglavjih. V prvem govori o problematiki jugoslovanskega in jadranskega vprašanja in vstopu Italije v vojno, slede poglavja o jugoslovanskem vprašanju v medzavezniških dogovorih, o jugoslovanskem in jadranskem vprašanju po zlomu Srbije in črne gore, o majniški deklaraciji in krfskl deklaraciji, o rimskem paktu, o razpadu Av-stro-Orrske in spremenjeni politiki Italije do jugoslovanskega vprašanja in kot zadnje poglavje o jadranskem vprašanju in u-stvarinriju jugoslovanske države. Dr Sepič se je odločil, kot ie iz, mvedemerra kratkega nregle^a vseh|ne razvidno, da obdela problematiko jugoslovanskega vprašani« med prvo svetovno vojno s posebnim poudarkom na tako Imenovanem «1adranskem vora-šanju«, pri katerem se je na strani zaveva)kov v prvi svetovni voini najbolj angažirala Italija, sa-i je zadeva lo n leme ozemel jske oreifcenziie nalbolj nmosre-dno. Pri s“st,«vUaniu svetega dela si je avtor zadal nalogo, da razreši vprašanja, kakšen odnos bo Imela Italija do jugoslovanskega vprašanja, kaj je vplivalo, da je Italija stopila v vojno, kaj le vplivalo na odnose Itsii'e do' Jugoslovanov, koliko Je Italija vplivala na politiko antantnih sil nasnroti jugoslovanskemu vprašanju in sploh če je Ita.ll A pri formiranju jugoslovanske dT-žave delovala kot pozitiven »M negativen čini tel j. Povezanost takih vprašani je dr fteplču narekovala, da le povečal vsehlpr-vj obseg prvotno zastavljenem dela, odnos Italije do himsirivan-Skega varašania je razširil ra odnos Italije tn zaveznikih sH do tsteea vprašanja. Avtor je v predgovoru svoie knUre poudaril, da le jugoslovansko vpraša-nie in boi za us+rarianie jugoslovansko države sicer davna tematika knjige in da je jadransko vnraša n 1e prikazano kot n logov sestavni del, pravzaprav bistveni del V šeničevi knjigi smo tudi Slovenci našli ustrezno mesto ln je v uvodu tega poročila naveden referat z novogoriškega zborovanja slovenskih zgodovinarjev povzetek nekaterih v knjigi obravnavanih problemov. Neposredno se dogodkov na slovenskem ozemlju dotika knjiga v zvezi s položajem po koncu svetovne vojne. Sepič obravnava tudi italijansko okupacijo Primorske, predvsem Trsta, o čemer je napisal pred leti obširnejšo razpravo (njen povzetek je prinesel v jubilejni številki ob 25-let-niei »Partizanskega dnevnika« njegov današnji tržaški naslednik). piše pa tudi o majniški deklaraciji ln vrsti akcij na diplomatskem področju, pri katerih so sodelovali tudi slovenski politiki. Knjiga o jugoslovansko-itali-Janskih odnosih med prvo svetovno volno bo vsekakor zbudila določeno pozornost tudi v italijanskem svetu. Spričo tega njen Izid ni le dogodek za jugoslovansko zgodovinopisje B. M aru Žič Danes se nadaljuje avdicija tekmovalcev, ki se je pričela včeraj pod predsedstvom prof. Efrema Casagrandeja in Gerva-sia Marcosignorija Temu natečaju, ki ga razpisuje Harmonikarski ansambel Mira-man, se je zglasilo preko 70 tekmovalcev iz vse dežele. Prijavili so se tudi nekateri učenci iz Verone, Ferma in zbor harmonik «G. Spontinh iz Ascoli Pičena. Vsak oddelek natečaja je razdeljen v več kategorij po starosti in pripravljenosti: od najmlja-ših do odraslih in od začetnikov do učencev višjih razredov. Zmagovalcem vsake kategorije bodo razdeljeni pokali, medalje in diplome, ki so jih poklonili tržaška občina, deželna uprava, občina iz Pavie in iz Castelfi-darda. Tržaški Lloyd in Cassa di Risparmio, razne tvrdke in Mušicah Rossoni». Ob zaključku prireditve, ki bo nocoj ob 17. uri v dvorani v IJ-lici Ananian 3, bo umetniški večer z nastopom najboljših udeležencev. Kot častni gost bo svetovni oskar na harmoniki Gervasio Marcosignori prvič predstavil tržaškemu občinstvu novi *Cordovox>. Zadnikar: Znamenja na Slovenskem. Cena 2.650 lir Pertl: Nekaj o ženski higieni. Gena 340 lir. revije LITERARNE VAJE Zdi se mi, da se zadnja, marčna številka Literarnih vaj, vsebinsko dviga nad prejšnje. V njej je več zelo dobrih prispevkov, ki kažejo na razvit smisel avtorjev za izbiranje tem, kakor tudi za razpletanje sicer preprostih zgodb in doživetij. Najbolj zanimivi so tudi to-krat sestavki Barbare Rosner. Ce-prav obiskuje klasični licej (I. raz.), kaže vendarle več smis \ za znanstvene teme in njeni s > stavki težijo bolj k logičnen ] razmišljanju in izpeljavanju 1 > matike, kot pa k literarnemu p.* dajanju. To velja tako za zelo dohro, preprosto in razumljivo napisan spis »Na obisku pri Pitagori«, ki ima skoraj didaktično vrednost, in prav tako za spis o Albertu Einsteinu. Manj se je tokrat potrudila pri poročilu o uprizoritvi Smoletove Antigone v Kulturnem domu, je pa zato napisala še razgovor s prof. Peterlinom ob 25-letnici tržaškega Ra dijskega odra, kateremu je prof. Peterlin umetniški vodia, režiser in v glavnem tudi igralec. Prof. Peterlin v svojih odgovorih med drugim ugotavlja, da tisk ne po-sveča nobene pozornosti radijskim igram in da gredo zato pri-zadevanja ljudi pri Radijskem o-dru preveč mimo javnosti, čeprav gre mnogokrat za kulturno pomembne oddaje. Potem ra z’a ga še v čem so glavne razlike med odrsko ln radijsko dramo ali Igro, da uprizarja na tržaškem radiu radijske igre poVg Radijskega odra tudi Slovensko gledališče itd. Lepo je naolsan spis Ač-rUm« Pahorja «Kako sva z Andrejem zmagala«, ki ooudarja pomen pravega tovarištva. Poudarjeno socialno noto ima snts Tanje Rebulove (IV. viš. gimn.) «Dekil'e iz parka«. S skopimi, preprostimi, zato pa presunljivo učinkujočimi besedami je Evelina Jeza (TV. viš. gimn.) napisala »Spomin na strica Maksa«, ki je Padel v mrt'z9Tv!h. Takih '-'sov bi si v Literarnih varih žarili več. Ostale prispevke nal samo omenim: Jožko Ke+e «Neka1 drohrev iz moiih dni«. Sonia. St.avar »Ko hi laz bila mati«. Katri Danieli «Palermo». Susv Pertot »Marta 1n Gkra.», Ma-ra žerril «Moj avtoportret«, Mauro Zeriali «Obumno srce« V rubriki znanstvene zanimivosti pišeta Vlasta Žvab In Sa-ra ZucooM o «oblačWh. obutvi ln okraskih starih Rimljanov«. Lara-Vedrana Kariž objavlja pesmi, cl »Nebo je nad tistole streho« ln «Slenec». «Strta srca« bi brea .škode lahko izpadla, v nib-Hd »Kulturne novice« T>1«e dr. Anton Kacin o »Finžgar levih nlsmwacki, Ujevič in še ter še drugi. Uredništvo zbirke že pripravlja nadaljnje serije knjig te zbirke in za prvo, ki jo Imamo pred seboj, naj bi še letos izšla druga serija nadaljnjih šestih pesnikov. Prvih šest knjig Lirike pa predstavlja najboljši o-bet za naprej, čeprav Je bil štor-jen šele prvi korak k uresničevanju te velike založniške zamisli. Prva serija obsega šest knjig v katerih so poleg našega Srečka Kosovela predstavljeni še sledeči mojstri vezane besede: Sa-pfo, Carducel, Macha, Musset in Lermontov Knjige so vezane v belo platno ln z zlatotlskom, so torej izredno elegantne, imajo pa tudi uvodno besedo. Izbor pesmi pesnice Sapfo Je pripravil Kajetan Gantar, ld je nanlsal tudi spremno besedo. V njej podaja pregled živllenia te grške pesnice z otoka Leshosa, prikaz njene poezije ter njen pomen za kasnejše svetovno slovstvo. Poleg prevodov Kajetana Gantarja so v zbirki prepesnitve, katerih avtor je Anton Sovre. Tudi poezijo Giostie Oardueolja sta prevajala dva, Ciril Zlobec, ki je pesmi Izbral, uredil In napisal spremno besedo, ter Alojz Gradnik. Tudi to osrednio osebnost določenega obdobia v drugi no-lovld preteklega stoletja in Nobelovega nagralenca, le Zlobec v kratkih besedah stmieno predstavil slovenskim bralcem in približaj tega pri nas sora zmerom« slabo poznanega i tali lanskega pesnika. Nesrečnega češkega pesnika prve polovice preteklega stoletja Karta Hvnka Macbo predstavlja Slovenski javno*-' t pesnik Sl. Ru. | NOVOST Nfl KNJIŽNI POLICI Zbirka romanov J. Verna pri MK ANKETA ZNANE REVIJE 0 KOZMETIKI Evropske ženske in uporaba ličil Najmanj potrošijo za lepotila Francozinje Jtilesa Verna že sto let pozna ves svet. Tudi pri nas ga poznajo bralci icnjig, od tistih, ki komaj prebirajo črke, pa do starejših, u-mirjenih bralcev. Naj zato samo obnovimo nekaj podatkov, ki so nam na voljo. Jules Verne, leta 1828 rojeni sin odvetnika, je bil namenjen za očetov poklic. Toda bližina morja, ob katerem se je rodil, slutnja daljnega sveta, v katerega je hotel kot otrok pobegniti, smisel za pisanje, domišljija in nekaj pustolovskega v njem, ga je odvrnilo od pravniškega poklica. V Parizu, kjer je ostal po študiju, se je posvetil izključno pisateljevanju. Postal je slaven pisatelj, avtor nič manj kot 82 knjig, član akademije, torej vsega spoštovanja vreden pisatelj, ki je priznan, slaven in gmotno preskrbljen umrl leta 1905. Pisatelj, ki ga pozna ves svet kot največjega avtorja najimenitnejših fantastičnih in pustolovskih romanov, kar jih pozna svetovna literatura. Jules Verne je začel pisati tekste za operete, potem je napisal prvo fantastično povest, s katero pa založnik ni bil posebno zadovoljen in mu jo je vrnil v popravo. Toda zaslutil je pisatelja posebne zvrsti in sklenil z njim 20-letno pogodbo. Z njo si je zagotovil izdajanje vseh Vernovih del, pisatelj gg si je zagotovil založnika. Potem so Vernova dela začela izhajati eno za drugim. K temu ga je silila tudi pogodba, ki je pisatelja obvezovala, da predloži založniku po dva romana na leto. Toda šlo je in povesti in romani so se vrstili eden za drugim. «Pet tednov v balonu* je naslov povesti, ki je izšla leta 1863. Sledilo je «Potovanje v središče zemlje*, tej pa «Potovanje na Luno*. rOtroka kapitana Granta*, «Dvajset tisoč milj pod morjem* itd. itd. Slovenski bralci so nekatera dela Julesa Verna dobili že kmalu po originalni izdaji. «Potovanje o-koli sveta v osemdesetih dneh* je v originalu izšlo leta 1873, prvi slovenski prevod pa smo dobili že pet let kasneje, leta 1878. Povest *Pet tednov v balonu* je izšla v slovenščini leta 1910, isto leto tudi rKapitan Hatteras*. Druga dela smo dobili neposredno po prvi svetovni vojni t in lahko rečemo, da smo tega edinstvenega pisatelja Slovenci spoznali že zelo zgodaj. Tudi po zadnji vojni smo dobili nekatere nove izdaje njegovih del. Da zadosti potrebam po tovrstnem branju je založba Mladinska knjiga zdaj izdala naenkrat v kompletu desetih knjig oziroma devetih romanov, vsaj poglavitna dela Julesa Verna. Knjige so izšle v podobni opremi kot je tista, v kateri založba izdaja dela Karla Maya: nekoliko starinsko pati-nirane v svetlomodrem platnu, z naslovnimi slikami, ki jih je nalašč za izdajo v tehniki, spominjajoči na stare slike, pripravil Nikolaj Omerza. V ta komplet je založbo uvrstila sledeča Vernova dela: mOtroka kapitana Granta* (v dveh knjigah), zDvajset tisoč milj pod morjem*, *Potovanie v središče zemlje*, «Skrivnostni otok*, «Potovanje na Luno*. tCarski sel*, tPotovanie okoli sveta v 80 dneh*, *Pet tednov v balonu* in «Petnajstletni kapitan*. Dela Julesa Verna niso najčistejše umetniške vrednosti. O tem niti ni potrebno nobeno razpravljanje. So pa to edinstvena dela, za katerih oznako zadošča avtorjevo ime. Pisatelj je imel izredno domišljijo, izredno fabulativno sposobnost, znal pa je razumeti tudi razvoj tehnike, ki je bila v času njegovega življenja v povojih. Jules Verne je v svojih romanih o-pisal podvige in dosežke, ki jih je tehnika uresničila šele sto let kasneje. Zato je njegovo pisanje’ še danes zanimivo, ko so uresničene zamisli, ki jih je Jules Verne nakazal in o njih pisal v svojih bogate domišljije polnih delih. Dela Julesa Verna so ohranila polno vrednost tudi danes, zlasti za mlade bralce. Zaradi načel po- štenja, zvestobe in humanizma Vernova dela kot mladini nadvse primerna dela še vedno tiskajo po vsem svetu. In zato je bila tudi i-deja Mladinske knjige hvale vredna. V novih prevodih, v lično o-premljenih knjigah, ki bodo v veselje vsaki knjižni polici, bodo zlasti mladi bralci našli dosti užitka m spodbudnih moralnih vrednot. Knjige Julesa Verna so prevedli Janko Moder, ki je napisal tudi spremno besedo o pisatelju, njegovem delu ter pomenu za današnji čas; poleg njega m še France in Bogo Stopar, Anton Bajec, Janez Gradišnik, Ivan Čnagoj in Jože Stabej. Opremo pa je zasnoval Julijan Miklavčič. Prepričani smo, da bo s to izdajo Mladinska knjiga ustregla vsem ljubiteljem tovrstnega branja. Teh pa tudi danes ni malo, pa čeprav marsikatera današnja dela fantastične, potopisne in domišljijske literature ne dosegajo del očeta te literarne zvrsti, nesmrtnega Julesa Verna. Sl. Ru. Oskar popularnosti BOGOTA, 19. — V Kolumbi)! podelijo vsako leto nagrado « - \ še naprej delovali li uspehe, si izberite za sodelavce zanesljive osebe. Skušajte natančno preveriti neko informacijo finančnega značaja. Ne vmešavajte se v družinske prepire, ki bi mogli skaliti vaš duševni mir. LEV (od 23. 7. do f ~ 22. 8.) Brez vsake- f A ga obotavljanja se I odpovejte poznam-^ J stvom, M ovirajo -------- vaše poslovno delovanje. Doživeli boste lepe dneve z ljubljeno osebo. Okolje, v katerem živite, zahteva od vas več iskrenosti. V deževnih dneh se morate bolj varovati pred prehladom. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V vašem l delovnem okolju je I vse preveč neke nerazumljive hladnosti. Svoja razočaranja na delu boste najlepše pozabili doma. Družinski člani niso pripravljeni, da bi vam sledili povsod. Skušajte nekoliko spremeniti svoja osebna zanimanja in zabavo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Neki vaš nameščenec vam bo povzročil dokaj skrbi. Kljub odličnim priložnostim, ki se vam ponujajo, ne boste spričo svoje neodločnosti ukrepali, kot bi bilo potrebno. Bodite bolj strogi do samega sebe, a tudi do drugih. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Obe-,vgy/ ^ ta se vam ugoden poslovni razvoj, če se boste otresli svoje osamljenosti. Ne ogrožajte svojega finančnega položaja z neko negotovo investicijo. Vaša čustva do ljubljene osebe se bodo še poglobila. Prejeli boste zanimivo pismo. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Imeli boste srečo, čeprav pogoji ne bodo najboljši. Vaše čustveno razmerje bo vznemiril manjši spor, ki pa ga boste s taktlčnostjo kmalu odpravili. Pazite se pred nepotrebnimi novostmi. V veseli družbi bo prišlo do novega zanimivega srečanja KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Ugodno obdobje za velike načrte, ki vam jih bo predlagal neki sorodnik. Skušajte ohraniti svojo hladnokrvnost in se ne vznemirjajte po nepotrebnem. Več razumevanja do mlajših oseb. Večjim oviram se morate pogumno postaviti po robu. VODNAR (od 21. I. do 19. 2.) V vašem poslovanju bo nastopilo zatišje, zato skušajte biti bolj dinamični in rešiti nekatere naloge, na katere ste skoraj pozabili. Tudi črno na belem vam ne bo pomagalo, če je v kaki zadevi kaj nepoštenega. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Trenutek ni , najprimernejši, da I bi uspešno mogli *] postaviti neko osebno zadevo. S previdnostjo boste morali izgladiti ostrino svojega značaja pri dogovarjanju z nadrejenimi. Posvetite se bolj družinskemu življenju. A_ B_ C_ D_ E_ F_ G_ JI J_ K_ M_ N 1 2 3 ■ 4 ✓ I m 5 6 mm ■ ■ 7 ■ ■ ■ H 8 9 | ■ 10 m 11 12 i _ _ _ . VODORAVNO: 1. spominska, nota — vojak elitne vojaške eno- knjiga — prilastek, 2. visoka pla-1 te, 3. krvnik — ime komika Lau- rela — barij, 4. ime nemške pisat. Seidel — božanska pijača — del teniške igre, 5. ljudski odbor — nevaren plazilec — znam. mehiški slikar (Diego, 1886-1957), 6. cvetlici podobna morska žival — zemeljski plin, 7. vrsta množičnega teka — mesto v severozah. Španiji, 8. predstojnik visoke šole — svojeglavost — zač. sod. slov. novinarja in satirika, 9. skandinavska letalska družba — slov. mlad. pisateljica (Ela) — pojav na razburkani vodi, 10. talij — osvežujoča pijača — največji pritok A-diže, 11. človek, ki zelo aktivno deluje v kaki organizaciji — svetla zvezda v ozvezdju Orla, 12. se mitska boginja neba — reden dohodek od naložene glavnice. NAVPIČNO: A. mesec — rakev, B. travnata ravan v Juž. Ameriki — nekdanja gimnazija, C. zanič ljiv izraz za žensko — gorivo za visoke peči — Trst, D. vrtne hišice — trd del telesa — največji morski sesalec, E. madž. pisatelj («Junaki Pavlove ulice«) — mesto in reka v sev. CSSR, P. zapor — lovski okoliš, G. srebro — usedek, obraba — večanje, H. pristanišč* v sev. Jadranu — vozilo — tantal, I. izdelovalec velikih rešet — evropski narod, J. drugo največj« jezero na Finskem — odposlane« z zaupno nalogo, K. načelnik novine v bivši Jugoslaviji — nost — grška boginja nesreče, L telesna okončina — židovska mestna četrt — črn poljski ptič, M. rimska reka — rimski zgodovina« (Kornelij), N. indijski fizik, Ne betov nagrajenec 1930 (1888-1970) — rastlinstvo. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Istra, 6. Fabij, II. prerok, 12. Iberci, 14. prekop, 15. Inari, 16. de, 18. Ronet, 1® Grant, 20. srt, 21. opal, 22. tnalo, 23. Ilin, 24. da, 25. Reade, 26. stoja, 27. Nemanja, 30. otava, 31. Bode«, 32. Avala, 33. denar, 34. Mimika, 36. sever, 37. Moore, 38. TL 40. osat, 41. farsa, 42 Kola, « lan, 45. nalet, 46. racak, 47. DN, 48. Sagan, 49. patent, 50. trinog, 52. pasant, 53. trata, 54. astra. NAVPIČNO: 10. J(anez) C(igl«ir'- iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiniE IIIIIIHHH* CIRIL GALE DESPERAD0 J0A0UIN MURIETTA VLADIMIR HERCEG Serif se be osr.mil in 'taro na SEDEL PREPROSTEMU TRIKU... KAJ NE SPI S, JACKSON l malo kave, Serif] PROSIM VAS! MALO KA-SNE3E JE BIL UBEŽMK NA CESTI PRED -ŠERIFOVO STAV* -BO,,. TAKOLE, DEDEC! EDAJ PA- HITRO ODKLENI,ČE NE,SE LAHKO ■ EEODI, DA BOA UMRL OD M LASTNEGA , KOLTA' ------- NI .SLUTIL, DA J£T JE NAPOTIL- PRAV V SMER, K JER SE JE USTAVIL MbfRIETTA POISKAL UE SVOJEGA KONJA IN ODJAHAL IZ. MESTA... PO NEKAJ MINUTAH OEiE JE NALETEL NA J0AQUINA, ZARADI MESEČINE Ule SVETLO K&T PODNEVI! BOLJ BI Ml BILA PO GODU GOSTA TEMA! Hr *’v”’” ' ^ I HbJaVJ BppA* ' *-* M--- W. .[/• I Ir ypr. IOJVE SVETIMA lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PRVA KNJIGA Sprva ni bilo nobenega povelja. Sele ko so prve ročne granate začele padati v sobe in smo zagledali trume Nemcev na planjavi, smo se zavedeli, za kaj gre. Tudi jaz sem spal. Ko sem skočil pokonci, Je ob meni klečal Rok ves bled in iz ust mu je bruhnil penast, krvav curek. Potem sem zagledal vse polno čelad, zgrabil sem dve bombi in ju treščil skozi okno. V naši sobi Je mitraljezec Suhi prevzel obrambo. «Na položaje! Na okna! Bij jih z rafali In granatami!* je rjul in streljal po Nemcih okoli poslopja. Odbili smo jih. Umaknili so se, potem pa so nas zasipali z ognjem. Rafali so cefrali tramovje, treske in iveri so letele od vrat In oken kot pod tesarsko sekiro. Potem so vodniki prevzeli komando in razporedili strojnice in bombaše k oknom in h kletnim linam. Kaj vse smo doživeli v teh petih urah, ko smo se branili! Povedal vam bom samo to, kar se mi je zažrlo v spomin In ne bom nikoli pozabil! Po sobah in hodnikih so se natekle velike luže krvi. Ranjenci so hropli ln umirali po vseh kotih. Prvi izpad smo poskusili narediti, ko so mine zažgale stavbo. Tri mltralješke trojke skojevcev, ki smo jih krili z vseh oken, so padle posekane od rafalov pred vrati. Samo dva ranjenca sta se od vseh priplazila nazaj skozi vhod ln potem umrla. Kamor koli sl pogledal, stok, kri in dim zažlgalnih bomb Prah, ki so ga v ometu krušile krogle, je slepil oči. Se vedno pa smo upali, da se bomo prebili. Toda vrata so bila pod navzkrižnim ognjem nemških strojnic. Tako so bila prerešetana, ko je nekdo sunil vanje, da so se sesula v trske. Ko sem vlekel ranjenega Roka po polžastih stopnicah v klet, je zadel rafal mitraljezca na oknu. Odprlo mu je lobanjo, in možgani so se razsuli po stopnicah, sam pa se je zvalil do pritličja. Ker so sikale kftpgle okoli ušes, sem hitel, spodrsnilo mi je na možganih, da sva z ranjencem zgrmela med umirajoče in mrtve. S težavo sem ga zvlekel v klet. Zrak je bil prepojen s plesnobo, kiselkastim vonjem po krvi in razstrelivu. Dušilo me Je. Ko sem ranjenca oddal, sem se vrnil v kamnito pritličje, kjer smo bili vami pred minami in kroglami. Zdaj, ko smo držali Nemce v spoštljivi razdalji, smo pričeli razmišljati, kaj lahko ukrenemo. Precej jih je bilo za to, da se spet poskusimo prebiti, ne glede na žrtve. Saj veste, da se partizan izogiba zaprtih prostorov. Drugi so vpili, naj se borimo do noči in se prebijemo v temi, ker je vse, kar se Je doslej skušalo prebiti, obležalo mrri*). Okoli minerja črta so se zbrali stari partizani. Kri mu je curljala iz vseh prstov, ko se je vzpel na zaboj in govoril. Predlagal je, da bi spustili Nemce v bližino hotela, potem pa zažgali tristo kilogramov plastika. Hotel bi se z nami vred razletel in pokopal pod seboj še mnogo Nemcev. Nismo pa si bili edini. Največ jih Je še imelo upanje na pomoč ln na rešitev. Nemci nam niso dali časa, da bi se zedinili. Znova so napadli v grupah. Novi ranjenci in mrliči. Zmanjkalo je obvez. Bolničarke so prevezovale rane s perilom, ki so ga trgale z mrličev. Nazadnje pa so že rezale plašče za obveze. Mine so treskale po goreči hiši. Bobnelo Je, da bd zblaznel od eksplozij. V plamenih Je postajal položaj neznosen. Ena od bolničark je dobila živčni zlom. Neki politdelegat je obupal, vrgel Je od sebe puško, se sesedel v kot, pokril z rokami obraz in jokal. Nobeno zmerjanje ln tudi krogle, ki so treskale okoli njega, ga niso predramile. Nemca Walterja se spomnite? Predstavil se je kot komunist, ki je pobegnil iz nemške vojske. Ker mu nismo zaupaii, je bil zastražen. Po prvih rafalih ln v splošni zmedi smo pozabili nanj. Rešil se je vezi, pograbil puško prvega od padlih in začel streljati po Nemcih. Potem je zgrabil mitraljez. Eden od naših ga je med pokanjem poučil, kako se polni laška breda, potem pa sta vsak s svojo strojnico država Nemce, dokler se Walterju ni pokvarila, ko je zaža rela oev. Zgrabil je drugo, skakal od okna do okna, streljal in zmerjal Nemce, nobena krogla se ga ni prijela. Eden od fantov je izgubil upanje in se nameraval pre dati. Ko so se Nemci bližali zadnji steni, Je obesil bel robeo na puško in ga pomolil skozi okno. Že ko je na pol zlezel skozi okno, so ga prerešetali, da je truplo zdrsnilo čez rob in padlo na sneg. šestkrat so Nemci napadli in bili odbiti. Hudo ranjeni so se zavlekli v klet, laže ranjeni pa so se borili z nami. še smo upali na pomoč. Vedeli smo, da Je dobro oborožena četa v bližini, na pohodu proti Koroški. Pomoči ni bilo. Ogenj nas je potiskal vse globlje v klet. Tu nas Je varoval zid pred rafali in betonska plošča pred eksplozijami min. Stari Mrežnik je znorel. Krogla ga je oplazila po glavi, pa je pijano plesal v krogu po sobi in vpil na vse grlo: «Pantje, predajmo se! Vsaj tisti se predajmo, ki imamo otroke. Nemci bodo usmiljeni z nami.* Ker ni utihnil, ga je Suhi ubil z rafalom. Potem nihče več ni rekel, da bd se predali. Suhi je spodbujal, naj zdržimo, dokler ne pride pomoč, ali pa se prebijemo v mraku. Nekateri so vpili: ((Pomoči ne bol Prebili se ne bomo! Umri! bomo z orožjem v rokah!* Pred vhodom so se nagrmadila trupla tistih, ki so se hoteli posamič prebiti. Tudi ranjenci so bili med njimi. Poziv za predajo smo odklonili. Zmanjkalo Je obvez. Redki so bili brez ran. Varčevali smo z naboji in streljali le na cilje, In to takrat, kadar so se Nemci približali hotelu. Vodnik Janez je v trenutkih zatišja zapel. Pesem nam Je okrepila voljo do boja. Suhi, Grabnar, Tilčev, sami borci s Turjaka, so se zakleli, da se bomo tolkli do konca, z zadnjimi pa sd vzamemo življenje. Ogenj ln dim sta nas dušila ln potisnila v klet, na' j čeno z ranjenci. Prosili so nas, naj jih postrelimo. Neka1 ^ so, zadeti v trebuh ali s prestreljenimi nogami, močno Bilo je grozno, kadar je zavladala tišdna. Takrat smo divjanje ognja nad seboj, hreščanje padajočega tram°VJ podirajočih se sten in stropov in vzdihovanje. Sredi tišine so se ranjenci drug za drugim sami P°®j lili. Ko smo odbili zadnji napad, se je v klet valil že L# dim. Groza me je obšla ob misli, da bomo živi zgoreli- D me je dušil. Vsi, kar nas Je ostalo živih, smo sloneli vsak svoji strojnici ob linah. Potem smo sprevideli, da se ne več zdržati. ,9 Ort in še eden od minerjev sta iskala razstrelivo. ^ žili so ga z mrtvimi. Premetavala sta trupla. Ko sta Pr’'J0 do eksploziva, ni bilo detonatorjev. V splošni zmedi Je 116 a? pustil odprto pipo ln voda je zalila vžigalno vrvico in tonatorje. , - Čeprav Je Ort preklel vse bogove tega sveta, se ni hotela vžgati. Zaman smo čakali nekaj pošastnih da bi se razleteli. Usoda nam Je prihranila še nekaj življenja in nas postavila pred zadnjo preizkušnjo, da vS^ opravi s samim seboj. ^ Medtem Je zadelo tudi Nemca Walterja. Minski .j- mu Je odtrgal roko pod komolcem. Mrtvaško bled Je z “tJ, zano cunjo zavijal razcefrano meso in sklano, odsekano K Strojnico, ki jo Je držal v zdravi roki, Je vrgel v kot. Prišli smo do spoznanja, da vsak odpor postaja njjjjp sel. Postrelili smo vso munieijo, tudi tisto, ki smo jo mrtv^ pobrali iz žepov. ,.,0 Suhi je zbral svoje v kotu ln predlagal, da se P0®1 jfli Zapeli so internacionalo. Nisem imel moči, da bi se ustrelil. Stekel sem po stopnicah čez goreča bruna v nOljenem ških min in rafalov. Padel sem v sneg, se trkljal in 0 ^ žal med mrliči v Jami, ki Jo Je izkopala mina Sele tedaj je prišlo na misel, da bi se potajil. L ŠPORT ŠPORT ŠPORT DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 21. marca 1971 NOGOMET amaterska liga v Romamsu **> Roman s — Vesna A * • * 3' AMATERSKA LIGA JW0 v Nabrežini “evin — inter SS * * # na Proseku **niacori — Vesna B ’ # # # 15.00 v Padričah Primorec — Don Bosco # * * ^•OO v Bazovici Zarja _ Roianese * * * U.15 v Trstu, stadion «1. maj» °°OP - Breg * * * 5-15 v Trstu, stadion «1. maj» Viani — Olimpija « « * Jl.00 na Proseku Primorje B — Bar Veneto , ... 5.00 v Lečniku Araurra — .luventina 5.00 v Mor aru ioraro — Sovodnje Pred odhodom na Švedsko K. Veljak v prvi postavi mladinske reprezentance Italijanska reprezentanca bo septembra nastopila tudi na evropskem mladinskem prvenstvu v Španiji Breg Mladinci &30 na Opčinah 'n’ SP Opčine — • , * # * Naraščajniki •0.00 v Moši v, . » , Ssa — Sovodnje ’ ■ • * » Aoo v Podgori iedimonte — Juventina * * * L0 00 v Tržiču r° IVfonfalcone — Mladost ata*; ODBOJKA *iSKA B LIGA ^ v Trstu, ■ r - o.MA jj.30 v Valdagnu Marzotto — stadion «1. maj» Trener italijanske mladinske moške odbojkarske reprezentance, Franco Anderlini, je v nekem intervjuju izjavil, da je že sestavil šesterko, ki bo v kratkem nastopila na raznih mednarodnih srečanjih. Za nas je posebno pomembna njegova izjava, da si je v prvi šesterki mladinske reprezentance priboril stalno mesto tudi borovec Klavdij Veljak, čeprav več časa ni nastopal. To ekipo bodo namreč sestavljal'1 Nassi (Zoli), Montorsi, DaH’01io in Goldoni (Pa-nini). Egidi (SPEM), Častigliani (Bumor ■. Ivlarchese in Bertolotto (Gargano), Errani (Casadio), Veljak (Bor), Pilotti (Alessandria), Donato (Petrarca), Greco (CUS Catania) kot rezerva. Prvo postavo reprezentance bodo sestavljali Nassi, Dall’01io, Veljak. Egidi, Bertolotto in Montorsi. Zgoraj omenjeni reprezentanti so opravili skupni trening preteklo nedeljo -v Medeni, vendar niso bili prisotni vsi, ker sp imeli trije igralci gripo. Dvanajsterica se bo zopet zbrala prihodnjo nedeljo, 28; marca, 3. aprila- pa bo mladinska reprezentanca odpotovala v Goteborg na Švedske,: kjer’bo od 1 do 11. aprila na sporedu mednarodni mladinski Odbojkarski1 turnir za spomladanski pokal. Nastop na tem turnirju bo za mlade reprezentante zelo pomemben, saj bo trener Anderlini na podlagi njihove igre odločil, če bodo ostali v ekipi, ali pa ■ bo treba moštvo dopolniti z novimi imeni. To sicer ne. velja za prvo postavo ekipe, amuak bolj za ostale igralce. Prva postava pa je — po Anderlinijevih besedah — izredno obetajoča ekipa. Breg i5-00 v Trstu, **»* _ Lido ■'•OšKA stadion Spina * « *. _ D LIGA “■00 v Adegliaccu a*Onedy — Breg KOŠARKA ^OšKa d liga Sk fS-Sosco - Bor Mž-jp ■ 'V Divisione* v Trstu M°*rtas — Bor * * # , ^NAL SABA J* na Greti “M — Bor «1. maj» ki bi se lahko v dveh letih uvrstila med najmočnejše evropske šesterke, če bi skupaj trenirala pogosteje. Italijanska mladinska reprezentanca se bo septembra udeležila tudi evropskega mladinskega odbojkarskega prvenstva v Madridu. SMUČARSKI SKOK! STATISTIKA ŠVICARSKEGA DRŽAVNEGA ZAVAROVALNEGA ZAVODA KULM, 20. — Danes in včeraj so morali smučarske polete na skakalnici velikanki — v Kulmu Košarkarji Doma: I. Rener, Mučič, Tomažič, Marinčič, Paškulin, Čubej, Marušič, Tabaj, Pisk; zaradi močnega vetra odpovedati. pe): Brešjani, Nanut, Osbat, P. Rener, M. Dornik, Lutman, U. Dornik ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiii1tiiiilim„1i,i„l,,IIIIIIIIIIII]llll1llllIIIIIllllllllll(lllllllllll)l|||||)n|||||n||t||||||||||jlt|IIIIII)ll)ltll]|llllllllllll)mmlllIllllllllllllll)llllllllllllllIlllllttlmmllllllllminllllllIIIIIIIIIIIIIII 7. povratno kolo FIORENTINA — CAGLIARI Bernardis FOGGIA — ROMA Giunti INTER — NAPOLI Gonella JUVENTUS — TORINO Gussoni L. VICENZA - MILAN Sbardella LAZIO — CATANIA Branzoni SAMPDORIA - BOLOGNA Carminati VARESE - H. VERONA Lo Bello C* V ISP&m- §T“ Opčinah Bor A SMUČANJE jjNEJA PIAZZA (članice) ha Planca/vaLlu ^®luje tudi SPDT AVTOMOBILIZEM i^ERMO, , 20. — Letošnje 55. ti 1'°dn° avtomobilsko tekmova-za plaketo Florio bodo le-iL^S&nizirali na Siciliji 16. maja. i, to tekmovanje vsebovali* novosti in bo zato še bolj acno kot si?,er. kRiednarodnem mladinskem teni-C^ečanju v Neaplju je Češko-premagala Italijo s 5:2. Natečaji SPDT ob 25-letaici obnovitve društva Ob priliki praznovanja 25-letnice obnovitve Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki bo maja meseca 1971, razpisuje odbor društva sledeče natečaje: 1. NATEČAJ ZA NAJDUHOVITEJŠO KARIKATURO S PLANINSKEM MOTIVOM Format in uporabljeni material sta poljubna. -u > 2. NATEČAJ DIAPOZITIVOV S POLJUBNO OBRAVNAVANO PLANINSKO TEMATIKO (Floja, favna, pokrajina itd.). - Vsak udeleženec lahko .«ffria»U'«J>WdSltata najyeč tri diapozitive formata «lejfa». Nagrajeni diapozitivi bodo prikazani na dan nagrajevanja, vsi ostali diapozitivi pa bodo razstavljeni istega dne. 3. NATEČAJ NAJLEPŠEGA FILMA Z IZKLJUČNO PLANIN SKO TEMATIKO Vsak udeleženec natečaja lahko predstavi samo en film. Ta je lahko belo-črni ali barvni, 8 milimetrski, dolžina filma lahko niha med 30 in 45 metri. Predloženi filmi morajo biti popolni (z naslovom in ostalimi potrebnimi na-’ piši). Lahko so ozvočeni ali z magnetnim trakom na filmu, ali s spremljavo posnete muzike na magnetofonskem traku. Posameznik lahko sam poskrbi za dostavo magne tofona na dan predvajanja, ali pa dostavi samo egistri-rani trak. Kdor ima ozvočen film, mora predložiti tudi trak, ki mora biti skrbno zavarovan v primerni škatlici. — Nagrajeni filmi se bodo predvajali na dan nagrajevanja. 4. LITERARNI NATEČAJ POEZIJE katerega tematika je narava na splošno. Nagrajena dela bodo recitirali ob spremljavi izbranega inštrumenta. 5. MLADINSKI NATEČAJ ZA NAJLEPŠO RISBO S PLANINSKIMI MOTIVI Format, barve, uporabljeni material so poljubni. — Natečaja se lahko udeležijo osnovnošolski otroci (tu sta dve kategoriji: 1. in 2. razred ter 3., 4. in 5. razred) in dijaki nižje gimnazije. Natečajev se lahko udeležijo le člani slovenske manjšine v 1-taliji, s stalnim bivališčem v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Dela je treba predložiti v zaprti zalepki, na kateri mora biti napisano geslo. K tej zalepki je treba priložiti še drugo, z enakim geslom na zunanji tirani, v zalepki (zaprti) sami pa naj bo poleg enakega gesla r 'čeno tudi ime in naslov udeleženca natečaja. Dela je treba predložiti najkasneje do sobote, 3. aprila 1971 v Tržaški knjigarni. Seznam nagrad bo društvo pravočasno objavilo v dnevnem tisku. 7. povratno kolo AREZZO — CASERTANA Michelotti ATALANTA — BRESCIA Vacchini CESENA - TERNANA Gialluisi COMO - BARI Toselli NOVARA — MODENA Lazzaroni PALERMO — CATANZARO Motta PERUGIA — LIVORNO Mascali PIŠA — MASSESE Casarin REGGINA — MANTOVA Pieroni TARANTO — MONZA (v Bariju) Menegali V torek v Doberdobu V" Skupščina ZSSD V torek bo druga redna skupščina Združenja slovenskih športnih društev v- Italiji. Člani skupščine se bodo zvečer sestali v Doberdobu, kjer bodo razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi z nadaljnjim razvojem slovenskega zamejskega športa v Italiji. Med drugim bo na dnevnem redu tudi organizacija letošnjih 12. slovenskih športnih iger, ki bodo na sporedu poleti in jeseni. MUNCHEN V PRIČAKOVANJU OLIMPIJSKIH IGER Letos brez pomembnejših predolimpijskih tekmovanj Herbert Kunze, glavni tajnik organizacijskega odbora olimpijskih iger, ki bodo prihodnje leto v Miinchnu, je izjavil, da v bavarski prestolnici ne bo letos nobenega pomembnejšega predolimpijskega tekmovanja, oz. prireditve. Del udeležencev prihodnjih olimpijskih iger pa bo imel kljub temu priložnost preskusiti tekmovalne naprave v Miinchnu. 4. in 5. septembra bo manjše atletsko tekmovanje z mednarodno udeležbo v Miinchnu, veslači in kajakaši bodo lahko avgusta preskusili progo v Feldmochingu, v bavarskem glavnem mestu pa bo 11. in 12. septembra tudi konjsko tekmovanje. * * * Olimpijski ogenj oodo prinesli v Miinchen preko Alp po izredno slikoviti poti. Plamenica bo zapustila Avstrijo pri Salzburgu ter bodo tekači nato z njo prepotovali nemške in avstrijske Alpe v vsej njihovi dolžini. Tekači bodo zapet stopili na avstrijska tla pri Kufsteinu, šli bodo skozi Innsbruck in Seefeld in bodo pri Garmisch-Partenkirchnu zopet zavili na nemško ozemlje. Pot od Miinchna do Kiela, kjer bodo jadralna tekmovanja, bodo o-uravili v hitri hoji, na kolesih in na konjih. * •* Najboljše tekmovalce v 21 olim- pijskih disciplinah bodo nagradili s 1.109 kolajnami. Prve kolajne bodo podelili v prostem streljanju s pištolo in v dviganju uteži do 52 kg, kjer bodo finalni nastopi 27. avgusta. Dan prej bo na olimpijskem sporedu le svečana otvoritev. « * * Organizatorji računajo, da si je že 55 milijonov gledalcev ogledalo film «Mesto se pripravlja*, katerega so predvajali doslej že v 115 državah. V filmu, ki prikazuje kako se Miinchen pripravlja na olimpijske igre, prikazujejo tudi zgodovinske, folklorne in moderne posebnosti tega milijonskega mesta. SNEŽNE RAZMERE V okviru tekmovanja za pokal Saba sta se pomerila tudi Bor A in Servolana Črni vrh Vojsko Lokve Livek Kranjska gora Velika planina Krvavec Vogel Ljubelj-Zelenica Golte Pohorje Komna 5 - 20 cm 106 cm 15 cm 50 cm 60 cm 180 cm 180 cm 280 cm 40 - 170 cm 130 cm ftevisou. 60 cm 190 cm Trbiž - Žabnice Sappada Ravascletto Cortina d’Amp. Misurina Nevegal Forni di Sopra Marmolada 60 ‘ -T20 cm 70 cm 40 cm 150 cm 80 cm 80 cm 60 cm 280 cm Slo tisoč poškodb na snegu v Švici V tej državi je smučarskih nesreč prav toliko, kot avtomobilskih Švica je ne le v Evropi, ampak tudi v svetovnem merilu vodilna turistična država. Seveda pa turisti v Švici niso le domačini, Švicarji, ampak jih na tisoče in tisoče prihaja tudi od drugod, iz tujine. Zimski turizem v tej deželi ni nič manj razvit od letnega, morda pa še bolj. Iz velikega turističnega obiska kuje Švica seveda tudi velik dobiček, brez katerega bi shajala precej težje, kot shaja danes. Toda od tega turizma ta mala alpska dežela, ki šteje komaj šest milijonov prebivalcev, nima le koristi, ampak tudi neprijetnosti. To pa predvsem zaradi velikega števila nesreč in poškodb, ki dolete pozimi tiste turiste, ki se ukvarjajo s smučarskim športom. Statistika, ki jo je sestavil švi-cirski državni zavarovalni zavod, je pokazala, da pride med smučarji v tej deželi vsako ieto do 100.000 nesreč. Zanimivo je, da je v Švici prav toliko smučarjev, kot avtomobilov: milijon 400 tisoč. Zanimivo pa je, da se tudi število nesreč pri obojih natanko ujema Švicarski avtomobilisti imajp vsako leto 100 tisoč nesreč, in prav toliko jih zabeležijo tudi smučarji. Razlika med obema je le v tem, da je med ljubitelji bele opojnosti manj smrtnih nesreč, kot med potniki na štirih kolesih. Tudi kar se tiče težkih poškodb se številke obeh področij precej ujemajo. Zaradi avtomobilskih nesreč se vsako leto težko [»nesreči 35.600 uporabnikov švicarskih cest. na švicarskih smučiščih pa je težkih nesreč nekaj nad 30.000. Toda pri smučarjih ostane med ponesrečenci le 140 oseb trajno invalidnih, 10 pa jih podleže poškodbam, medtem ko sta pri avtomobilistih ti dve števili precej višji. Anketa je pokazala, da so nezgodam najbolj podvrženi nedeljski smučarji, med katerimi si jih največ — če se ne ponesrečijo — zvine ali izpahne ude. Teh je 65 odstotkov. Zlomov nog je 22 odstotkov. Nesreče smučarjev povzročajo seveda tudi veliko denarno škodo, saj je treba plačati stroške zdravljenja, pa tudi dolge odsotnosti z dela niso ravno poceni. Švicarji so zra-čunali, da mora njihov državni zavarovalni zavod izplačati svojim zavarovancem (za poškodbe pri smučanju) nad tni milijarde lir letno, toda izvedenci menijo, da znaša dejanska «vrednost» vseh 100.000 poškodb na švicarskih smučiščih nad šest milijard lir vsako leto. Alpinistični odsek SPDT obvešča, da se v nedeljo, 18. APRILA prične PLEZALNI TEČAJ V GLINŠČICI Zainteresirani se lahko vpišejo v Tržaški knjigarni do 10. aprila. Ostali podatki bodo pravočasno objavljeni v dnevnem tisku. Igor Kuret je bil letos med najbolj uspešnimi tekmovalci SPDT ■......................................................................... m...,..,, m.......................................... M ***** * .-... J . .., LAZIO: Di Vincema); Legnaro, Facco; Fortunato, Polen tes, Wilson; Massa, Mazzola, Chi-naglia, Tomy, Dolso. CATANIA: Rado; Bernardis, Strucchi; Buzzacchera, Reggia-ni, Biondi; Volpato, Pereni, Bai-si, Fogli, Bonfanti. FOGGIA: Trentini; Fumagalli, Colla; Pirazzini, Lenzi, Monte-fusco; Saltutti, Garzelli (Villa), Mola (Bigon), Maioni, Re, Cec conii. ROMA: Ginulfi; Scaratti, Pe-trelli; Salvori, Bet, Santarini; La Rosa, Del Sol, Žigoni, Cor-dova, Framzot. FIORENTINA: Superchi, Gal-diolo, Longoni; Brizzi, Ferran-te, Bemi; Esiposito, Mariani, Mačehi, De Sisti, Chiarugi. CAGLIARI: Albertosi; De Petri, Mancin; Poli, Niccolai, To- masimi, Domenghini, Neme, Gori, Greatti, Riva. SAMPDORIA: Battara; Sabadini, Sabattini; Comi, Lodetti, Spanio, Garbarini, Spadetto (Francesconi), Salvi,, Cristin, Francesconi (Fotia). BOLOGNA: Vavassori; Rover-si, Fedele; Cresci, Janich, Gre-gori; Perani, Rizzo, Savoldi, Bul-garelli, Pace. INTER: Vieri (Bordon); Bel-lugi, Facchetti; Bedin, Giuber-toni, Burgnich, Jair, Bertini, Bo-ninsegna, Mazzola, Corso. NAPOLI: Zoff; Ripari, Poglia-na; Zurlin, Panzanato, Bianchi, Altafini, Juliano, Umile, Sor-mani, Improta. L. VICENZA: Bard in; Volpato, Samtiin; Scala, Carantini, Calosi; Damiani, Cinesinho, Maraschi, Fontana, Ciccolo. MILAN: Cudicini; Zignoli, Tra-pattoni; Rosato, SchneUinger, Biasiolo; Rognoni, Combin, Be-netti, Rivera, Prati. VARESE: Carmignani; Andena, R imbano; Perego, Dellagiovan-na, Morini (Dolci); Carelli, So-gliano (Tamborini), Braida, Borghi, Traspedini. VERONA: Colombo; Nanni, Sirena; Ferrari, Battistoni, Ma-scalaito; Bergamaschi, Landi-ni, Orazi, Mascetti, Clerici. JUVENTUS: Tancredi; Spinosi, Marchetti; Cuccureddu, Morini (Zaniboni), Salvadore; Haller, Causio, Anastasi, Capello, Bet-tega. TORINO: Castellini; Zecchimi (Lombardo), Fossati; Puia, Ce-reser, Crivelli; Rampanti, Mad-de. Puliti, Ferrimi, Bui. vj2 roko sem nalovil krvi, ker sem bil zadet v nogo, se j^al po obrazu in čakal kakor ubit. Iz velikega ognja i J® kakor iz dna zemlje prihajala pesem. Dobro sem razločil Skojevec Tonko je pel z visokim, jokajočim glasom ij^di Nemca sem razločil, ki Je pel po svoje med njimi. jb je umolknila, nato sem zaslišal strele, jk No so Nemci v mraku napadli, ni nihče ustrelil vanje. temu so zmetali na dvorišče in kletne prostore nešteto ifH V rojih so se usipali iz gozda. Obstopili so ogenj 'vrtali ranjence v plamene, dokler jih ni ustavil neki oficir, je prišla k pogorišču skupina oficirjev. Nekaj metrov iv. Jbene so stali, se menili in mahali z rokami, kot bi se 0- Eden od njih Je dal nalog, da se naše ranjence po- 01- Videl sem izdajalca. Mlad fant s klobukom in belim opalom, z dvema policistoma je hodil od moža do moža ^•Veljal ranjence. Streli iz pištol so odmevali. Groza me je iJjbla. Videl sem, da še enkrat streljajo tudi mrtve. Zaprl v, oči in čakal. Ledena tema se mi je nabrala v očesnih in čutil sem, da mi telo drgeta od mraza in strahu. !(^vi so se približevali. Poleg mene sta ležala Čedo in ijl^Jevec. Zadeta sta bila ob prvem poizkusu, da bi se pre-l« ’ ln velike luže krvi so se natekle v sneg, kjer sta \ Ptemetavala. Tl madeži v snegu so bili iskrica upanja, ^Ojbodo morda mislili, da smo dovolj mrtvi. Čas se je ustavil. je nekdo zaklical: «Tu so še trije.» Slišal sem korake, in ohole. Sneg Je zaškripal. Korak se je ustavil tik Valeni, čutil sem pogled, pridržal dih, trenutki so se Jmjb v neskončnost. «Ali so mrtvi?« je vprašal nekdo, ki je «Verjetno.» «Daj vsakemu en strel, za vsak slučaj!« sem dva poka. Tretjega ne več, ker me Je zagrnila Ko sem se zbudil, Je bila noč. S pogorišča so še vedno Up Plameni. Včasih Je eksplodirala municija v kleti. Dvig-glavo in začutil sem bolečino od ušesa k licu in 86111 'Občutek, da Je preklana. Prijel sem se z roko in k T* sem rano s sluzasto in strnjeno krvjo. Zavest se ml Sq Vrhiia fiazgiedal sem se. Nemcev ni bilo v bližini. Odšli pomislil In poskušal vstati. Toda obležal sem, ker sem zaslišal kašljanje. Sivi oblaki so odgrnili mesec. Po poljani so ležala posejana zverižena trupla kot poprej. Vendar jih je bilo manj. Nemci so svoje pobrali .ostali so le naši. Ena sama misel me je obšla: odplaziti se s tega prekletega kraja. Udje so mi otrdeli. Rok nisem več čutil od mraza. Dotipal sem se do Matajevca in čeda, bila sta že trda kot polena. Zlezel sem mimo njiju in se po vseh štirih plazil navzdol, proti gozdu. Od časa do časa sem počival. Pomikal sem se le po metrih naprej, da ne bi koga opozoril, ki bi slučajno ogledoval poljano v svitu ognja. Oddahnil sem se šele pri prvih drevesih. Taikrat se je za bližnjim deblom, le nekaj metrov od mene, nekdo prestopil. Ozrl sem se ln zagledal Nemca stražarja, ki je dvignil orožje. Obstal sem in omahnil v sneg. V meni ni bilo moči, da bi skočil ali napravil kar koli drugega. Gledal sem ga. Tudi on me je gledal, čez čas pa je povesil orožje. Jaz sem se plazil naprej in se oziral k njemu nazaj, ker mu nisem zaupal. Nemec pa je stal ob smreki In gledal za mano. Nič več ni dvignil orožja. Spomnil sem se na Walterja, ki mu nismo zaupali, kako jih je kosil z mitraljezom. Umrl je z našimi. Vsi niso zverine, sem pomislil. Tudi pri njih so še ljudje. Potem sem se plazil ob robu gozda, kjer je bilo malo bolj svetlo, proti dolini. Kmalu sem naletel na zgaženo stezo, ki so jo verjetno uporabljali Nemoi. šel sem po njej, dokler se ni iz teme zarisala streha senika. Bil sem brez moči in strahotno truden. Zavil sem k seniku, da bi vsaj malo počil na suhem. Pred vrati so bila tla steptana od nemških škornjev. Odprl sem vrata in mrzel srh me je oblil po vsem telesu. Senik je bil poln mrtvakov, ki so bili lepo zloženi kakor metrska polena. Kdo drug kakor Nemci, sem pomislil, ln se spomnil na njihovo redoljubnost. Spoznal sem jih po čeladah ln po kratkih škornjih. BiH so brez orožja. Le v kotu je bila prislonjena karabinjerska puška, verjetno naša. Vzel sem jo, odprl in našel v njej tri naboje. Groza me je zbistrila in mi pregnala utrujenost. Nemci, ki se bodo vrnili po svoje mrliče, me lahko dobe. Preden sem odšel, sem potipal enega od njih, ko da ne bi verjel, da so resnično mrtvi. Bil je mrzel kakor led, pogreznjen v kup zloženega mesa. Prizor me je tako pretresel, da nisem upal po stezi, zagazil sem v celec, da bi bil čimprej stran od nevarnega kraja. Gozd me je vzel v svoje varstvo. Vlekel sem se naprej po meter globokem snegu in ril po vseh štirih kot obstreljena žival. Kar po občutku, proti dolini, k ljudem me je vleklo, ker sem vedel, da me v snegu mora vzeti hudič in bom zmrznil. Danilo se je, ko sem se privlekel na senožet in na robu zagledal samotno gaz v snegu. Plazil sem se k njej in videl, da je obarvana s krvjo. Eden naših, sem pomislil. Sled me je vodila k skritemu seniku. Odpahndl sem vrata. V snegu je ležala partizanka Justina s prestreljenimi nogami, vsa bleda in prepadena, ker je izgubila mnogo krvi. Povedala mi je, da je bila zadeta pri prvem preboju in da je ves dan ležala v snegu. Zavlekla se je med mlado smrečje. Mimo nje je šlo več nemških kolon. Eden Nemcev je stopil k njej, jo brcnil in preklel. Pustil jo je ležati, ker je mislil, da je mrtva, ker si je prav tako kot jaz, namazala obraz s krvjo. Eden Iz naslednje kolone pa je stopil k njej in jo preobrnil. Z vratu ji je odtrgal verižico in ji snel prstan z roke. Pod noč se je odplazila mimo nemških stražarjev. Popoldne sva zaslišala kašljanje. Ustrašila sva se, da gredo Nemci po najini sledi. Skozi režo sem ugledal starega kmeta, ki je prišel po seno, in ga poklical. Ni se zmenil za nevarnost. Šel je po sani, naju naložil in odpeljal skrit v gozd, ker so se nemške patrulje še vedno klatile okoU bojišča. Zvečer pa naju je prišel isikat in naju spravil v vas. VzeH so me v hišo, ker so imeU dva v partizanih. Obvezali so me in nahraniU. Potem je prišel tale Lesnik. Prepričal sem ga, da me je ponoči odpeljal k našim na Jelovico. Nisem zaupal, da Nemci ne bi stikali po hišah. Naj vam še Lesnik kaj pove!« je dejal Jelen, se trudno nagnil nazaj In prižgal cigareto, ki mu jo je ponudil Keča. Lesnik je bil mlad fant, komaj šestnajst let star, štabni kurir komandanta Drena, Bohinjca, jeseniškega žeiezarja, ki je vodil bataljon. Bledoličen, suhljat, z velikimi In preplašenimi očmi, je prav tako vneto poslušal starega partizana Jelena, kot vsi, čeprav mu je že na poti vse povedal. «Jelen, saj jaz dosti ne vem. Mi smo bili s štabom zgoraj na grebenu v eni izmed koč. Tega Nemci niso vedeli, da smo deljeni, zato nas niso obkolili. Ko je zaropotalo okoli hotela, se je komandant Dren, ki je vodil sestanek četnih komandirjev, zgrabil za glavo in bil ves Iz sebe. Zavedal se je, kaj se je zgodilo. Medtem ko smo planiU ven, je že usekal nemški mitraljez precej blizu nas. Z orožjem v rokah smo se zgnetU v kolono in se umikali v gozd nad nami. Z roba senožeti, kjer se odpre razgled po vsej planjavi, smo zagledali hotel in naskakujoče Nemce. Dren se je odločil, da gremo na pomoč in Nemcem udarimo v hrbet. ZagaziU smo v celec in se udirali do pasu Prvi je gazil bataljonski sekretar SKOJ, Milan. Med redkim drevjem je obstal in z njim tudi mi. Proti nam se je opotekal skojevec Male. Ves okrvavljen, raztrgan in ožgan. Za seboj je vlekel mitraljez; bil je prvi in edini, ki se je s strojnico prebil iz hotela. Omahnil je v naročje enega od komandirjev in izgubil zavest. Ko smo prodirali naprej se nam je pridružilo še nekaj borcev, ki se jim je preboj posrečil. Sto metrov naprej se je Milan brez besede zgrudil. Razporedili smo se v strelce in se srečali z Nemci iz oči v oči. Povelje je preglasilo streljanje. Nemcev je bilo preveč, odbili so nas in nas gonili nazaj po sledi. V bregu so nas začele preganjati mine. Sajasti kolobarji so mazali belino. Enega od naših je puh mine dobesedno slekel. Začel je blesti in iskati opremo. Ko smo se malo više zgoraj ustaviU, je hodil od borca do borca in nam delil vsakemu po eno vžigaUco, mislil je, da nam deli naboje. Dren ni odnehal, obšli smo Nemce in skušali udariti od zahodne strani. Tudi tu smo naleteli nanje. Spoprijeli smn se z njihovim desnim krilom. Nova kolona pa nam je udarila v hrbet. Imeli smo izgube. Komisarja Stojana je oplazila krogla po glavi. Nekateri so padli, drugi bili ranjeni. Uredništvo TRST Ul. Monfecchi 6/11 Podružnica GORICA Ul Uprava TRST Ul Ul. Naročnina Mesečno 1.100 lir — vraprej, polletna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PP 559 Telefon 93 808 94 638 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Monfecchi 6/II Telefon 95 823 sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna V SFRJ posa- PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 21. marca 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 2U Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali °9asl’ 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita Ita ia Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska zn-Trri PO TRAGEDIJI, KI JE PRIZADELA PERUJSKO RUDNIŠKO SREDIŠČE Usad je povzročil nad tisoč žrtev preživelih oseb je približno 215 Vse poti so prekinjene - Reševalne skupine so do ponesrečenega mesta dospele peš, zdravila pa so dostavili z vojaškimi letali LIMA, 20. — Vesti, ki prihajajo iz ponesrečenega rudniškega središča Chungar, so zaradi popolnoma prekinjenih poti in hudo poškodovanih telefonskih ter telegrafskih zvez izredno pomanjkljive in netočne, verjetno pa je kljub vsemu žrtev precej več, kot so jih ocenili včeraj po prvih podatkih. U-radno policijsko poročilo javlja o približno 500 do 600 žrtvah, po podatkih ministrstva za zdravstvo, naj bi bilo izgubilo življenje okrog 300 oseb, po podatkih rudniške družbe »Cerro de Pasco Corp.», ki so še najbolj utemeljeni, pa število žrtev presega tisoč oseb in znaša morda celo okrog 1.100 oseb. Po podatkih iste družbe je živelo v naselju okrog 1.500 oseb. Do sedaj so reševalci pripeljali v bližnje bolnišnice okrog 200 oseb, točneje 24 oseb v mesto Huarn, 24 v Al-pamarco, od 60 do 80 v Santader, po deset oseb pa v Carguacayan in Carhuacajo. Če vzamemo v poštev še dvajset oseb, med katerimi je bilo osem otrok in ki so prve dospele v rudniško mestece Cerro de Pasco ter prinesle prve vesti o u-sadu v Chuangurju, je skupno rešenih okrog 180 oseb Verjetno bo reševalcem uspelo, da bodo rešili še nekaj ljudi, možno pa je tudi, da bo precejšnje število ljudi podleglo poškodbam zaradi pomanjkanja pomoči. Od trenutka, ko je u-sad zasul rudniško središče do prvih vesti je poteklo 24 ur, približno isti čas pa so potrebovale prve skupine reševalcev, da so peš dospele do ponesrečenega mesta, saj se niso mogle posluževati nobene poti. Tudi vsi vojaški tovornjaki in vozila Rdečega križa so se morali ustaviti precej daleč od mesta. Samo zdravila so kasneje dostavili z vojaškimi letali, niso pa mogli dostaviti ponesrečencem odej, toplejših oblek in drugih potrebščin, ki bi jih ranjeni prebivalci potrebovali, da bi prebili izredno hladno noč. Reševalne skupine so do sedaj odkopale okrog 240 trupel, med žrtvami je seveda največ žensk in otrok. Pri reševanju sodeluje poleg policije, zdravnikov in bolničarjev vseh bližnjih bolnišnic, mednarodnega Rdečega križa in rudarjev iz bližnjih krajev tudi civilna policija. Po podatkih, ki jih je ta sporočila v Limo, naj bi se bilo rešilo skupno 215 oseb, ki so jih odpeljali v razne bolnišnice. To število bi še enkrat potrdilo podatke rudniške družbe o preko 1000 žrtvah. Od ugotovljenih žrtev je 160 o-trok, 45 žensk, 5 uradnikov in 31 delavcev. Eden od preživelih rudarjev 35-letni Luis Ilodoro Reyna je povedal, kako se je skupina 20 rudarjev rešila skozi ozek in skoraj navpični prezračevalni jašek. Povedal je, da je ogromna količina blata in kamenja najprej napolnila jezero, nakar sta blato in voda zakrila naselje. Notranje ministrstvo je poslalo na ponesrečeno področje posebno skupino, ki naj bi organizirala reševanje in pomagala pri iskanju žrtev. Skupina ima na razpolago tudi precejšnje število buldožerjev, ki pa še niso dospeli do Chungarja. Zaključen sedmi kongres ANPI BOLOGNA, 20. — Tu se je nocoj zaključil sedmi vsedržavni kongres italijanskih partizanov ANPI. Kongres je soglasno odobril resolucijo, v kateri poziva vse demokratične sile v Italiji, naj se združijo v vedno bolj budno antifašistično fronto, da se porazijo reakcionarni načrti in postavijo osnove za napredno družbo, ki bo uresničila smotre odporniškega gibanja. Resolucija predlaga ustanovitev in utrditev najširših enotnih organizacij na vseh ravneh: v tovarnah, šolah, mestnih predelih, mestih in vaseh, ki bodo vodile odločni protifašistični boj Jugoslovanska delegacija na kongresu PSIUP BEOGRAD, 20. Danes je odpotovala v Italijo delegacija SZDLJ, ki se od 22. do 25. t. m. udeležila 3. kongresa Socialistične stranke proletarske enotnosti Italije (PSIUP). V delegaciji sta član predsedstva zvezne konference Kelemen in član izvršnega odbora republiške konference SZDL Hrvaške Neta Slamnik. NAPETOST V PAKISTANU 30 mrtvih v V. Pakistanu V Karačiju pogovori med Jahja Kanom in šejkom Rahmanom KARAČI, 20. — V Vzhodnem Pakistanu je včeraj spet prišlo do krvavega obračuna med vojaki, ki so jih poslale oblasti in prebivalci pokrajine Joydevpur. V neredih je zgubilo življenje 30 oseb. O neredih samih pa krožita dve različni verziji. Prvo je posredoval radio Daka in pravi, da so vojaki skušali odstraniti vlak, ki so ga prebivalci postavili na progo, da bi onemogočili prehod. Takrat pa je nekdo začel streljati na njih. Vojaki so odgovorili in povzročili pokol. Po drugi verziji pa naj bi prebivalci preprečili vojakom oskrbo s hrano. To jih je razburilo do take mere, da so se znesli nad neoboroženimi ljudmi, katere so zasledovali celo v stanovanja. Po tem naj bi še oropali nekaj trgovin in mučili nekaj oseb. DAKA, 20. — Danes sta se sestala pakistanski predsednik Jahja Kan in predsednik stranke Avvami šejk Mujibur Rahman, čigar stranka je zmagala na zadnjih volitvah v Vzhodnem Pakistanu. Pogovor je trajal dve uri in četrt. Jahjo Kana in Rahmana je spremljalo nekaj svetovalcev. Pogovor je bil zelo prisrčen, če verjamemo uradnim sporočilom. Medtem je Zulfikar Ali Bhutto, leader večinske stranke Zahodnega Pakistana, izjavil, da bo, odpotoval jutri na dvodnevo potovanje v Dako, kter bi se moral pogajati s predstavniki stranke Avvami glede nove ustave. V sedanjem položaju se zdi, da se stanje v Pakistanu pomiri lahko samo z neposrednim dogovorom obeh večinskih strank. Pakistanski predsednik Jahja Kan in Mujibur Rahman se bosta spet sestala v ponedeljek. zakopal dva avtomobila s potniki vred. Do sedaj ni o nesreči nobene podrobne vesti, ker nad pokrajino razsaja neurje, ki ne dovoljuje reševalcem, da bi prišli na mesto, kjer je do nje prišlo. Po nepotrjenih vesteh, naj bi na področju, kjer se je plaz udrl, bila tudi hišica, v kateri pa verjetno ni bilo nikogar. Pozderac odpotoval v Vzhodno Nemčijo BEOGRAD, 20. Na vabilo namestnika predsednika ministrskega sveta Vzhodne Nemčije Gerharda Schiirerja je danes odpotoval v Leipzig član zveznega izvršnega sveta in predsednik Jugoslovanskega dela mešanega odbora za gospodarsko, znanstveno in tehnično sodelovanje med Jugoslavijo in Demokratično republiko Nemčijo Hakia Pozderac. Med bivanjem v Vzhodni Nemčiji se bo Poederac s podpredsednikom vzhodnonemške vlade Schiiferjem, ki je istočasno tudi predsednik nemškega dela mešanega odbora, razgovarjal o vprašanjih gospodarske izmenjave in industrijskega sodelovanja. Illlll!)|||||||||||||||||||||lllllll„l,lm,||||||||||||||1|||||| 20. pisem brez odgovora (Nadaljevanje s 1. strani) Plaz pri Imperii IMPERIA, 20. — Danes se je pri Imperii udrl plaz, ki je verjetno •fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiniiimiiiiiiJiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TRŽAŠKI DNEVNIK Umrl je sindikalist Antonio Juraga Tržaška federacija KPI .je sinoči sporočila, da je po dolgi bolezni v starosti 81 let umrl znani proti-fašist in komunist Antonio Juraga. Bilo mu je 12 let, ko se je priključil prvim socialističnim organizacijam, v katerih se je do zadnjega boril proti reformdzmu. Že ob ustanovitvi je vstopil v KPI. V prvih letih po vojni je bil večkrat ranjen v spopadih, s fašisti, 1923 pa se je moral zateči v tu.jino. Ob povratku so ga konfinirali. Ob volitvah v letih 1921 in 1924 je bil izvoljen za občinskega svetovalca KPI. Po drugi svetovni vojni je bil aktiven sindikalist, a so ga oblasti ZVU izgnale. Vrnil se je 1949, ko je stopil na čelo sindikata pristaniških delavcev. Bolezen je že pred desetimi leti prekinila njegovo aktivno življenje. Pogreb bo danes zjutraj ob 10.30 izpred mrtvašnice glavne bolnišnice. S fiatom 1500 trčil v zadnji del jaguarja Včeraj malo po 17. uri so pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico 45-letnega filmskega producenta Alfreda Binija iz Ul. Paraguay v Rimu, njegovo 20-letno znanko nemško državljanko Edit Veronico Kneissl s Trga Flaminio v Rimu in 39-letnega Stelia Bilianija iz Ul. Barbarigo v Tržiču. Vse tri so pridržali na nevrokirurškem oddelku, prvega s prognozo okrevanja v 10 dneh, drugo v 8, tretjega pa prav tako v 8 dneh. Biliani je povedal, da je hotel na obalni cesti pod naravnim predorom prehiteti s fiatom 1500 go-riške registracije, ki si ga je izposodil od prijatelja, Bini jev jaguar. Ker se je zavedel, da prehitevanje ni mogoče, se je ponovno umaknil na desno, pri čemer je silovito trčil v zadnji del jaguarja rimske registracije. STRAHOTNA PROMETNA NESREČA SINOČI PRI PREČNIKU Mladenič iz Cerovelj podlegel poškodbam prijatelj iz Vižovelj pa se bori s smrtjo Potnik na zadnjem sedežu lambrete udaril s kolenom v žaromet nasproti vozeče fulvie: sunek je vrgel skuterista 55 m daleč Sinoči se je na ozki pokrajinski cesti, ki pelje iz Prečnika v Ses-ljan, pripetila strahotna prometna nesreča, ki je terjala življenje mladeniča iz Cerovelj, medtem ko je življenje mladeniča iz Vižovelj na niti. Življenje je izgubil 19-letni Bran. ko Kocjančič iz Cerovelj št. 32, katerega so sprejeli na I. kirurškem oddelku zaradi izredno globokih ran na trebuhu in hudih poškodb na nogah (izpah obeh kolčnih sklepov) s pridržano prognozo, kar velja tudi za 18-letnega Stojana žužka iz Vižovelj št. 9/H, katerega so umirajočega sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Nesrečnemu fantu so zdravniki ugotovili poleg ran na levi strani čela tudi hud udarec na glavi z verjetnim zlomom lobanjskega dna. Kot je ugotovila karabinjerska patrulja pod vodstvom podčastnika Magnija, sta fanta postala okoli 20. ure žrtvi nenavadne prometne nesreče. Žužek je z lambreito Ts 37478, na zadnjem sedežu je bil Kocjančič, privozil iz Vižovelj ,ko se je pri št. 14 v spodnjem delu Prečnika srečal z nasprotni vozečim avtom lancia fuivia Ts 48718, s katerim Je 26-letni Radovan Samec iz Prečnika št. 8 vozil prod Sesljamu. Semec j eizenada začutil v levem prednjem delu vozila silovit udarec, istočasno sta mu lambretista izginila izpred oči Zgodilo se Je namreč, da'Je Kocjančič, ki je sedel za žužkom, z levim kolenom silovito udaril ob levi žaromet ful- vie. Zaradi hitrosti je oba lambre- pajočim pevovodjem podarili šopke tista vrglo v zrak In daleč naprej, kjer sta negibno v krvi obležala celih 55 m od kraja trčenja, medtem ko je lambreta obstala še dlje. Po strahoviti nesreči so nemudoma poklioali na kraj reševalce Rdečega križa, ki so že na prvi pogled spoznali brezupno stanje obeh mladeničev, zaradi česar so ju ob presunljivih zvokih sirene z vso hitrostjo odpeljali v tržaško bolnišnico Žal zdravniška veda je bila pred zdravstvenim stanjem Kocjančiča brez moči: fant je ob 20.50 podlegel izredno hudim poškodbam. Semec, ki Je bil za volanom fulvie se je rešil brez vsakršnih poškodb. V Kopru 3. revija «Primorska poje» V koprskem gledališču je bila si noči tretja revija »Primorska poje*. Pred občinstvom, kd je do kraja napolnilo gledališče in med katerimi so bili številni predstavniki kulturnega, javnega in družbenopolitičnega življenja, predsednik SPZ iz Trsta dr. Robert Hlavatv in drugi člani vodstva osrednje prosvetne organizacije v zamejstvu, je nastopilo 12 zborov. Vsak zbor .je zapel po tri pesmi, največ aplavzov pa je požel moški zbor »Srečko Kosovel* iz Ajdovščine pod vodstvom dirigenta Koloinija, ki .je na koncu na splošno željo občinstva zapel še Vrabčevo »Zdravico*. Na kraju so na odru vsem nasto- ............mm....-...........“*• • ftl/iitiogierfe • Pred dnevi smo v našem dnevniku sporočili, da iz poročanja tržaškega in tržaško - goriškega slovenskega katoliškega tiska ms-n» mogli ugotoviti velikega navdušenja. da je papež Pavel VI. preko kardinala Confalotuenja sporočil msgr. Santdnu, naj kljub prekoračenj starosti 75 let nadaljuje svoj »zelante mdnistero* v škofijah Trst in Koper*. Toda, da bi lahko v celoti prebrali omenjeno kardinalovo pismo ter škofovo zahvalo smo morali počakati na izid tržaškega italijanskega katoliškega tednika. »Vita Nuova*: v kardinalovem pismu pa je dovolj točno in jasno napisano, da je msgr. Santin škof ne le ene, temveč dveh škofij: »diocesi di Trieste e Capodistria*. čeprav je znano, da prebiva v Kopru od istega papeža imenovani škof slovenske narodnosti msgr. dr. Janez Jenko, ki dejansko upravlja tako imenovano primorsko škofijo. Morda pa se motimo? Morda pa je škof Jenko premeščen? In še nekaj moramo povedati našim bralcem. — V isti številki tednika »Vita Nuova* .je objavljeno tudi škofovo uradno sporočilo župnikom, da bo ostal, kakor tudi odgovor župnikov na sporočilo; v tem odgovoru se izražajo »čustva vseh župnikov in sobratov duhovnikov škofije*, če »ponovno potrjujejo škofu »tutta la nostra incondizionata venerazione e la nostra incondizionata obbe-dienza e disponbilitčt*. — Postavlja se torej zanimivo vprašanje: Zakaj tega pisma župnikov (med katerimi je kar precej Slovencev) msgr. Santinu ni objavil tudi slovenski del tržaškega katoliškega tiska? In zakaj ga ni niti omenil? Podobno vprašanje se postavlja tudi glede vdanostne brzojavke, ki jo je poslal msgr. Santinu predsednik »tržaške katoliške akcije* Paolo Sardos Albertini. In še: zakaj podobne brzojavke ni poslal tudi predsednik slovenskega dela tržaške katoliške akcije? Ali ta slovenski del te KA ne obstaja več? Za tiste bralce, ki tega še ne vedo, naj dodamo, da je omen.je ni Paolo Sardos Albertini hkrati tudi predsednik ezulske organiza rije »Unione Istriani* in se je v tem svo.jstvu v preteklem decembru zelo zavzemal za tako-imenovano »neugasn.jeno suverenost* Italije nad bivšo cono B skupaj s poslancem G. Bologno, ki tudi v najnovejši številki — kot v vsaki drugi doslej — tednika »Vita Nuova* objavlja na prvi strani glavni politični članek. Ob zaključku teh ugotovitev bi torej takole mimogrede še dodali, da pri vsej tej zadevi ni nič slučajnega... kajti znano je, da se omenjeni tednik ureja po smernicah samega nad 75-letnega tržaškega nadškofa. rdečih nageljnov, nakar je v Primorskem domu bila zakuska za vse nastopajoče pevce. Od zamejskih zborov so nastopili: »Sovodenjski nonet* iz Sovodenj, »Fran Venturini* od Domja, »Kras* iz Dola - Poljan, »Jezero* iz Doberdoba, »France Prešeren* iz Boljun-ca in »Lojze Bratuž* iz Gorice. Danes popoldne bo v Bukovici pri Novi Gorici četrta in zadnja revija v okviru letošnjih prireditev »Primorska poje*. Od zamejskih zborov bodo nastopili zbori »Srečko Kosovel* iz Ronk, »Srečko Kumar* iz Velikega Repna, »Slovenec* iz Boršta, »Oton Župančič* iz Štandreža, »Briški grič* iz Steverjana, Fantje izpod Grmade, »Mirko Filej* iz Gorice in »Vasilij Mirk* s Proseka ■ Kontovela. PRI in statut luške ustanove Predstavniki Italijanske republikanske stranke bodo v kratkem predložili parlamentu zakonski načrt, po katerem naj bi osrednje oblasti spremenile sedanji statut Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče. Zastopnika tržaške federacije PRI prof. Oddo Uiasini in prof. Ezio Volli bosta prihodnji torek obrazložila tukajšnjim časnikarjem in gospodarstvenikom glavne točke novega zakonskega načrta. Srečanje bo ob 18. uri v dvorani za konference v tržaškem Hotel de la Ville. SPLOŠNA PLOVBA piran-Jugoslavija Župančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon 73-470 Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 — 19.000 ton - UNIJA OKOLI SVETA - UNIJA JADRAN • ZAHOD-NA AFRIKA . JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLUŽBA - SIMEX Ljubljana — samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino in zastopanje tujih firm Za vse Informacije se, prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji in v inozemstvu. (ff r+ *• jLt predsedniku vlade prof. A. Moru zaključki tretjega skupnega zasedanja SKGZ in Unije Italijanov za Istro in Reko. V LETU 1968 16. Dne 2. novembra 1968 je poslala SKGZ posebno pismo predsedniku Saragatu ob njegovem o-bisku v Trstu. ^ ^>re^ teto obiskom so istemu predsedniku poslali posebno pismo slovenski izvoljeni predstavniki na hsti KPI. 18. Ob isti priložnosti je poslala predsedniku republike Saragatu posebno pismo že 31. oktobra 1968 tudi Slovenska skupnost. V LETU 1969 19. Dne 29. februarja leta 1969 je poslal izvršni odbor SKGZ posebno pismo predsedniku vlade M. Rumorju, v katerem izraža željo, da bi ob diplomatskih stikih med predstavniki Italije in SFRJ bil govor tudi o položaju slovenske narodne skupnosti v Italiji. (V januarju istega leta je poslala SKGZ posebno pismo tudi zunanjemu ministru P. Nenniju, 35 u-glednih občanov iz slovenskih občin videmske pokrajine pa je v tem letu poslalo posebno pismo deželnemu predsedniku A. Ber-zantiju z zahtevami Slovencev videmske pokrajine.) V LETU 1970 20. Dne 3. decembra 1970 pa so predstavniki vseh Slovencev poslali sedanjemu predsedniku vlade E. Colombu svoje zadnje pismo, o katerem smo v preteklih dneh že toliko pisali in glede katerega obstaja upanje, da Ibo končno predsednik vlade delegacijo Slovencev vendarle sprejel, da bi mu obrazložila najosnovnejše ženje in zahteve. Zares! Po dvajsetih takorekoč dosledno ignoriranih pismih bi bil že čas, da se to zgodi! (Pripominjamo, da gornji seznam verjetno ni popoln.) (Op. ur. — Opozarjamo v zvezi s tem vprašanjem naše bralce na vest, ki jo objavljamo na II. strani P. d. o včerajšnjem sprejemu predstavnikov podpisnikov pisma Colombu pri vlad. komisarju dr. Cappelliniju.) iiiiimiiiifiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiniiinip BOKS ZORICH, 20. — Italijan Feman-do Atzori je včeraj ohranil svoj naslov evropskega prvaka mušje kategorije. Škota Johna McCluskeya je premagal v petnajstih krogih po točkah. Nadaljevanja s pete strani SPLOŠNI ATllTIKA CLEVELAND (Ohio). 20. — Na nekem tekmovanju v Clevelandu je Šved Jeli Isaksson postavil nov svetovni rekord v skoku s palico za dvorane. Preskočil .je namreč 5,41 m visoko letvico, medtem ko je bil dosedanji svetovni rekord «in-door* za cm slabši. Dosedanji najboljši dosežek v dvoranah .je postavil na zadnjem evropskem atletskem prvenstvu »indoor* v Sofiji (pred tednom dni) vzhodni Nemec Wolfgang Nordwig. Isacsson, ki je imel doslej najboljši rezultat 5,38 m, .je študent kalifornijske univerze. Zanimiv šahovski turnir v Portorožu Dne 30. marca se bo začel v Portorožu šahovski dvoboj med sovjetskim velemojstrom Smislovom in madžarskim velemojstrom Porti-schem. Zmagovalec dvoboja bo prva rezerva na turnirju kandidatov za naslov svetovnega prvaka. Smislov in Portisch bosta igrala v portoroškem hotelu Neptun vsak dan od 16. do 21., oziroma, če bo prišlo do naknadne spremembe od 17. do 22. Organizator dvoboja je zavod za pospeševanje turizma v Piranu, glavni sodnik pa bo velemojster Vasja Pirc. odlike, ki naj bi postavile pred zbor in dirigenta Cirila Siliča nove naloge: da se oba lotita zahtevnejšega programa; sedanja dokaj pomembna usposobljenost ju moralno in častno obvezuje na-pram sodobni zborovski ustvarjalnosti. Zbor je discipliniran, le en drugi basist pri Mirkovi »Večerni* je s premalo kontroliranim, nekoliko odprtim glasom ves čas, na rahlo sicer, izstopal iz zvočne kompaktnosti svoje skupine. Skrajni čas je že, da dirigent posveti več pozornosti ozkim e-jem, zbor pa da pravilno izgovarjavo osvoji. Tokrat naj bi se vsaj solist nekoliko bolj potrudil. Pri Venturini-jevi »Pesmi talcev* del zbora ni povsem verno sledil dirigentu v prvi polovici, dočim se je pri drugi pesmi, Mirkovi »Večerni*, kot celota popolnoma vživel v skupno dejstvovanje z dirigentom in vztrajal v napetosti do kraja. Sicer bi bilo pesmi sami v prid, če bi jo skrajšali za zadnjo kitico, ker zaradi predolgega ponavljanja le izgubi na pristnejši učinkovitosti. Tudi Lebanovo »Podoknico* je zbor prepričljivo izoblikoval. Prijetno nas je presenetil prvi nastop mešanega komornega zbora iz Nove Gorice, za katerega smo komaj vedeli. Dirigent Štefan Mauri je pevce pripeljal do sorazmerno precejšnje usposobljenosti bodisi v tehnično pevskem bodisi v muzikalnem pogledu, kar je bilo najbolj nazorno prisotno pri Maroltovi «Venci bejli*, ko so pevci enotno vzdržali dolge fraze in jih lepo oblikovali. Motile so le pavze, ki niso bile v čvrstem skladju v agogičnem smislu, v tem primeru predolge glede na potek fraz in povezovanja le-teh v celotno zgradbo. Še bolj je pozitivna plat prišla do veljave pri Hubadovi priredbi pesmi «Pod oknom*. Pripomba pa gre na preiz-razit ff pri besedilu «... meni spati ne puste*, ki izstopi iz celotnega dinamičnega okvira in zamaje do tod logično izpeljano gradbo; toliko bolj, ker se spričo še nezadostno izpopolnjene pevske tehnike v ff pojavi znatna ošibelost zvočne ubranosti. Pri tem pride do izstopanj predvsem v sopranu, deloma, a v manjšem obsegu, tudi pri nekaterih posameznikih v tenorju. Te slabosti bodo gotovo odpravljene pri nadaljnjem delu. Zelo dobro je zbor zvenel pri Gallusovi »Ece quomo-do moritur iustus*, v čisti intonaciji je polnozvočje zbora, ki razpolaga z lepimi glasovi, prišlo do prave veljave. Le interpretacija ni uspela v enaki meri: slabilo jo je prepogosto oddihova-nje; posledica je bila preobčutna razkosanost, ki ni dopuščala tesnejše povezave v notranje napeto grajeno in zaokroženo celoto. Ta- ko je izgubila na večjem oziroma vernejšem in pristnejšem učinku. Nekateri pevci, verjetno navajeni daljših fraz, so na nekaterih mestih po logiki občutka neprekinjeno vezali polfraze, kar pa v tem primeru seveda ni bilo v skladu s samim dejstvovanjem celega ansambla. Sicer pa na o-snovi doseženega lahko pričakujemo od tega zbora, da bo postal pomemben dejavnik glasbenega življenja v Novi Gorici in da se bo z nadaljnjim delom lahko uvrstil med vodilne slovenske zbore. Uspel je tudi nastop več kot 40-članskega moškega zbora »Valentin Vodnik* iz Doline. Ta zbor, ki ga povečini sestavljajo mladi pevci, vodi Ignacij Ota. Odlikuje ga kompaktnost delovanja in pevska disciplina. Večina mladih pevcev je v stopnji dokončnega glasovnega oblikovanja. Že zdaj prijetni glasovi se bodo razvili v dobre pevce. Zbor poje umirjeno in ne pozna nekontrolirane dinamike. Dosežena je precej čvrsta intonacij-ska gotovost in kar zadovoljiva zlitost. Potrebno pa je nadaljnje tehnično izpopolnjevanje in predvsem nadaljnja muzikalna vzgoja, da pevovodja, ki mora še marsikaj izdirigirati, pripelje zbor do živega občutka za frazo. Tedaj bo šele nastopil pravi trenutek, ko bo zbor lahko zajemal iz globljih prvin. Na tem nastopu potrjeno solidno zastavljeno delo obeta zboru lepo bodočnost, če bo vztrajal pri dosedanjih prizadevanjih. Prisrčen je bil nastop dobro pripravljenega otroškega zbora iz Nabrežine pod vodstvom Sergija Radoviča. Je intonančno soliden in zveni dosti ubrano; motijo široki «e», poudarjeni neakcentuira-ni zlogi in odsek anost ob koncu fraz. Spored po obsegu odgovarja zboru. Želeli bi več pozornosti za oblikovanje fraz. Mešani zbor iz Trebč je bil za spoznanje boljše pripravljen kot lani tako glasovno kakor v interpretaciji. Za zbore, ki so nagnjeni v način glasnega ujetja pa velja isto, kar smo zapisali ob nastopu zbora iz Cerknega; to so: zbor iz Marezig, moški zbor iz Nove Gorice in zbor z Vogrskega. Precej vloženega truda so pokazali še zbori iz Križa, Ricmanj, Kobjeglave — Štanjela, Padrič in Tolmina, ki je tehnično ostal na lanskem nivoju, je pa vendarle nekoliko izstopal med naštetimi po razgibanejših interpretacijah. Nekaj ni. Toda velike stvari teri*j? velike in modre glave, a « nima Rim nobene, — vsaj ne ' velikih cerkvenih vprašanjih, samem koncilu so pa modri mozj v kar zadostnem številu; 1°° tudi še tako junaška vojska n opravi nič, če nima odličnega P0-veljnika? Žal mi je, da sem se semkaj napotil, a še bolj talo; sten se vrnem domov, ako ® bo Bog dal to milost. — Vendar sem tukaj doživel nekaj veselega, in sicer, da ves koncil Pn’ znava, da je naš mili Hrvat najodličnejši govornik. (J. J. Stross-mayer). To je izjavil tudi karm-nalski «Colegium* po svojem s®-vomiku in predsedniku PeJr,] Toda vse to je le majcena tol®; ba nasproti tolikim žrtvam, B jih prenaša 750 škofov za j®?J vo upanje, ki ga vsi dobri ljudje pričakujejo od Koncila. Nekaj ® govori o novem pohujšanju, B ga je zagrešil v Trstu neki italijanski pop — ako se Vam O® bi, obvestite me nadrobno P tem žalostnem dogodku. Prejmite moj srčni pozdrav i® ostajam Vas iskreno ljubeči V- Rim,* 5. januarja 1870. • Prvih Dušan Ludvik, ki Je avtor i*tx> ra, uvoda in tudi prevajalec P£ smi. Poezijo Lermontova je P” pravil za ta izbor najpromib®® nejšl prevajalec ruske poezije/", le Klopčič, ki je napisal tu® spremno besedo in v njej. sam pravi, postavil pesnika njegovo delo v njegov čas poudaril njegov pomen, brez kazovanja. Klopčič upa, da drobni izbor, ki pa vendar m ^ ko droben, saj obsega zbirka pesmi, dal slovenskim prija ljem poezije toliko, da bod<> _ slutili veličino pesnika. bo še posebna novost, drago®01^ za pesniške sladokusce, knji®* . izborom poezije Alfreda de seta, ki ga je Janez Menart, ko kot prevajalec kakor kot^ tor spremne besede lepo 'PTe°\g. vil. Za Kosovelovo knjigo j* smi izbral Anton Slodnjak,®, napisal tudi širšo uvodno bese®;1 izven svojega starega gradu ničesar drugega na svetu. Oni se brigajo samo za čimvečje širjenje in povečanje papeževih pravic, ne pa zato, da bi se izlečile mnoge hude rane, ki zaradi njih ječijo katoliški narodi. Čas tratijo za malenkosti, velika in odločilna vprašanja puščajo ob stra- v kateri, predvidevajoč, da , ka pač vsi že poznamo, daje P, vsem oris značaja njegove P0* Ko je založba Mladinska kni^J prvo serijo knjig zbirke predstavila javnosti so čene številne pohvale, pa tud* katere pripombe, tako gled® jj) fične oblike, glede opomb, bile poleg uvodov tudi glede tega, naj bi slovenski ntki Izpadli ln našli svoje v drugi zbirki. Vsi pa smo eaujjj da je založba z zasnovan]«®. Izdajanjem zbirke Lirika a?TZie. la pomembno kulturno dej®1^ *lliiliiililllllll«lillllliilllllllilllltlllllllllliiiiiiiiiillluviiiilllliiiiiiiiiiiliiitliiiiililliiiiiiiiajiiiuiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiMiiiiiiiii,fiiiiiiiillll>l|lllMI,> ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŠARKA V PRVENSTVU MINIBASKETA Še ena zmaga borovcev Včeraj sta bili na sporedu dve košarkarski tekmi naših mladinskih peterk. »POKAL SABA* Na sporedu sta bili dve tekmi. Prvo mesto je praktično že last ekipe SABA, ki uvršča nekaj res odličnih košarkarjev. Tudi včeraj so namreč Frizzatijevi košarkarji odpravili svoje nasprotnike — tokrat borovce — z izdatno razliko. SABA — BOR 60:14 BOR: Ervin Žerjal (k) 4, Volk 2, Furlan 3, Peter Žerjal 6, Mazzucca, Parovel, Race. Igralci SABA so že od vsega začetka prevzeli vajeti igre v svoje roke in vsilili našim košarkarjem hiter tempo, ki je »plave* popolnoma zmedel. Le Peter Žerjal in Sandi Volk sta se enakovredno upirala razigranim nasprotnikom, a zaman. IZIDI 1. kolo Servolana - Bor 23:15 SABA - Uoyd 50:26 2 kolo Lloyd - Servolana 31:13 SABA - Bor 60:14 LESTVICA SABA 2 2 0 110 40 4 Lloyd 2 1 1 57 63 2 Servolana 2 1 1 36 46 2 Bor 2 0 2 29 83 0 Začasna lestvica za tehnično najboljšega igralca turnirja: Švara in Barisi (oba SABA) 20 točk, Scolini (LIoyd) 17, Maranzana (Llyod) 16, Salvador (Servolana) 13, Buffi (Ser-volana) 10, Ervin Žerjal (Bor) 9, Peter Žerjal (Bor) 8. Turnir se bo končal danes z naslednjim sporedom. Telovadnica v Ulici della Valle. ob 13.00 Bor - Lloyd ob 14.00 SABA - Servolana Sledilo bo nagrajevanje. MINIBASKET BOR - FERROVIARIO 20:4 BOR: Valter Sosič (k) 16, Štefan Pegan, Igor Benčina, Andrej Pegan, Igor Kocijančič, Igor Abrožič, Bojan Tomažič 4. V nadaljevanju prvenstva r ml-nibasketu za najmlajše letnike so borovci ponovno zmagali. Do sedaj so izgubili le eno tekmo, tako da so še vedno trdno na drugem mestu lestvice. Tudi včeraj je levji delež žel Valter Sosič, ki je sam dosegel 16 točk. Dobro se je odrezal tudi Bojan Tomažič. Vsi ostali pa so bili požrtvovalni in so v veliki meri pripomogli k obilni zmagi. Bor bo ponovno igral jutir, v ponedeljek, 22. marca, ob 16. uri na stadionu »Prvi maj*. b. I. SAM 6. aprila začetek Bregovega turnirja ŠD Breg praznuje letos 5. obletnico svojega obstoja. Šahovska sekcija bo to obletnico proslavila s 3. šahovskim turnirjem, z vpisom v federacijo in z nastopi na mednarodnih turnirjih. Bregov turnir se bo začel v torek, 6. aprila. Vpisovanje in žrebanje bo 30. marca v društvenih prostorih, na njem pa lahko nastopijo vsi zamejski šahiisti. Vpisnina je 1.000 lir. Turnir bo razdeljen v dve skupini: v prvi bodo nastopili igralci, ki so se na lanskem turnirju uvrstili med prve 16, v drugi pa vsi ostali. Natančnejša pojasnila dobijo zainteresirani ob torkih zvečer v društvenih prostorih. Za nastopajoče je na razpolago več lepih nagrad: pokali, plakete, kolajne ter darila raznih tvrdk. Dne 4. aprila bo Breg nastopil na mednarodnem turnirju, ki ga organizira STT. Nastopile bodo tri ekipe. Zato naj se 23. marca zberejo v društvenih prostorih naslednji igralci: Maar A., Žerjal D., Fabio, Gorazd in Rino Kuret, Svetina B., Kraljič, Sancin M., Jurjevič, Pregare in Z. ter D. Jelinčič. Zbojč NOGOMET TURIN, 20. — Včeraj .je Real Torino osvojil italijanski ženski nogometni pokal. Dekleta tega kluba so namreč v finalni tekmi premagala žensko enajsterico Palermo Amaro Trinacria s 5:0 (1:0). ODBOJKA Zmaja Krasa v zadnjem domačem nastopu KRAS — CONCORDIA SCHIO 3:11 (15:8, 15:3, 15:13) u. V zadnji tekmi pred domači® "J činstvom so krasovci preprog, odpravili zelo poprečno ekipo , cordie iz Scbia. ki si je n®®* tem porazom zapravila še *®® upanje na rešitev. Tekma je bila tehnično n® JtLo nizki ravni, saj je bil Kras ,,d premočan za svojega nasprot®^ Le v zadnjem setu je Concordia dila nekaj več odpora. V ženski odbojkarski B Mglj nabrežinski Sokol zgubil v M proti tamkajšnjemu MineHU® (15:13, 15:6, 15:5). ODBOJKA prt V nedeljo bo na sporedu P*ke. zadnjo kolo ženskega odboj k®"^ ga prvenstva B lige. Borovke do zadnjič nastopile na do®8 ? tleh proti vodečemu na lestvi®’ fl( kipi OMA. Naloga Borove ekip® bo lahko. OMA je do sedaj v krat odšla z igrišča pora povranem delu prvenstva jo ^]Ao> tekme osvojila s čistim 3:0. v torej upravičeno meri na « sto. Če pa ga hoče osvojiti. P*j, tudi v nedeljo osvojiti obe ®rv ker ji je Breg tesno za pe*®7flVo-nedeljski tekmi je OMA torej j® rit in ima Bor le malo upaM® zmago. Vendar smo kljub ten® ? pričani, da bodo naša dekleta^^, vse od sebe, da bi zaigrala d“%-Tekma bo na sporedu na s*®^ nu «1. maj*, ob 10.30. INK* ŠD Breg sklicuje v petek. marca 1971 v dvorani pro*,1. nega društva Valentin Vod® ’ ob 20. uri v prvem ter ob v drugem sklicanju OBČNI ZBOR Dnevni red: predsedniško poročilo tajniško poročilo blagajniško poročilo poročilo nadzornega odbor* volitve novega odbora razno Vljudno vabljeni vsi člani-