Štajerski TEDNIK Aktualno Ptuj z Smetnjaki med bloki ovirajo parkiranje invalidov petek, 6. 5. 2022 stran 1 Zdravstvo Podravje z Odprt razpis za vodstveni kader v SB Ptuj  Stran 2  Stran 3 LLetnik ik LXXV z ššt. 34 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Ptuj, petek, k 66. maja j 2022 Podravje, Slovenija z Vrtiljak okoli minimalne plače Diana: Zakaj je bila princesa in zakaj Kate Middleton to nikoli ne bo? 5. MAJ 2022 št. 18 COLOR CMYK SPORED Od 6. 5. TV-spore do 12. 5. 2022 d Jurij Zrnec Lahko globoki humor, prepoln otožnosti in žalosti, ozdravi naša srca? Andrej Hofer »Zdaj si upam povedati na glas skoraj vse« Fabijan Wakounig: Odkrito o dogajanju v oddaji MasterChef Najnižje osnovne plače pod 400 evri Minimalna zakonsko določena plača v Sloveniji znaša 1.074 evrov bruto. Dejstvo je, da delodajalec plače, nižje od navedenega zneska, za polni, osemurni delovnik ne sme izplačati. Ker so osnovne plače v kolektivnih pogodbah za številne dejavnosti določene pod zneskom minimalne plače, delodajalci razliko do zakonske obveznosti pokrivajo z doplačilom do minimalne plače. Več na strani 3. Turizem Ormož z Kaj kaže poslovanje hostla za lansko leto  Stran 4 Haloze Cirkulane z Občinski zavod Belana začasno vodi Šibilova  Stran 5 Slov. gorice Benedikt z Slatinski vrelci in vrtina ponovno v roke občine  Stran 5 Podravje Destrnik z Začenjajo dolgo pričakovano obnovo pokopališča petkova izdaja  Stran 7 Foto: ČG Ptuj z Sindikat kmetov z Svetniki s pomisleki o brezplačni oddaji lokalov v mestu Pravi sindikat ali podaljšana roka ministrstva?  Stran 6  Stran 8 V šolah premalo obveznih ur športne vzgoje z Epidemija je otrokom vzela gibanje, ki je ključno za njihov normalni razvoj  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK petek, 6. 5. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 6. maja 2022 Ptuj z Zaradi smetnjakov na mestih za invalide ne moreta iz vozila »Rekli so nama celo, da nisva prava invalida!« „Ker nekateri sosedje smetnjake potisnejo tik ob invalidsko parkirno mesto, nikakor ne moreva normalno iz avtomobila. Oba s partnerko sva 100 % invalida, rešitve, ki nama jih ponujajo, da naj pač iz vozila izstopiva kar na cesti, ne pridejo v poštev, saj so tudi nevarne. Nekateri celo pravijo, da je tako preveč označenih mest za invalide in da ne potrebujemo nič več prostora za parkiranje vozila kot oni,“ je ogorčen Janko Marčič, stanovalec Kraigherjeve ulice 20 na Ptuju. Marčič živi v Kraigherjevi ulici s svojo partnerko Natalijo Špes. Oba sta invalida, on je tudi krvni bolnik hemofilik, ona ima cerebralno paralizo. Vsakodnevnih preprek, s katerimi se srečujeta, ker sta gibalno ovirana, je veliko. Pa vendar oba skušata živeti, kolikor se da normalno. Pri tem sta seveda vajena takšnih in drugačnih izzivov, a včasih zanju enostavno postane preveč. Pred blokom, v katerem sta- nujeta zadnje leto, je označeno parkirno mesto, namenjeno invalidom. Tega seveda uporabljata. A tik ob njem so nameščeni smetnjaki za vse stanovalce bloka. Locirani so na parkirnem mestu, tik ob „njunem“ prostoru. Ko so postavljeni na skrajnem desnem robu parkirnega mesta, lahko Janko in Natalija nemoteno izstopita. Kakor hitro pa smetnjake kdo prestavi bližje ali celo na rumene črte, ki označujejo prostor za invalide, Parkirnih mest za invalide premalo Pred nekaterimi bloki so smetnjaki postavljeni na zelenici, na funkcionalnih zemljiščih. „Pri nas bojda ne morejo biti, ker sta pod zelenico kanalizacija in vodovod,“ pravi Marčič. Še nedolgo nazaj je bilo parkirišče pred Kraigherjevo zarisano drugače. Prav zaradi novih stanovalcev so pred letom dni, ko sta se vselila, označili prostor za invalide. Tudi okrog tega naj bi bila deležna očitkov: „Invalidi smo baje krivi, ker vzamemo dva, tri prostore, kjer bi lahko parkirali drugi. Sam mislim, da bo treba zarisati v blokovskem naselju še kak dodatni prostor za invalide. V tem delu Kraigherjeve sta le dve označeni mesti za štiri bloke.“ imata velike težave: „Večkrat sva o tem, kaj se dogaja, obvestila redarstvo. Sva invalida, ki enostavno zaradi kaprice nekoga, ne moreta iztopiti iz avtomobila. Smetnjake postavijo dva centimetra od najinega vozila. Sosedje ponujajo rešitve, da naj partnerko, ki ima cerebralno paralizo, nalagam na glavni cesti, nekateri celo trdijo, da invalidi ne potrebujemo nič več prostora kot drugi. Slišal sem celo, da nisva prava invalida, ker lahko hodim, se vozim s kolesom in podobne nebuloze.“ Brkič: „Zadeve rešujemo skupaj z občinsko inšpekcijo“ Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja, pravi, da so z njunimi težavami seznanjeni. Stanje na terenu so preverili in jima svetovali: „Naše redarke so jima ob zadnjem klicu pomagale odstraniti smetnjake in omogočile, da sta lahko normalno izstopila iz vozila. Napotili smo ju, Foto: ČG Janko Marčič: „Dva invalida potrebujeta več prostora kot eden, da lahko normalno izstopita iz vozila. Nekaterim to ni logično.“ naj te zadeve rešujeta z občinsko inšpekcijo. To je namreč v njihovi pristojnosti.“ Marčič je o zapletih, ki jih imajo v stanovanjskem bloku, obvestil tudi ptujsko občino. V kratkem bo sklican skupni sestanek. Imel naj bi zagotovila, da iščejo rešitev. Da bodo zadeve preučili in skušali najti rešitev, so potrdili tudi na Mestni občini Ptuj. Brkič opozarja, da navedeni primer ni osamljen. Tudi marsikje drugje v blokovskih naseljih se srečujejo s podobnimi težavami. Zaradi ponavljajočih se dejanj posameznikov, ki bojda celo namenoma potisnejo smetnjake proti parkirnemu mestu za invalide, pa naj bi – tako pravita naša sogovornika – imeli težave tudi smetarji. Pogosto naj bi težko prišli do smetnjakov, saj so ti med vozili. „Verjetno nihče ni v prekršku, je pa to, kar počnejo, moralno sporno. Vem, da je problem s parkirišči na Ptuju velik, ampak za to nismo krivi invalidi. Je pa že leto dni parkirano zapuščeno vozilo v bližini nas, brez registrske. Zakaj ga ne odpeljejo, pa bo takoj vsaj en dodatni prostor,“ se sprašuje Marčič. Dženana Kmetec Ptuj z Nova dražba »rdeče šole« Ormož z 2,8 milijona evrov za projekt tehnološkega parka Še bodo znižali ceno Gradnja je pogojena z evropskim denarjem Tudi aprilska dražba zemljišča in stavbe na Raičevi 2, »rdečešole« , je bila neuspešna. Ceno bodo v prihodnjih dneh dodatno znižali. Bo pri poskusu 14. prodaje več sreče? Foto: ČG Bodo zdaj končno našli kupca za eno največjih praznih stavb v centru mesta? Še v začetku tega leta je ptujska občina za omenjeni objekt želela iztržiti vsaj 432.000 evrov. Čeprav so imeli tokrat v rokah tudi statično poročilo, s katerim so ovrgli vse sume o neustreznosti in nevarnosti objekta in so v kompletu ponudili še sosednjo parcelo, interesa med potencialnimi kupci ni bilo. Zemljišči skupaj merita 2.723 m², sam objekt 1.751 m². Od leta 2016, odkar je prazen, so ga na dražbi skušali prodati kar 13-krat po različnih cenah, vsakič neuspešno. Glede na lokacijo bi bil sicer primeren za različne vsebine. Če bo tudi cena za potencialne kupce sprejemljiva, je to gotovo ena izmed stavb na Ptuju z veliko perspektivo. Več kot dobrodošla bi bila tudi ureditev novih stanovanj na tej lokaciji, ki jih v mestu še kako potrebujemo. Ker tudi na aprilski dražbi ni bilo vplačane varščine, jo bodo ponovili. Objavljena bo v začetku maja. Izklicna cena bo nižja za 10 %, kar pomeni 388.800 evrov. Trenutno stanje, prazen objekt, ki propada, je zagotovo najslabša možna opcija, česar se zavedajo tudi na ptujski občini, a sredstev, da bi se sami lotili obnove, v proračunu ni zagotovljenih. Čeprav bi tudi aktualna lastnica en tak (seveda prenovljen) objekt krvavo potrebovala. Med drugim za potrebe Glasbene šole Karola Pahorja. Dženana Kmetec Občina Ormož načrtuje izgradnjo tehnološkega parka, ki je ocenjena na kar 2,8 milijona evrov. A njegova izvedba je pogojena s pridobitvijo evropskih sredstev. Na Ormoškem uspešno deluje mrežno-podjetniški inkubator, ki nudi spodbudo in pomoč podjetnikom začetnikom. V njem je trenutno inkubiranih enajst podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot 20 ljudi. Toda v stavbi nekdanjega sodišča, kjer ta deluje, se soočajo s prostorsko stisko, predvsem pa pogrešajo proizvodne prostore, ki bi prišla prav podjetjem s proizvodno dejavnostjo, oteženo je tudi organiziranje predavanj, dogodkov. Vsi poslovni prostori so zasedeni, možnosti širitve na obstoječi lokaciji ni, zaradi česar se je vodstvo občine odločilo za izgradnjo tehnološkega parka. Objekt s skoraj 1.700 kvadratnih metrov uporabne (neto) površine bi umestili ob vpadnici v ormoško cono, nasproti Mercatorjevega centra tehnike in gradnje. V pritličju načrtujejo proizvodne prostore s pripadajočimi spremljajoči prostori, v nadstropju pa predvsem pisarniške prostore, pisarne za upravo (RRC in mrežni inkubator) in večji prostor za skupinsko delo. Na občini pri tem ocenjujejo, da z oddajanjem poslovnih prostorov ne bi bilo težav, saj imajo že v tem trenutku podpisana pisma o nameri z mladimi podjetniki za najem preko 1.400 m² poslovnih prostorov. Kot je povedala direktorica občinske uprave Milena Debeljak, nameravajo z investicijo ustvariti spodbudno podporno okolje za razvoj podjetništva na gospodarsko slabo razvitem obmejnem območju, zagotoviti nove poslovne in proizvodne prostore ter omogočiti razvoj novih malih podjetij Zakaj novogradnja ob samevajočih prostorih nekdanjega Plastdispenserja Svetnika Simona Kolmaniča, ki je tako kot ostali svetniki sicer pozdravil investicijo, je na zadnji seji med drugim zanimalo, zakaj niso šli v smeri začetne ideje in bi načrtovani tehnološki park umestili v neizkoriščene, propadajoče nekdanje prostore podjetja Plastdispenser, ki jih je imelo v lasti zdaj že nekdanje podjetje Safilo. Vrbnjak je odgovoril, da so v začetku zares potekali pogovori o odkupu omenjenih prostorov po sprejemljivi ceni, a da je pred zaprtjem tovarne precej narasla. Trenutno je možen samo najem prostorov, ki bi jih bilo treba preurediti, za kar ne bi bilo mogoče pridobiti nepovratnih sredstev. Foto: MH Na tem mestu načrtujejo izgradnjo tehnološkega parka, ki bo odvisna predvsem od uspešnosti pri kandidiranju za evropska sredstva. in delovnih mest. Stavba bi hkrati predstavljala nekakšno centralno vstopno točko za vsa podjetja na področju con v občini. Brez evropskega denarja projekta ne bodo izvedli Nadaljevanje projekta bo sicer odvisno predvsem od uspešnosti pridobivanja evropskih sredstev. Investicija je ocenjena na okoli 2,8 milijona evrov, občina pri tem računa na dva milijona evrov nepovratnega denarja. Zanj bo morala uspešno kandidirati na razpisu. Brez evropskih sredstev projekta ne bo mogoče izvesti, je na vprašanje svetnika Janija Ivanuša realno priznal župan Danijel Vrbnjak, ki je hkrati optimističen. Z direktorico Debeljakovo sta zatrdila, da bodo poskušali s prijavo na vse možne razpise. Slednja je med drugim pripomnila, da vidi veliko prednost v sami pripravljenosti projekta, saj že imajo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje in drugo potrebno dokumentacijo. Po dokumentaciji sodeč začetek gradnje načrtujejo že julija letos, končanje pa jeseni 2023. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 6. 5. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 6. maja 2022 3 Podravje, Slovenija z Zakaj doplačilo do minimalne plače Ptuj z Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Osnovne plače tudi pod 400 evrov Razpisa za direktorski mesti Minimalna zakonsko določena plača v Sloveniji znaša 1.074 evrov, bruto. Dejstvo je, da delodajalec plače, nižje od navedenega zneska, za polni, osemurni delovnik ne sme izplačati. Ker so osnovne plače v kolektivnih pogodbah za številne dejavnosti določene pod zneskom minimalne plače, delodajalci razliko do zakonske obveznosti pokrivajo z doplačilom do minimalne plače. V javnosti se poraja napačno tolmačenje, da doplačilo do minimalne plače pokriva država. To ne drži, doplačilo je dejansko del plače in je strošek delodajalca. Država ga pokriva le v primerih, ko je sama delodajalec, torej za zaposlene v javnem sektorju. Nemalo ljudi se sprašuje, kako je sploh možno, da obstaja plača, ki je pod minimalno. Odgovor je preprost: ker tako določajo kolektivne pogodbe oziroma njihove tarifne priloge, v katerih so oblikovani zneski izhodiščnih (osnovnih) plač, ki so pod zneskom minimalne plače. Če je delodajalec zavezan kolektivni pogodbi, jo mora tudi spoštovati in udejanjati. Ker pa se je hkrati dolžan držati zakona, je zavezan delavcu izplačati znesek (vsaj) minimalne zakonsko določene plače. Prav to razliko – med osnovno plačo po kolektivni pogodbi, če je nižja od minimalne, in zakonsko določeno minimalno plačo – delodajalec izplačuje kot doplačilo do minimalne plače. Točnega podatka, koliko delavcev v Sloveniji za izplačilo zakonskega minimuma plače prejema doplačilo, na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) nimajo. Ministrstvo za javno upravo (MJU) sicer vodi evidence za javni sektor, v katerem doplačilo do minimalne plače prejema 24.900 zaposlenih (januar 2022). Kakšna je ta številka v go- 10. maja se izteče rok za prijavo na prosti delovni mesti, direktorja in strokovnega direktorja Splošne bolnišnice (SB) dr. Jožeta Potrča Ptuj. Če ne bo zapletov, bo kmalu znano, kdo bo ta zavod, v katerem se je lani obrnilo skoraj 40 milijonov evrov prihodkov, vodil naslednja štiri leta. Dokončne odločitve o morebitni ponovni kandidaturi aktualna direktorica še ni sprejela. spodarstvu, ni moč točno navesti. Na MDDSZ so povedali, da je v letu 2020 po njihovih podatkih plačo, nižjo od minimalne in minimalno, skupno prejemalo 42.600 delavcev, kar je slabih šest odstotkov vseh zaposlenih. GZS bi do minimalne plače vračunala stalne dodatke Kolektivne pogodbe, s tem pa tudi določanje izhodiščnih plač po posameznih plačnih razredih, so predmet dogovarjanja med socialnimi partnerji, torej delodajalci in sindikati. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) kot reprezentativna predstavnica delodajalcev zagovarja stališče, da bi stalne dodatke vnesli v osnovno plačo in tako umaknili izplačevanje doplačila do minimalne plače. V praksi to pomeni, da delavec sedaj do minimalne plače prejema doplačilo, k minimalni plači pa še dodatke. Obvezni je denimo dodatek za delovno dobo, ostali so odvisni od panožnih kolektivnih pogodb. Če bi dodatke vračunali v znesek Najnižje osnovne plače pod 400 evri „Najnižje osnovne plače v tarifnih prilogah h kolektivnim pogodbam so marsikje določene daleč pod ravnjo minimalne plače, z rastjo slednje pa področje, ker delodajalci ne želijo pristopiti k pogovorom o spremembah tarifnih razredov, postaja vse bolj neurejeno. Nekatere najnižje osnovne plače so tako pod 400 evri, zato delavke in delavci prejemajo doplačila do višine minimalne plače. Doplačila plačuje delodajalec, delavec tako v vsakem primeru prejema izplačilo v višini najmanj minimalne plače. Trditev, da delavci dobivajo plačo, ki je manjša od minimalne, niso resnične. Če pa bi morebiti bilo to res, je to prekršek, ki je sankcioniran z denarno kaznijo. V sindikatih se z izplačili plač pod minimalno plačo praktično nikoli ne srečamo,“ so pojasnili v ZSSS. Foto: ČG Foto: Sašo Švigelj Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je pojasnila, da je višina osnovne plače pomembna tudi zaradi obračuna dodatkov, ki se odmerjajo glede na osnovno (izhodiščno) plačo. Dodatki se po trenutni ureditvi obračunavajo k plači oziroma nad minimalno plačo in ne do minimalne plače, kot je to veljalo pred nekaj leti. Delodajalci bi po pojasnilu GZS ponovno želeli uvesti stari sistem, zato predlagajo, da bi se doplačilo do zakonsko obvezne minimalne plače nadomestilo s stalnimi dodatki. S tem bi seveda bili delavci na slabšem, saj bi prejeli manj kot trenutno, ko se jim dodatki k minimalni plači prištevajo. do zakonsko določene minimalne plače, bi delavci za opravljeno delo prejeli manj kot trenutno, ko se dodatki k minimalni plači prištevajo. ZSSS: osnovne plače bi izenačili z minimalno V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) si prizadevajo, da se najnižje osnovne plače izenačijo z minimalno. „Že dolgo in odločno si prizadevamo, da doplačila do minimalne plače ne bi bila več potrebna! V zadnjih letih si vztrajno prizadevamo za oblikovanje no- vega plačnega modela, predlagali smo sklenitev splošne kolektivne pogodbe, ki bi poenotila minimalne standarde, podprli bi tudi regulacijo z zakonom. Na delodajalski strani žal ni pripravljenosti za dialog v tej smeri. Nov krog začenjamo po prvomajskih praznikih. Izenačitev najnižjih osnovnih plač z minimalno je ena od naših zahtev, ki smo jo na politiko naslovili pred volitvami, na njeno uresničevanje pa bomo zelo pozorni tudi v prihodnje. Če pogajanja na panožni ravni ne bodo uspešna (so pa, kot vemo, prostovoljna), potem bo verjetno v tematiko res posegla država kot zakonodajalec,“ je pojasnila predsednica ZSSS Lidija Jerkič. V zdravstvu in socialnem varstvu 7.700 plač z doplačilom do minimalne Foto: Profimedia V javnosti velja zmotno prepričanje, da doplačilo do minimalne plače pokriva država. To ne drži, saj gre za strošek delodajalca. V zdravstvu in socialnem varstvu je doplačilo do minimalne plače za januar prejelo 7.700 javnih uslužbencev. V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije so navedli, da si za odpravo doplačila do minimalne plače in korekcijo plač v najnižjih plačilnih razredih, kjer so plače pod minimalno, prizadevajo že dalj časa. A pogajanja več ali manj stagnirajo. „V ta namen smo najprej z vladno stranjo junija lani podpisali dogovor, po katerem bi se morala usklajevanja začeti v roku enega meseca. Nato smo kljub neodzivnosti vladne strani pripravili pogajalski predlog, ki je bil usklajen znotraj Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS). Žal je vlada predlog zavrnila, svojega pa ni pripravila.“ Mojca Zemljarič Anica Užmah in Teodor Pevec Konec junija poteče mandat direktorici ptujske bolnišnice Anici Užmah in strokovnemu direktorju Teodorju Pevcu. Svet zavoda bo do novega vodstva s polnimi pooblastili skušal priti čim prej. Na aprilski seji so sprejeli sklep o objavi razpisa za obe delovni mesti. Časa za prijavo je le še nekaj dni, vloge sprejemajo do torka, 10. maja. Zraven zakonsko določenih pogojev mora strokovni direktor imeti najmanj izobrazbo medicinske smeri, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje. Med drugim je zahtevana specializacija s področja dejavnosti zavoda, pet let delovnih izkušenj, tri leta organizacijskih in vodstvenih izkušenj. Za razliko od strokovnega za samo direktorsko mesto ni eksplicitno zahtevana medicinska izobrazba, pač pa zadostuje le zaključen študijski program druge stopnje. Pogoj je tudi pet let delovnih izkušenj s področja vodenja in upravljanja. Izbiro direktorja SB Ptuj so v preteklosti večkrat spremljali zapleti kot posledica različnih razlogov. Tudi leta 2018 v prvo uspeha niso imeli, zato so razpis ponovili. Interes med kandidati je sicer bil velik. Na prvem razpisu so prejeli štiri vloge, a takratnega sveta zavoda ni prepričal nihče med njimi. Drugič se je prijavilo šest kandidatov, med katerimi so izbrali Užmahovo, aktualno direktorico. Razpis za strokovnega direktorja je bil takrat interne narave. Tako kot pred štirimi leti bo tudi tokrat o novem vodstvu odločal nedavno imenovani svet zavoda, ki je začel delati prejšnji mesec. V sedanji sestavi so se srečali šele trikrat. Potem ko bodo opravili svoje delo, mora njihovo odločitev potrditi še ministrstvo za zdravje, kar pa je praviloma le formalizem. Država kot ustanoviteljica ima od skupno sedmih kar štiri predstavnike in s tem prevladujoč vpliv. Po enega imenujejo še Mestna občina Ptuj, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zaposleni. Seveda bo tudi v tem primeru pomembno vlogo – kot pri vseh kadrovanjih in imenovanjih – odigrala politika. Direktor SB Ptuj je uvrščen v 57. plačni razred, 3.960 evrov bruto (osnovna plača brez dodatkov), strokovni direktor pa en plačni razred manj. Na tem delovnem mestu je Pevec zaposlen za polovični delovni čas. Dženana Kmetec Juršinci z Šolski prevozi Po novem po vseh vaseh Občina Juršinci širi mrežo šolskih prevozov. Vsem osnovnošolcem so bili sicer dostopni že doslej, a po novem bo kombi pripeljal še bližje njihovemu domu, je povedal župan Alojz Kaučič. „Že daljše obdobje so bile v odročnejših krajih izpostavljene želje, da za osnovnošolsko mladino za zagotovitev večje varnosti v prometu poskrbimo za dodatne prevoze. Nekaj časa smo to odlagali, a zaradi vse gostejšega prometa in tudi vedno večje kmetijske mehanizacije, ki je na cesti, smo se odločili ukrepati. Vendarle je najpomembnejše poskrbeti za varnost otrok. S kombi prevozi bomo sedaj pokrivali čisto vse vasi v občini, trasirali smo 16 novih postajališč, progo pa oblikovali tako, da bodo kombiji otroke pripeljali do obstoječih avtobusnih postajališč, tam bodo prestopili na šolski avtobus,“ je pojasnil župan. Izvajalec šolskega prevoza bo s kombijem dnevno naredil dodatnih 66 kilometrov, kar pomeni tudi dodatni strošek. „Gre za pilotni projekt, začeli smo po prvomajskih počitnicah. Šolski prevozi nas na letni ravni stanejo dobrih 70.000 evrov, skupaj z novimi linijami bo letošnji strošek približno 100.000 evrov,“ je dodal juršinski župan Kaučič. MZ Štajerski TEDNIK petek, 6. 5. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 6. maja 2022 Starše z Z novim OPN širitev poslovne cone v Zlatoličju Vedno težje do novih površin za gradnjo V občini Starše so začeli aktivnosti za širitev poslovne cone v Zlatoličju. Kot je znano, so v lanskem letu na tem območju uspešno prodali nekaj več kot sedem hektarjev zemljišč petim podjetjem, med katerimi je tudi Harvey Norman. Ker je zanimanje med investitorji še vedno precejšnje (bližina avtoceste), želijo obstoječo poslovno cono še nekoliko povečati. V neposredni bližini sicer zemljišča so, vendar kmetijska. Širitev se bo zato lahko nadaljevala samo pod pogojem, če jim bo uspelo spremeniti njihovo namensko rabo. V ta namen so že pripravili izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta (OPN SD-2), v katerem predlagajo spremembo 23 hektarjev kmetijskih zemljišč v območja proizvodne dejavnosti. Kot so pojasnili na starški občini, je bilo to območje v OPN-u, ki je bil sprejet leta 2016, predvideno za širitev gospodarske dejavnosti. Ker bo širitev poslovne cone posegla na najboljša kmetijska zemljišča, jih mora občina nadomestiti. Zakonodaja namreč določa, da je načrtovanje prostorskih ureditev na takšnih zemljiščih dopustno samo v primeru, kadar je mogoče usposobiti nadomestna zemljišča za kmetijsko rabo. Kot so predvideli v predlogu OPN, bodo slednja lahko zagotovili na več manjših lokacijah, kjer je danes gozd. Po besedah Mojce Kacjan, direktorice občinske uprave, gre za zemljišča, ki že v veliki večini mejijo na kmetijska, nekatera so tudi zaraščena. To tudi niso varovalni pasovi ali gozdovi s posebnim namenom. Prav zato zavračajo trditve nekaterih občanov, da imajo te gozdne površine pomen za vetrno zaščito bližnjih naselij oz. zmanjševanj erozij. Prednosti poslovne cone so vsekakor velike – občina lahko pričakuje večja sredstva z naslova nadomestila za stavbno zemljišče, občani pa nova delovna mesta. Urejena poslovna cona prinaša tudi izboljšanje prometne dostopnosti in ureditev spremljajoče infrastrukture. V Marjeti na Dravskem polju novi poslovni prostori Občina Starše je na pobudo podjetja Atermika začela s spremembami in dopolnitvami Občinskega prostorskega načrta (SD OPN št. 1). Omenjeni investitor bo prevzel stroške vseh postopkov. Gre za območje v naselju Marjeta na Dravskem polju v velikosti 3.377 kvadratnih metrov, ki bo namenjeno gradnji poslovnih in skladiščnih prostorov ter celoviti ureditvi prometne in gospodarske infrastrukture. V občini 450 nepozidanih stavbnih zemljišč Foto: ČG V občini je 450 nepozidanih stavbnih zemljišč. Da bi lastniki zemljišča pozidali, sedaj se jih namreč koristi tudi kot njive, bo občina v prihodnje razmislila o varovalkah: ali obdavčitvi ali pa spremembi namembnosti. So pa že začeli postopke za pripravo tako imenovanega OPN SD 3, v okviru katerega so vse občane in občanke že pozvali, da podajo svoje pobude za spremembe namenske rabe zemljišč. Odzvalo se jih je kar veliko, vendar je župan Stanislav Greifoner izpostavil, da Foto: gradivo občine Predvidena širitev poslovne cone v Zlatoličju imajo v občini ogromno nepozidanih stavbnih zemljišč. Bilo naj bi jih okoli 450, največ v Staršah in Zlatoličju. To pa predstavlja velike težave ravno pri spremembah občinskega prostorskega načrta, saj je glede na površino nepozidanih stavbnih zemljišč zelo malo ver- jetno pridobiti nove površine za gradnjo. »Naša želja je, da bi lastniki resno razmislili, kaj nameravajo v prihodnje s temi stavbnimi zemljišči. Možnosti je seveda več, lahko jih pozidajo, prodajo ali spremenijo njihovo namembnost. V občini imamo na primer stavbno zemljišče, Širitev športnega igrišča v Staršah Območje poslovne cone Zlatoličje ni edina lokacija, kjer nameravajo posegati v kmetijska zemljišča. Podobno težavo imajo tudi v naselju Starše, kjer bi radi povečali površine za rekreacijo (ob obstoječem športnem igrišču). Tudi to bo mogoče samo s spremembo 3.214 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč v območje za športno dejavnost. Na starški občini sicer poudarjajo, da ni nujno, da bodo nosilci urejanja vse njihove predloge tudi upoštevali. ki je bilo zazidljivo že pred letom 1965, ulica je asfaltirana, poskrbljeno je za kanalizacijo, javno razsvetljavo. Danes pa tam raste radič! In tega v naši občini več ne bomo dovolili, zato bomo v OPN zapisali »varovalko«. Če lastnik stavbnega zemljišča v roku petih let ne bo storil nič v zvezi z gradnjo, se bo zemljišče vrnilo v obstoječe stanje,« je izpostavil župan Greifoner. Nekateri zato zagovarjajo uvedbo davka na komunalno opremljena stavbna zemljišča, kar pa se v praksi še ne izvaja. Morebiti bodo lastniki le začeli razmišljati nekoliko drugače zaradi uvedbe takse za neizkoriščeno stavbno zemljišče (0,3 EUR/m2), ki jo prinaša sprememba zakona o urejanju okolja. Estera Korošec Ormož z Hostel lani zabeležil za dobrih 50 % več nočitev kot leto poprej 13.000 evrov proračunskega denarja, ustvarili 7.000 evrov dobička Poslovanje hostla v Ormožu je iz leta v leto obetavnejše. Lani so kljub koroni in omejitvam zabeležili skoraj 1.600 nočitev, s čimer so ustvarili dobrih 24.000 evrov prihodkov, kar je dobrih 50 % več nočitev v primerjavi z letom poprej oz. kar trikrat več glede na leto 2019. Finančni rezultat sicer za lansko leto (prvič) izkazuje dobiček, v višini blizu 7.300 evrov, a dejstvo je, da je iz občinskega proračuna za plače in materialne stroške šlo okoli 13.200 evrov proračunskega denarja. Kot kažejo rezultati, hostel po prvih poporodnih krčih, ki so mu nato sledile omejitve poslovanja zaradi epidemije, iz leta v leto beleži več nočitev. Medtem ko so v prvem letu delovanja našteli le 476 nočitev (odprt je bil sicer šele od maja), je število predlani naraslo na 1.042, lani pa je zabeležil že natanko 1.599 nočitev. Gostil je 674 gostov, od tega največ, kar 535, domačih. Sicer so prenočili gostje iz 22 tujih držav, med drugim iz Nemčije, Hrvaške, Avstrije, Srbije, Kosova, Estonije, Kitajske, Velike Britanije ... Hostel, ki nudi skupaj 32 ležišč, je bil najbolj zaseden avgusta in septembra. Najbolje gre v promet edina dvoposteljna soba z lastno kopalnico, največ težav pa jim povzroča zapolnitev sob z osmimi in šestimi posteljami, kar se je v času epidemije še posebej izkazalo za slabost. nakazujejo dobre obete tudi v letošnjem letu. V prvih štirih mesecih so zabeležili že 696 nočitev. Kar nekaj gostov je v hostlu prenočilo čez prvomajske praznike. V prvih štirih mesecih že skoraj 700 nočitev Dobiček za vzdrževanje hostla Rezerv je sicer še veliko, saj je bila zasedenost kapacitet lani v povprečju v višini 18 %. Ta številka bi bila najbrž višja, če poslovanja tako hostla kakor tudi ostalih turističnih nastanitev ne bi omejevala epidemija, še posebej novembra, ko so bili v Ormožu primorani odpovedati Martinovanje. Številke Direktor ormoškega zavoda za turizem, kulturo in šport Andrej Vršič, ki upravlja hostel, je z lanskim rezultatom zelo zadovoljen. »Kljub epidemiji smo bili solidno zasedeni in ustvarili dobiček, ki je namenjen za vzdrževanje hostla. Pričakujemo, da bo letos hostel dobro zaseden in prepričan sem, da bomo pozitivno poslovali.« Z nočitvami ustvarili višje prihodke (zneski v evrih) Prihodki od nočitev s turistično takso Prihodki Občine Ormož za plače Prihodki Občine Ormož za material in storitve Skupni prihodki Skupni odhodki 2019 (od maja dalje) 7.757 5.080 14.419 27.257 28.633 2020 18.791 8.238 15.518 42.549 43.351 2021 24.270 9.734 3.504 37.509 30.232 Vir: JTKŠ Občine Ormož Foto: MH V letošnjih prvih štirih mesecih so zabeležili 696 nočitev, lani v celotnem letu okoli 1.600. Finančni rezultat sicer prvič izkazuje dobiček, in sicer v višini blizu 7.300 evrov, a dejstvo je, da je iz občinskega proračuna za plače šlo okoli 9.700 evrov ter dodatnih 3.500 evrov proračunskega denarja za material in storitve, skupno torej okoli 13.200 evrov. Občina je sicer leto poprej za hostel namenila približno 10.000 evrov več, okoli 23.800 evrov (od tega za material in storitve kar 15.500 evrov, kar je skoraj petkrat več v primerjavi z lanskim letom), kljub temu pa je hostel leto 2020 zaključili z 800 evri izgube. Manjši stroški čiščenja in študentskega dela Dejanski prihodki od nočitev s turistično takso so lani znašali dobrih 24.270 evrov. Na drugi strani so skupni odhodki znašali dobrih 30.200 evrov, od tega največ, okoli 9.700 evrov za plače, dodatnih 3.900 evrov za študentsko delo, čiščenje je stalo okoli 2.100 evrov, sledijo ostali stroški, kot so varovanje, elektrika, komunalne storitve, voda, booking, telekomunikacije … V primerjavi z letom poprej jim je uspelo kar za dobrih 70 % zmanj- šati strošek čiščenja (z 8.000 evrov na 2.120 evrov), precej so zmanjšali tudi stroške študentskega dela (z okoli 9.800 evrov na 3.900 evrov), za okoli 2.500 evrov so upadli ostali stroški, na drugi strani pa so nekoliko narasli stroški plač (s približno 8.200 na 9.700 evrov) in varovanja. Po besedah Vršiča je do nižjih stroškov čiščenja prišlo na račun zaposlitve čistilke, ki hkrati čisti tudi telovadnico, prav tako so v precej manjšem obsegu najemali študente (zaradi dodatnih zaposlitev v zavodu in boljše notranje organizacije). Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 6. 5. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje petek z 6. maja 2022 5 Podlehnik z V času gradnje avtoceste je občina intenzivno obnavljala vodovodni sistem Podlehničani s kreditom, drugi bi obnavljali iz omrežnine Občina Podlehnik, ki ima med podravskimi občinami najvišji dolg na prebivalca, se je v preteklih letih zadolževala na račun investicij, med drugim odplačujejo posojilo tudi za izgradnjo povezovalnega vodovodnega omrežja. Zato v Podlehniku težko razumejo namero nekaterih podravskih občin, ki bi denar od omrežnine v celoti namenile v skupno blagajno, ob tem pa pričakovale še dodatno sofinanciranje. Vodovodni sistem Ptuj zagotavlja oskrbo območja 23 občin in na temo dotrajanosti vodovodnega omrežja je bilo sklicanih več kolegijev županov, kjer so predstavniki občin debatirali o nujnosti obnove omrežja in iskanju finančnih sredstev za izvedbo projekta. A kot ocenjuje podlehniški župan Sebastian Toplak, se nad projekt zgrinjajo temni oblaki. Občinskim svetnikom je pojasnil: »Trenutno iščemo vire financiranja. Srž problema je, da so evropska sredstva prvenstveno namenjena novogradnjam in hidravličnemu izboljšanju, slednje pomeni, da obstoječi vod ne zadošča več potrebam in je potreben razširitve. V našem primeru pa gre prej za obnovo sistema zaradi dotrajanosti in te investicije bi se morale kriti iz naslova pobranih omrežnin.« Nadaljeval je, da je bila doslej praksa takšna, da so se dogovorjene investicije financirale iz skupnega fonda, večina omrežnine se je namenila za investicije po občinah, kjer je bila ta tudi plačana. Nujne investicije v skupno infrastrukturo so pogosto financirale Foto: Mojca Vtič Župan Sebastian Toplak je svetnikom razkril namere občin glede delitve prihodkov od omrežnin. Foto: ČG Obnova regijskega vodovoda je, kot kaže, še velika neznanka. tudi posamezne občine, kjer so se te potrebe pojavile. »Sedaj je na mizi predlog, da bi se prenova povezovalnega vodovodnega omrežja financirala iz omrežnine nas vseh in še z dodatnim vložkom občin ter da se omrežnina ne bi več delila po občinah, kjer je bila pobrana. S tem predlogom načeloma ni nič narobe, vendar bi pri tem morali upoštevati tudi dosedanje vložke občin v skupno infrastrukturo, vsaj v obdobju po podpisu sporazuma o enotni omrežnini leta 2015,« je na seji občinskega sveta v Podlehniku dejal Toplak. Dodal je, da naj bi bil med redkimi župani, ki ni soglašal s tovrstnim predlogom oz. je želel, da se vložek Občine Podlehnik, ki je bila primorana sama financirati povezovalne vode, prizna. »Ko so gradili avtocesto, smo morali sami financirati izgradnjo povezovalnega vodovoda, saj Komunala teh investicij ni imela v programu. Konkretno to pome- ni dva projekta, eden skozi center Podlehnika in drugi Podlehnik – Gorca, skupni znesek investicije je bil skoraj pol milijona evrov. Za te investicije še sedaj odplačujemo posojilo. Zato sem želel, da se naš vložek prizna, vendar pa smo župani pri tem v zelo neenakem položaju tako, da bomo morali pogovore na to temo v prihodnje še intenzivirati,« je še povedal svetnikom, ki so mu pritrdili v razmišljanju. Mojca Vtič Benedikt z Prekinjena pogodba za gradnjo term Cirkulane z Izbrali novo ime za javni zavod Čakajoč na cekine za vrtine Bela Cirkulane premalo razlikovalno Pred dobrim letom je Občina Benedikt podaljšala pogodbo z mariborskim podjetjem Beneco, ki naj bi pripeljalo investitorja za izgradnjo termalnega centra ter postavitev sistema za izkoriščanje slatinskih vrelcev in geotermalne energije. Občina Cirkulane je pred časom pristopila k ustanavljanju javnega zavoda, ki so ga poimenovali Bela Cirkulane. Kot je znano, je bil to edini način, da lokalna skupnost prevzame upravljanje gradu Borl. Dogovori z Ministrstvom za kulturo, ki je lastnik objekta, so sicer v teku. Foto: SD Gradnja termalnega centra se odmika, saj podjetju Beneco ni uspelo najti investitorja zanjo. Podaljšanje pogodbe, je takrat pojasnil župan Milan Repič, ni pomenilo nobenega novega koraka k izgradnji termalnega kopališča, pač pa zgolj formalnost, da je pogodba iz leta 2016 z aneksom ostala v veljavi. Z obnovitveno pogodbo se je podjetje Beneco zavezalo, da bo do 31. decembra 2022 začel izgradnjo Termalnega centra Benedikt, obenem pa še najmanj pripravljalnima dela za izkoriščanje geotermalne energije in slatinskih vrelcev, pri tem pa mu bo občina nudila vso možno podporo. Izgradnja benediških term, za katero je že bilo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje, je, kot je znano, zastala zaradi stečaja podjetja CM Inženiring. Nato je projekt s skoraj osmimi hektarji zemljišč vred od državne družbe za upravljanje terjatev bank, bolj poznane kot DUTB, odkupil Beneco. Ker tudi v tem letu dni v Benedikt ni pripeljal investitorja, ki bi bil v projekt pripravljen vložiti od 35 do 40 milijonov evrov, torej ni izvedlo obveznosti iz pogodbe, je imel župan samo dve možnosti: ali pogodbo z aneksom znova podaljšati ali ne. Odločil se je za slednje. Prekinitev je bila sporazumna, slatinski vrelci in vrtina, ki so v občinski lasti, pa s tem razbremenjeni. Nič novega ni, da je geotermalna energija v Sloveniji, z njo je najbolj bogat prav severovzhodni del, v primerjavi z drugimi, tudi sosednjimi državami premalo izkoriščena, je pa res, da sta na tem področju precej neurejena tako sofinanciranje projektov kot zakonodaja – geotermija namreč spada pod kar štiri zakone. V Benediktu so geotermalno vrtino izvrtali že leta 2004 in izdelali tudi načrte za izgradnjo, a ti, kot rečeno, še naprej ostajajo v predalu. Tudi Terme Gaja v Janežovcih, projekt destrniškega župana Franca Pukšiča še iz časov njegovega prvega županovanja, so že imele gradbeno dovoljenje, a se je prav tako zataknilo pri denarju. Občina Destrnik je takrat zaradi term ustanovila podjetje Terme Gaja in vanj vložila približno pol milijona evrov, nato pa je vse zastalo, saj Pukšič ni dobil novega županskega mandata, to pa je očitno odgnalo tudi investitorja. Kot je slišati z Destrnika, tudi ideja o njihovih termah še ni zamrla, a brez investitorja, ki se bo pojavil s kupom denarja, ne bodo pomagali ne načrti ne »pošlihtana« zakonodaja. Senka Dreu Glede na menjavo aktualne politike se bodo verjetno pogajanja nekoliko podaljšala. Vsi deležniki si sicer prizadevajo, da bi lahko vrata gradu Borl za obiskovalce odprli čim prej oz. še v tej turistični sezoni. Registracija Javnega zavoda Bela Cirkulane pa se je ustavila pri samem imenu. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Nina Horvat, so jim s Sodnega registra (Register) sporočili, da je ime »Javni zavod Bela Cirkulane« premalo razlikovalno. Ker je beseda »Cirkulane« geografska označba, ji je treba dodati še neki drugi levi ali desni pristavek (fantazijske narave) ali katero drugo možnost. Zato so zaposlene na Registru zaprosili, da jim podajo več variant imena, ki bi bile zanje sprejemljive. Foto: ČG Na zadnji seji občinskega sve- Javni zavod, ki naj bi prevzel upravljanje gradu Borl, se bo imenoval Beta so se zato odločali med imeni: lana Cirkulane. Belana Cirkulane, Bela Borl ali Grad Borl. O tem so svetniki in nja je bila tudi županja Antonija denje zavoda je prevzela do imenovanja direktorja/-ice (jesenski svetnici razpravljali na odborih, Žumar. meseci) oz. največ za eno leto. kjer so se najbolj nagibali k prvi Njene naloge v prihodnjih mesevarianti imena – Belana Cirkulane. cih obsegajo naloge za začetek To pa predvsem zato, ker bo omedela zavoda, vpis v sodni register njeni zavod deloval na področju ter sklic ustanovitvene seje. Ker turizma in kulture celotne občine, V povezavi z registracijo Jav- je njena stopnja izobrazbe VII/1, v prihodnosti pa tudi na področju socialnega varstva. Člani odbora nega zavoda je novost tudi ta, da so temu primerno prilagodili tudi za finance so bili v precejšnji dile- so že imenovali v. d. direktorice. odlok. V slednjem je namreč zapimi, katero ime izbrati, naposled To funkcijo je prevzela Marjetka sano, da mora imeti direktor/-ica so vendar dali prednost Belani Šibila, sicer uslužbenka občinske stopnjo izobrazbe VII/2. pred Bela Borl. Podobnega mne- uprave cirkulanske občine. VoEstera Korošec Marjetka Šibila je v. d. direktorice Javnega zavoda Belana Štajerski TEDNIK petek, 6. 5. 2022 COLOR CMYK petek z 6. maja 2022 V središču 6 stran 6 Spodnje Podravje z V osnovnih šolah premalo obveznih ur športne vzgoje Epidemija je otrokom vzela gibanje, ki je ključno za njihov Epidemija je povzročila največji upad gibalne učinkovitosti in največjo porast debelosti pri slovenskih otrocih v zadnjih tridesetih letih. To so ugotovitve raziskovalne ekipe SLOfit, ki že vrsto let spremlja podatke Športno-vzgojnega kartona. Kot je izpostavil Gregor Jurak, vodja skupine in redni profesor na Fakulteti za šport, je gibalna učinkovitost otrok že v prvem valu epidemije upadla za okoli 15 odstotkov in se je v lanskem letu še malenkost poslabšala. Tudi napovedi za letošnje šolsko leto niso nič kaj optimistične. »Našim strahovom sledijo tudi opozorila učiteljev, ki opažajo težave z zbranostjo, klepetavost, nemir, daljše pisanje nalog, upočasnjeno razmišljanje, slabše pomnjenje in znanje ter težave pri postavljanju ciljev …,« je izpostavil dr. Jurak. Posebej jih skrbi dejstvo, da politični in strokovni odločevalci s tem v zvezi niso sprejeli prav nobenega intervencijskega ukrepa. V SLOfitu si zato na različne načine prizadevajo za zmanjšanje teh izjemno škodljivih posledic. Kot je izpostavil dr. Jurak, predlagajo: ponovni zagon intervencije Zdrav življenjski slog, skupno poučevanje učitelja športne vzgoje in razredne učiteljice, redne gibalne odmore, zmanjšanje števila vadečih v skupini, telesno dejavno poučevanje pri vseh predmetih, organiziranje učilnic na prostem, vzpostavitev intervencij za obravnavo otrok z debelostjo in nizko gibalno učinkovitostjo ter sprejetje interventne zakonodaje. Zdrav življenjski slog je po besedah dr. Juraka eden ključnih intervencijskih zakonov, ki so ga predstavili tudi v državnem zboru, vendar ni dobil zadostne podpore. Gre za program, ki dokazano pozitivno vpliva na povečanje gibalne dejavnosti otrok, zmanjšanje deleža otrok z debelostjo ter odsotnosti od pouka zaradi bolezni. Med predlogi je tudi uvedba ene ure športne vzgoje dnevno po celotni navpičnici, ki jo poučujejo športni pedagogi – na razredni stopnji pa je po mnenju dr. Juraka strokovno najustreznejša rešitev skupno poučevanje razrednih učiteljev in športnih pedagogov. Po vzoru gimnazij bi spremenili zako- Foto: ČG Če so starši gibalno dejavni, je velika verjetnost, da bo takšen tudi otrok. nodajo, v kateri ure športne vzgoje v osnovni ter poklicnih in tehniških šolah ne bi več sodile v obseg obremenitve šolarjev. »Otrokom moramo v prihodnje zagotoviti prav vsak dan uro kakovostne športne vadbe. V zadnjih dveh letih smo namreč umetno odvzeli (skoraj) vse dražljaje, ki so ključni za njihov normalni razvoj.« Med predlogi tudi ukinitev domačih nalog Še bolj revolucionaren predlog je ukinitev domačih nalog v prvem triletju, v drugem dopustnost samo gibalno dejavnih domačih nalog in v tretjem domače naloge za največ 60 minut sedenja. »Na žalost še nisem zasledil resne razprave o tem in se mi zdi, da se trenutno samo mi zavzemamo za takšno omejitev domačih nalog, čeprav so to že storile druge države. Med njimi velja izpostaviti posebej tiste, ki imajo dokazano najboljše izobraževalne sisteme, npr. Finska. Problematika domačih naloga je povezana z obsegom učne snovi. Ker je v učnem načrtu zelo veliko snovi, se učitelji zatekajo k pogostemu delu doma. Pogosto se dogaja, da se z domačimi nalogami povsem preveč ukvar- Osnovne šole ponujajo številne možnosti za gibanje Kot so sporočili z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je po obsegu letnega števila pedagoških ur programa osnovne šole pouk športa med vsemi obveznimi predmeti na tretjem mestu. V vseh devetih letih imajo učenci 834 ur pouka športa. Ob tem izpostavljajo še številne druge športne aktivnosti, ki se izvajajo v okviru osnovnošolskega izobraževanja (plavalni tečaj, šole v naravi, športni dnevi, športne dejavnosti v času podaljšanega bivanja ...). Po mnenju pristojnega ministrstva imajo torej učenci dovolj možnosti za gibanje. Med drugim so izpostavili, da se že vrsto let vrstijo pobude različnih skupin, ki želijo povečati število ur posameznega predmeta. »Vsako spreminjanje predmetnika s povečanjem ur posameznega predmeta bi pomenilo zmanjšanje ur pri drugem predmetu. To pa je domena Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje,« so še zapisali. jajo starši in dejansko takšno domače delo sploh nima želenih učinkov. Zato je nujno ob razpravi domačih nalog odpreti tudi razpravo o korenitem zmanjševanju učne snovi in vlogi učitelja pri osvajanju znanj,« je izpostavil sogovornik. Vidovič: »Ocenjevanje vzgojnih predmetov je škodljivo« Tudi na osnovnih šolah Spodnjega Podravja športni učitelji opažajo upad gibalnih sposobnosti, povečanje telesne mase in kožne gube. Učenci prvega in drugega triletja imajo športno vzgojo na urniku trikrat, zadnje triade pa samo dvakrat na teden. To je po mnenju Mitje Vidoviča, ravnatelja OŠ Hajdina, zaradi pretežno sedečega dela v šoli in časa preživetega za računalniki in telefoni premalo. Po njegovem mnenju je težava predvsem v tem, da je velik delež športnih vsebin (Šport za zdravje, Šport za sprostitev, Izbrani šport, Gibanje in zdravje, folklora, rokomet, nogomet, ples, judo, gimnastika …) izbirne narave, kar pomeni, da si jih izberejo učenci, ki so gibalno že dobro razviti. Učenci, ki bi gibanje najbolj potrebovali, pa tovrstnih vsebin ne izberejo. »Menim, da bi bila boljša rešitev uvedba 5 ur športa na teden (ena ura dnevno) za vse učence, ki pa ne bi štela v Ptuj z Svetniki s pomisleki o brezplačni oddaji lokalov v mestu Beletrini brezplačni najem prostora za leto dni Čeprav so pogoji za brezplačno oddajo občinskih poslovnih prostorov jasno določeni, imajo številni svetniki pomisleke okrog tega, komu, na kak način in pod katerimi pogoji naj se ta možnost sploh omogoči. »Oni se gredo biznisa, obračajo velike denarje, mi pa jim dajemo prostore brezplačno v najem. Enkrat so nas že peljali žejne čez vodo,« je bil med drugim okrog predloga, da se prostor na Aškerčevi 8 da v brezplačno uporabo društvu Beletrina, kritičen svetnik Rajko Fajt. Da lahko občina društvu v javnem interesu brezplačno odda prostor v najem, mora tak predlog potrditi tudi mestni svet. V zadnjih mesecih so potrdili več takšnih predlogov, praviloma brez pripomb. Tudi na aprilski seji so potrjevali dva takšna predloga, za oddajo prostora na naslovih Aškerčeva 8 in Prešernova ulica 16. Slednjega bo uporabljalo društvo za reševanje prostoživečih in zavrženih živali Grajske tačke. Ti bodo omenjeni prostor lahko brezplačno uporabljali pet let. Za krajšo ročnost pa so se svetniki odločili v drugem predlaganem primeru. Poslovni prostor na Aškerčevi so društvu Beletrina brezplačno oddali le za leto dni. Nekdanji TIC še vedno prazen V oči najbolj bodejo prazni prostori v strogem centru mesta. Eden takih je prostor na Slovenskem trgu, v katerem je deloval TIC in je še vedno brez najemnikov. Izvajali naj bi oglede, najemnik, s katerim so že bili dogovorjeni, je namreč od pogodbe odstopil. Kot je dejala županja Nuška Gajšek, zaradi pomanjkanja kadra. Foto: ČG Razlogov za to pa je več. Čeprav imajo status društva v javnem interesu in torej izpolnjujejo pogoje, imajo številni svetniki okrog upravičenosti pomisleke. „Če so to humanitarna društva, se strinjam. A tudi če izpolnjujejo pogoje, je treba pogledati, komu dajemo prostore brezplačno. Beletrina se ukvarja s čisto komercialo, direktor Mitja Čander nas je že enkrat peljal žejne čez vodo. Če bodo prostor vsaj uredili, v redu. Menim pa, da je namen brezplačne uporabe povsem drugačen. Za planince, društvo za zaščito živali, to nimam pomislekov, v tem primeru, ko se gredo biznisa, pa jih imam,« je bil jasen Fajt. Svetnik Miha Požgai je prepričan, da bi bilo treba pred brezplačno oddajo občinskih prostorov najprej storiti vse, da bi našli koga za poslovni najem. Šele ko to ne bi uspelo, bi prostore (upravičeno) oddajali brezplačno. Ob tem je opomnil: »Za to isto društvo imamo razpis na občini, ki je dejansko napisan direktno za njih, za 40.000 evrov. Lahko si privoščijo tudi poslovni najem.« Foto: ČG Prostor na Aškerčevi 8 društvo Beletrina sicer že uporablja, odslej imajo za brezplačni najem sklenjeno veljavno pogodbo z občino. A le enoletno, po prvotnem predlogu bi bila ročnost veliko daljša, pet let. Ko se ne splača obnavljati ... Županja Nuška Gajšek je zagotovila, da zmeraj občinske lokale, ki so zanimivi, ponudijo na trgu, šele nato predlagajo brezplačni najem. Zatrdila je, da ob tem tudi tehtajo, ali je prenova smiselna. Tako kot v primeru prodaje lahko pri najemu znižajo ceno za največ 30 % glede na cenilno vrednost. Sergeja Puppis Freebairn meni, da bi prostore morali oddajati društvom, ki jih dejansko tudi re- dno uporabljajo: »Zapolniti želimo mestno jedro, in če člani društva pridejo enkrat na mesec tja, nismo naredili nič.« Na podlagi vseh slišanih dilem je županja predlagala, da se v primeru Beletrine skrajša ročnost, kar so potrdili tudi svetniki in jim za zdaj omogočili le enoletno brezplačno uporabo prostorov, za potrebe festivala Dnevi poezije in vina. Skladišče, ki so jim ga namenili, naj bi bilo sicer v slabem stanju, vlažno. Interesa za najem v preteklosti naj ne bi bilo, kar je potrdil tudi nekda- nji župan Štefan Čelan. Obnove se ne občina ne najemniki, ki sicer ta prostor že uporabljajo, a doslej za to niso imeli veljavne pogodbe, ne nameravajo lotiti. »Zmeraj gospodarno tehtamo, kakšen bi bil vložek in kakšen končni izkupiček. Ko ocenimo, da se obnova ne izplača, raje prostor brezplačno oddamo ali prodamo po nižji ceni v stanju, kot je. Ob znižani najemnini tudi za 80 % se vlaganja pogosto enostavno ne izplačajo,« je dodala Gajškova. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek z 6. maja 2022 petek, 6. 5. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 Na podeželju se otroci premalo gibajo normalni razvoj Foto: ČG Otroci so zaradi epidemije vse manj gibalno sposobni. tedensko obremenitev oddelkov, saj gre za razbremenitev učencev. Hkrati bi predlagal, da se predmet šport ne ocenjuje s številčnimi ocenami, saj je ocenjevanje pri vzgojnih predmetih nepotrebno oziro- ma celo škodljivo ter predstavlja nepotrebno obremenitev,« je dejal Vidovič in dodal, da bi morala športno vzgojo v prvi triadi poučevati športni pedagog in razredni učitelj, v drugem triletju pa že od 4. razre- Domače naloge so koristne »Sem zagovornica domačih nalog, saj otroci s tem vadijo in se učijo. Nekatere vsebine pač zahtevajo vajo, tudi šport. Ne moreš na primer igrati odbojke, če se ne naučiš posameznih elementov,« je povedala Simona Lozinšek, pomočnica ravnateljice OŠ Ljudski vrt Ptuj. da samo športni pedagog z normativom 20 učencev, kot je to sedaj od 6. razreda naprej. Trenutni normativ (28 učencev in ena sama razredna učiteljica) po mnenju Vidoviča ne omogoča kakovostnega dela. »V takih pogojih je še posebej težko izvajati elemente gimnastike in druge vsebine, ki zahtevajo določena specialna znanja. Teh pa žal vsi razredni učitelji nimajo ali nimajo poguma za izvedbo samostojno. V tandemu bi bilo delo in izvedba tovrstnih in ostalih pomembnih gibalnih vsebin izjemno učinkovito.« Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč, zagovarja uvedbo eno uro športa dnevno, ki bi bila obvezna za vse učence. Tudi na podeželskih šolah namreč opažajo, da se otroci premalo gibajo. »Močno si želimo, da bi učenci ozavestili pomen gibanja, saj je slednje pomembno za razvoj kognitivnih funkcij. Tudi kakšni počepi med učnim procesom in sedečim delom so včasih dovolj, da možgančki otrok malce zadihajo in se ponovno zberejo.« Prav tako Petkova podpira ponovno vzpostavitev Zdravega življenjskega sloga, ki je učencem omogočal več ur športne vzgoje na teden, rezultati na gibalnem področju pa so bili precej boljši. Na največji ptujski osnovni šoli Ljudski vrt so mnenja, da bi morali biti učenci vsak dan gibalno aktivni. »Predvsem bi morali aktivirati učence, ki športa nimajo preveč radi. Če bi bila ura športa na urniku vsak dan, bi se ti učenci gibali vsaki Foto: ČG Mitja Vidovič, ravnatelj OŠ Hajdina, podpira uvedbo eno uro športa na dan za vse učence. dan. Če pa imajo na izbiro, pa se ne bodo. Prav zato bi morali učne načrte posodobiti, tudi predmetnik bi morali prevetriti in dodati sodobnejše predmete, več gibanja,« je pojasnila Simona Lozinšek, pomočnica ravnateljice in profesorica športne vzgoje. Zdrav življenjski slog pa bi morali po besedah Lozinškove osvestiti vsi družinski člani: »Pa s tem ne mislim prevažanja otrok na številne popoldanske dejavnosti. Verjetno bi bilo več učinka, če bi se starši skupaj z otrokom Otroci, ki se gibajo, so učno uspešnejši in ustvarjalnejši »Ob pomanjkanju telesne dejavnosti in pretiranem sedenju pred zasloni ne zakrni le telo in ne upade samo telesna zmogljivost, ampak tudi možgani. In to pri vseh starostnih skupinah, le da pri otrocih še veliko hitreje in bolj opazno. Otroci za pravilen telesni, duševni in intelektualni razvoj potrebujejo niz različnih, tudi gibalnih, dražljajev. Gibanje za otroke zagotavlja ustrezno nevrogenezo, tj. ustvarjanje novih živčnih celic – za učenje,« je pojasnil prof. dr. Gregor Jurak in dodal, da se športno aktivni otroci lažje spopadajo s stresom in depresijo ter so učno uspešnejši in ustvarjalnejši. Destrnik z Pogodba za obnovo in širitev pokopališča Ptuj z Program varstva okolja 2022–2027 V drugo le našli izvajalca Občani lahko izpolnijo anketo Destrniško pokopališče že nekaj let kliče po obnovi, prav tako je na njem začelo primanjkovati grobih mest. Mrliška vežica je dotrajana in nima dovolj pokrite površine, prav tako ne ustreznih spremljajočih prostorov za osebje in svojce. V slabem stanju je parkirišče, zastarela in neprimerna je javna razsvetljava. Pokopališče ne ustreza sodobnim standardom, saj nima ne polj za žarne grobove niti zelenih površin za raztros pepela, za povrh je postavljeno tako, da je dostop do grobov iz poslovilnega objekta mogoč le po lokalni cesti. Tak način ni prometno varen, še manj pa v skladu s pieteto do pokojnika in sočutjem do žalujočih svojcev. Načrti za novo pokopališče so bili narejeni že pred leti, še pod vladavino Vladimirja Vindiša, a so bili predragi, zato so pristali v predalu, saj jih svetniki niso »požegnali«, so pa slednjič potrdili Pukšičev projekt, ki je v proračunu zanj rezerviral 281.000 evrov. A se je znova zapletlo, tokrat pri izvajalcu. Na prvi razpis se namreč ni prijavil noben gradbinec, ki bi bil pripravljen prevzeti delo in pokopališče na dokaj zahtevni lokaciji zaradi konfiguracije terna razširiti, poleg tega pa obnoviti tako, da bo zadoščalo sodobnim standardom. Občina je morala zato razpis ponoviti v upanju, da bo v drugo več sreče. In je bila. Projekt je prevzelo Foto: SD gradbeno podjetje Gaal iz Podčetrtka, ki že gradi tudi dva kilometra dolg destrniški odsek regionalne kolesarske povezave od Janežovcev do režijskega obrata na Drstelji. V začetku aprila je torej Gaalov direktor Albin Leskovšek podpisal še pogodbo za prvo fazo obnove pokopališča, ki je vredna dobrih 276.000 evrov. Kot je povedal, bodo v sedmih mesecih pokopališče razširili, zgradili terase in oporne zide, povezovalne poti in stopnišče na strmini med mrliško vežico in obstoječim pokopališčem, da ne bo treba več hoditi po cesti. Pokopališče bo dobilo 80 žarnih grobov, dodatnih 72 enojnih grobnih mest in prostor za raztros pepela pa tudi novo javno razsvetljavo in ograjo. Dela bo izvedel Gaalov podizvajalec Boštjan Škorc iz Pristave pri Mestinju. Projekt obnove in širitve pokopališča je sicer razdeljen v več faz, dokončan naj bi bil v treh letih. Senka Dreu Več gibanja za večjo koncentracijo otrok Na osnovnih šolah sicer izvajajo razširjeni program: podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, pouk neobveznih izbirnih predmetov, interesne dejavnosti in tudi ure za zdrav življenjski slog. V poskusu Gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, ki so ga izvedli na 155 osnovnih šolah, so ga drugače konceptualizirali. Imeli so najmanj pet ur gibanja na urniku, šole pa so izvajale aktivne daljše odmore. Vse to je pozitivno vplivalo tudi na izvajanje obveznega programa, kjer so zaznali večjo koncentracijo učencev in manj nasilja. Vsekakor pa je čas za nove pristope poučevanja obveznega programa in za razmislek o tem, katere vsebine bi morali nadomestiti z novimi, sodobnejšimi. To pa seveda pomeni, da bo treba s seznama predmetov tudi kaj črtati. Estera Korošec Kmalu bo sprejet petletni občinski program varstva okolja za Mestno občino (MO) Ptuj. K sodelovanju s pomočjo ankete vabijo občane, ki lahko izrazijo svoje (ne)zadovoljstvo in predlagajo ukrepe za reševanje lokalnih okoljskih težav. Mestnim občinam zakon nalaga pripravo občinskih programov varstva okolja. Nekatere že imajo sprejet in veljaven ta programski dokument, na ptujski občini ga pravkar izdelujejo. Opredelili se bodo do aktualnega stanja okolja, določili prednostne probleme, cilje in zastavili ukrepe, potrebne za izboljšanje. Na spletni strani občine je objavljena anketa, ki občanom daje možnost aktivnega sodelovanja. Vprašanja se nanašajo na Mrliška vežica je dotrajana, nima dovolj pokrite površine niti ustreznih spremljajočih prostorov, v slabem stanju je tudi parkirišče. sprehodili ali kolesarili oz. bili kako drugače gibalno aktivni.« zadovoljstvo uporabnikov s kakovostjo pitne vode, zraka, varovanja tal, prilagajanja podnebnim spremembam ... Anketa bo dostopna do četrtka, 12. maja, v drugi polovici meseca bo dokument javno razgrnjen. Na MO Ptuj zagotavljajo, da bodo prejete rezultate ankete upoštevali pri oblikovanju okoljskih ciljev za prihodnost. Izzivov je veliko. Kot je razvidno iz analize stanja za lansko leto, je za MO Ptuj značilna nadpovprečna gostota javnega cestnega omrežja v primerjavi z državnim povprečjem. Promet tako ostaja pomemben onesnaževalec zraka. Povečuje se tudi raba električne energije, in sicer na vseh segmentih. Lani v primerjavi z letom 2012 za kar 3,2 %. Problem Ptuja ostajajo tudi neprijetne vonjave, predvsem na desnem bregu reke Drave, kar je posledica industrije. Pred velikimi izzivi sta tudi kmetijstvo in turizem. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 6. 5. 2022 COLOR CMYK Kmetijstvo 8 stran 8 petek z 6. maja 2022 Starše, Hajdina z Tisti, ki jim kmetijstvo pomeni preživetje, so za namakanje Kmetje korak bližje gradnji namakalnih sistemov Nezanesljivost padavin oz. njihov primanjkljaj ogroža proizvodnjo vrtnin, sadja in ostalih kmetijskih kultur, zato se kaže vedno večja potreba po namakanju kmetijskih zemljišč. Tega se zelenjadarji že dobro zavedajo, več skeptikov je med poljedelci. A kot pravijo na kmetiji Drevenšek iz Gerečje vasi: »Z namakanjem lahko izločiš največji riziko v kmetijstvu – primanjkljaj padavin.« Medtem ko zelenjadarji že leta poudarjajo, da brez namakanja ni zelenjave, so poljedelci do namakalnih sistemov zadržani, čeprav država oziroma Evropska unija njihovo izgradnjo od vodnega vira do njive financirata v višini 100 %. Kaj je torej razlog za pomisleke? »Eden od ključnih vzrokov je skupna količina padavin, ki še vedno zadošča za pridelavo žitaric. Ob tem ni vsaka sezona ekstremno sušna, da bi ljudje razmišljali o namakalnih sistemih. Drugi velik zaviralec je posestna in lastniška struktura. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki dajejo zemljo v zakup in ki se torej primarno ne ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, se bojijo stroškov vzdrževanja. Tretja težava je zapleten zakonodajni postopek in sodelovanje najrazličnejših akterjev, od občine, kjer mora biti politična volja, svetovalne službe in do kmetov, ki morajo podpisati obvezujoče pogodbe o namakanju,« je pojasnil Marko Černe, svetovalec za namakanje na ptujskem kmetijskem zavodu. In kje je v tej zgodbi o namakanju Podravje s kanalom reke Drave, ki je po mnenju Černeta, idealen vodni vir za namakanje? »V Sloveniji je omogočeno namakanje na 6.000 hektarjih zemljišč, namaka se jih okrog 4.000, od tega več kot polovica v Podravju. Na našem območju bi bilo smiselno namakati celotno območje ob kanalu, torej od Maribora do Središča ob Dravi. Večji sistem, ki je zdaj v zaključku zakonodajnega postopka, je namakalni sistem Hajdina–Starše, ki zajema okrog 220 hektarjev, groba ocena vrednosti je dva milijona evrov. V načrtu je tudi namakalni sistem v občini Kidričevo, in sicer v obsegu okrog 90 hektarjev, kjer bo namakanje temeljilo na podtalnici, saj je oddaljenost od kanala prevelika, pogovori potekajo še v Markovcih,« je dodal Černe. Ni težava v kmetih, temveč v dolgih postopkih Med podpisniki pogodb za izgradnjo namakalnega sistema na območju Hajdine je kmetija Drevenšek iz Gerečje vasi, ki na približno 20 hektarjih pridelujejo krompir, na vsaj takšnem obsegu zemlje pa še žitarice. Na kmetiji so prepričani, da so vsi kmetje, ki so odvisni od kmetijstva, zainteresirani za izgradnjo namakalnega sistema. »Z nekajkratnim namakanjem lahko rešiš in povečaš pridelek. Strošek ob tem je minimalen, to je 25 evrov za vzdrževanje sistema Sklad bo lahko gradil brez soglasja zakupnika Država je od leta 2007 do danes za izgradnjo namakalnih sistemov, ki jih uporablja več uporabnikov ali zasebnik, namenila slabih 19 milijonov evrov. Tudi letos načrtujejo javne razpise za podporo izgradnje namakalnih sistemov, enako bo v prihodnjem programskem obdobju. Zadnja sprememba Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je nedavno stopila v veljavo, omogoča izgradnjo novih državnih namakalnih sistemov, pri katerih bo investitor Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, za izgradnjo namakalnega sistema pa ne bo potreboval soglasja zakupnika. Foto: ČG na letni ravni po hektarju in poraba vode, pri čemer je kubični meter vode okrog 15 centov. S tem izločiš največji riziko kmetijstva – sušo. Ostane še toča, ki je obvladljiva, saj se lahko zavaruje, z zavarovalnino pa prejmeš vsaj povrnjene osnovne stroške. Ob tem namakalni sistem ne rešuje le zelenjadarjev, tudi govedorejci ali prašičerejci, ki so pogodbeno vezani na rejo, si ne morejo privoščiti, da bi bili zaradi pomanjkanja padavin ob krmo.« Kmetje, ki se torej intenzivno ukvarjajo s kmetijstvom, pomisle- kov nimajo. Imajo jih tisti, ki jim kmetijstvo ne pomeni preživetja, saj je eden izmed pogodbenih členov, da mora podpisnik v nekaj letih po izgradnji namakalnega sistema uporabljati namakalno opremo in sistem namakanja. Vendar na kmetiji Drevenšek so mnenja, da so kmetje toliko medsebojno solidarni, da bodo opremo tistemu, ki si je ne more nabaviti, posodili. »Namreč ni pomembno, čigava je oprema in kdo uporablja vodo iz posameznega hidranta, bistveno je, da se uporablja. Država se s tem zavaruje, da se namakalni sistem po izgradnji uporablja.« Na vprašanje, kdaj bo na poljih na območju Hajdine, kjer je bila pred dobrimi petimi leti izvedena že komasacija zemljišč, vzpostavljen namakalni sistem, so na kmetiji Drevenšek odgovorili, da čez kakšna tri leta. Do takrat bodo še naprej prepuščeni milosti/nemilosti narave, ki jih kakšno leto nagradi z bogato letino, spet drugič jim letino krompirja, ki je še posebej odvisen od zadostne količine padavin, odvzame. Mojca Vtič Župečja vas z 25. žegnanje konj Podravje, Slovenija z Volilno leto tudi za Sindikat kmetov Zabeležili lep obisk Pravi sindikat ali podaljšana roka ministrstva? Na jurjevo nedeljo, 24. aprila, se je v Župečji vasi ponovno zbralo ogromno konjarjev in obiskovalcev, ki so si ogledali letos že 25. tradicionalno žegnanje konj. Foto: MP Slovensko kmetijstvo naj bi zaposlovalo 71.500 kmetov oz. 6,9 % vsega delovno aktivnega prebivalstva. Glede na količino opravljenih ur kmetijstvo reže kruh še vsaj nekaj tisoč več državljanom in državljankam. Ob minulem delavskem prazniku, 1. maju, je na mestu vprašanje, kdo zastopa interese kmetov v pogovorih s kmetijskim ministrstvom, ki pomembno vpliva na blaginjo slovenskega kmeta. Je to po vzoru drugih panog – sindikat oz. konkretno Sindikat kmetov Slovenije? Predsednik slednjega Anton Medved pravi, da ta predstavlja glas kmetov v Ljubljani. Osrednji cilj Sindikata kmetov je izboljšati ekonomski položaj kmetov, glavna dejavnost je zastopanje interesa članov na najrazličnejših področjih, ki vplivajo na slovenskega kmeta. Med odmevnejšimi aktivnostmi Sindikata v zadnjih dveh letih sodijo protest v Gornji Radgoni, kjer so zahtevali dodaten denar za kmetijstvo, poziv k dvigu odkupnih cen za mleko v višini pet centov in dogovor o uvedbi masnih bilanc, ki naj bi v veljavo stopil predvidoma septembra prihodnje leto. Slednje pomeni, da bo potrošnik natančno vedel, kakšnega porekla je kupljen kos mesa. »Želimo, da se uvede natančna sledljivost, ne pa da se po oddaji oštevilčene živali v klavnico in nadalje v predelovalne obrate ta izgubi. Potrošnik ima pravico vedeti, ali je kupil slovensko meso ali meso, ki je iz blagovnih rezerv drugih evropskih držav. S tem ko bomo zaščitili slovenskega potrošnika, Na vaški gmajni se je zbralo lepo število kočijažev in jahačev. Sprva je žegnanje v Župečji vasi potekalo decembra, na štefanovo. Ker so bile zime takrat še zelo mrzle, se je dogajanje leta 2002 prestavilo na spomladanski čas, in sicer na nedeljo ob godu sv. Jurija. Krajani Župečje vasi v sodelovanju s Turističnim društvom občine Kidričevo in donatorji ohranjamo tradicijo že 25 let. Ob 14. uri se je ob slavnostni koračnici začel sprevod kočijažev in jahačev okrog vasi. Dogajanje se je nadaljevalo na »vaški gmajni«, pred cerkvijo sv. Antona Puščavnika, kjer se je začel kratek kulturni program, v katerem so nastopili: Harmonikar Slavko s prijatelji, Kvartet ljudskih pevcev sv. Antona, Fantje treh vasi, zapel nam je celo Isaac Palma, zaplesali pa smo skupaj s folklorno skupino Vinka Koržeta iz Cirkovc. Vsem konjarjem smo zaželeli zdravje v hlevih in varnost na vseh poteh s svojimi konji. Na 25. žegnanju konj v Župečji vasi se je kljub nepredvidljivi vremenski napovedi zbralo 46 konj. Blagoslov konj, v obliki koščka kruha s soljo, je opravil župnik Karel Pavlič, konjarji so v zahvalo dobili spominek. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi oldtimerje Strojnega krožka Dravsko polje in se posladkali s kurtoš kolači. Za konjarje je bila pripravljena igra »metanje podkev v obroč «, in sicer ločeno za kočijaže in jahače, zmagovalec v posamezni kategoriji je prejel denarno nagrado ter konjarski klobuk. Ponosni smo na tradicijo in želimo si, da bi jo še naprej ohranjali. Monika Predikaka Foto: ČG Kmetje nestrinjanje z vladnimi odločitvami izkažejo s protesti. Med odmevnejšimi potezami Sindikata kmetov Slovenije je bil lanski protest v Gornji Radgoni. bomo tudi slovenskega kmeta.« Kljub temu pa ostaja grenek priokus o moči sindikata, še posebej ob vedenju, da njegovo dejavnost skorajda v celoti financira kmetijsko ministrstvo. V preteklih desetih letih je sindikat iz državnega proračuna prejel okrog 380.500 evrov, lani 42.885 evrov. Zato se mnogi sprašujejo, ali je res sindikat tisti, ki bo grizel roko, ki ga hrani. A Medved na takšno razmišljanje odgovarja: »Smo konstruktiven partner v pogovorih z ministrstvom. Če nam ne uspe, pokažemo tudi zobe, kot je bil primer protesta v Gornji Radgoni. Zagotovo pa je za premike potreben pogovor. Tisti, ki bo ves čas le povzdigoval glas, ne bo ničesar dosegel, potrebna pa je tudi podpora članstva oz. kmetov ter drugih nevladnih organizacij s področja kmetijstva.« Ustanovni občni zbor Sindikata kmetov Slovenije je bil pred 30 leti, leto kasneje je bil sindikat registriran. Trenutno šteje 3.000 članov, že osmo leto pa mu predseduje Anton Medved, kmetovalec iz Stražgonjce na Pragerskem, eden izmed treh podpredsednikov pa je Milan Unuk iz skorajda sosednje vasi. Ali se bo Medved obdržal na čelu še prihodnja štiri leta, bo znano konec maja, ko Sindikat pripravlja volilni občni zbor. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 6. 5. 2022 COLOR CMYK stran 9 Podjetništvo petek z 6. maja 2022 9 Slovenija z Delež dela od doma se je v lanskem letu podvojil Majšperk z Dela na Ptujski Gori Zabrisana meja med delovnim in prostim časom Slalomiranje med udarnimi jamami in skrb za varnost Po podatkih slovenskega statističnega urada (SURS) je lani število zaposlenih, ki so svoje delo pogosto opravljali od doma, naraslo za 24.000, kar je pomenilo 52-odstotno rast. Od doma naj bi pogosto delalo devet odstotkov zaposlenih, 12 odstotkov pa občasno. Direkcija za infrastrukturo od septembra lani ureja regionalno cesto skozi Ptujsko Goro. To za voznike pomeni slalomiranje med udarnimi jamami in opozorilnimi znaki. Po podatkih inšpektorata za delo je bilo leta 2019 za delo od doma prijavljenih 2.037 delavcev, leta 2020 pa do razglasitve epidemije 1.266. Leta 2021 je bilo za delo od doma prijavljenih kar 217.428 zaposlenih, torej stokrat več. Skušali smo pridobiti še kaj več informacij o tem, kako je z organizacijo dela od doma tudi po koncu epidemije, koliko ljudi sploh lahko dela od doma zaradi narave dela, koliko se jih je vrnilo v pisarne in koliko je zaposlenih v popolnoma pisarniških poklicih, a nobena inštitucija ne zbira podatkov o tem. Foto: Mojca Vtič Na Ptujski Gori naj bi dela končali letos poleti, do takrat pa izvajalci in občina prosijo za strpnost domačinov in voznikov. Ni konkretnih podatkov »Na Štajerski gospodarski zbornici ne vodimo podatkov o tem, katera podjetja z našega območja še organizirajo delo od doma, lahko povem samo to, kar slišim v pogovorih s posameznimi vodstvi, in to je, da se je večina že pred časom vrnila na klasično obliko dela, torej iz službenih prostorov, saj je takšna organizacija enostavnejša in preglednejša, najbrž tudi bolje zagotavlja ustrezno kakovost dela. Seveda je nekaj podjetij, ki so delo od doma ohranila; gre za podjetja, ki jim narava dela takšno organizacijo omogoča v celoti ali pa vsaj občasno,« pojasnjuje Mojca Tominšek, višja strokovna sodelavka ŠGZ. Konkretnejših informacij nismo dobili ne na Sursu ne na zavodu za zaposlovanje. »S podatki o pogostosti dela od doma pri delodajalcih v ZRSZ ne razpolagamo,« nam je dejal direktor ptujske območne službe Tomaž Žirovnik ter nas napotil na statistični urad in gospodarska združenja. Pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu ureja Zakon o delovnih razmerjih v okviru podpoglavja Posebnosti pogodb o zaposlitvi, pravijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer obenem poudarjajo, da delo od doma ni neka nova oblika dela. Foto: Dreamstime Raziskava mednarodne skupine Adecco je pokazala, da delo od doma ne zmanjšuje produktivnosti, da zaposleni stremijo k skrajšanemu delovnemu tednu in da morajo vodje zaposlenim zaupati, jih spodbujati in motivirati. Ne gre za novo obliko dela »Takšno fleksibilno obliko pogodbe o zaposlitvi je namreč urejal že predhodnik veljavnega zakona, to je Zakon o delovnih razmerjih iz leta 2003. Je pa res, da je delo na domu v času epidemije dobilo dodatni pomen. Postalo je najučinkovitejši ukrep z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu in za preprečevanje širjenja okužb. Vse bolj pa tako delavci kot delodajalci v zadnjem obdobju v tej obliki pogodbe o zaposlitvi prepoznavajo možnost usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, večjo fleksibilnost ter druge pozitivne učinke, kot je zmanjšanje prometa.« Po zakonodaji se kot delo na domu šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so torej izven delovnih prostorov delodajalca; kot takšno tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. »Delavec in delodajalec skleneta pogodbo o zaposlitvi za delo na domu; lahko za celotno trajanje delovnega časa ali le za njegov del, kar opredelita v pogodbi, kakor tudi vse ostale pravice in obveznosti, ki so odvisne od narave dela na domu, kot so načelo enakega obravnavanja delavcev, ki delajo na domu, pravico delavca do nadomestila za uporabo svojih sredstev in obveznost obveščanja inšpektorata za delo o nameravanem organiziranju dela na domu. Na pozive delodajalcev smo v okviru priprave interventne zakonodaje posebno pozornost namenili poenostavitvi postopkov obveščanja o nameravanem organiziranju dela na domu. O tem mora namreč elektronsko, preko portala SPOT, obvestiti inšpektorat za delo ter navesti podatke o delodajalcu (naziv, naslov, matično številko in dejavnost, ki jo opravlja), podatke o delavcu in njegovem delu, dodati pa tudi, kako dolgo bo delo predvidoma trajalo, kakšen bo delovni čas, kakšna so morebitna tveganja Foto: Dreamstime Delo od doma od zaposlenega zahteva dobro organiziranost in disciplino, sicer se lahko delovnik raztegne čez cel dan in še v pozni večer. za varnost in zdravje delavca, delovna sredstva, oprema …,« pravijo na ministrstvu. Ključno je zaupanje Delo od doma je bilo v času epidemije za večino ljudi izrazito stresno in naporno, saj so morali zaradi zaprtih vrtcev in šol poleg dela skrbeti še za šolanje svojih otrok. Zdaj je ta skrb sicer odpadla, a ima tudi sicer takšna oblika svoje pomanjkljivosti, kot ugotavlja Eva Boštjančič, specialistka za psihologijo dela. »Delo od doma ni za vsakogar in ni za vsak poklic. Upam, da smo na začetku neke nove revolucije, fleksibilnejših oblik dela, in da bo lahko posameznik izbiral obliko dela, ki je najprimernejša zanj.« Pri delu od doma je zelo pomembno, da imata interes zanj oba, tako delodajalec kot delavec. »Prvi zato, ker tako zmanjša stroške poslovanja, drugi pa zaradi fleksibilnejšega delovnega časa,« dodaja Eva Rupnik iz mednarodne skupine Adecco, kjer so opravili raziskavo o spremenjenih načinih dela na skoraj 15.000 ljudeh s pisarniškim delom v 25 državah, tudi Sloveniji. Raziskava je pokazala, da delo od doma ne zmanjšuje produktivnosti, da zaposleni stremijo k skrajšanemu delovnemu tednu in da morajo vodje zaposlenim zaupati, jih spodbujati in motivirati. »Ključno je zaupanje. Hibridno delo ne pomeni, da je zaposleni doma in opravi vsa gospodinjska dela, po drugi strani pa tudi ne sme imeti slabe vesti, ker dela od doma. Je pa pri tem zanimivo, da skoraj 63 odstotkov zaposlenih v raziskavi ugotavlja, da od doma delajo veliko dlje in več, ne samo 40 ur tedensko. In prav tu se skriva velika nevarnost: da se namreč zabriše meja med delovnim in prostim časom, kajti ves čas, vključno s prostim, postane deloven. Zato je še kako pomembno, da se delavec organizira in si strukturira dan; ko je konec službe, naj jo odmisli, v prostem času pa nato ne komunicira niti s svojimi nadrejenimi niti s sodelavci.« Senka Dreu Krajani so strpni do investicije, prahu in hrupa, ki sta posledica del, ne razumejo pa neodzivnosti občine ob pozivih k zmanjšanju hitrosti na cestnem odseku, ki ga mnogi uporabijo za bližnjico čez ptujskogorske ovinke, opozarja domačinka Nada Jurič. »Cesta, ki bo služila tudi kot kolesarska povezava, je jasno označena z znakom za prepoved ostalega prometa, vendar vozniki tega ne upoštevajo, še več, niti ne zmanjšajo hitrosti, čeprav se po cesti sprehajajo otroci, mamice z vozički, drugi sprehajalci,« je opozorila krajanka. Upoštevanje cestnoprometnih pravil občasno nadzorujejo policisti in redarska služba, vendar pa je to premalo, meni Nada Jurič, ki je s to problematiko seznanila tudi občinsko upravo. »Naj se uredijo šikane, torej fizične omejitve, ki bodo onemogočale hitro vožnjo. Gre za varnost vseh nas,« je dejala in spomnila na lansko nesrečo s smrtnim izidom, ki se je zgodila ravno v križišču, kjer se ta lokalni cestni odsek priključi na regionalno cesto. Tudi tamkajšnji svetnik Marjan Vesenjak priznava, da je promet na omenjenem odseku občasno povečan, predvsem na račun gradbenih del na regionalni cesti skozi Ptujsko Goro, a opozarja, da cesto, ki nima niti posebnega lokalnega imena, poznajo le domačini. Dodal je tudi, da je občina zagotovila poostren nadzor nad upoštevanjem prometne signalizacije in da se bo promet z vzpostavitvijo omenjene ceste kot kolesarske poti in ureditvijo regionalne ceste umiril. In kdaj bodo končana dela na regionalni cesti? Predvidoma junija letos, so odgovorili iz direkcije, neuradno pa je slišati, da bodo gradbeni stroji pospravljeni sredi poletja. Dober kilometer dolg cestni odsek ureja CP Ptuj v sodelovanju s Kit-ak gradnje. Vrednost pogodbenih del znaša nekaj več kot milijon evrov. Od tega bo direkcija krila stroške v višini 879.433 evrov, preostanek, 205.832 evrov, prispeva občina. V okviru projekta bodo obnovili cestišče, izgradili obojestranske pločnike in kolesarsko stezo, uredili fekalno kanalizacijo ter postavili javno razsvetljavo. Mojca Vtič Postani poštar þHVLUDMHQDWHUHQXNRW YSLVDUQLVHQDP SULGUXæL ,]EHULGLQDPLÿQRLQ ]DQHVOMLYRVOXæER Poskeniraj kodo in pošlji prošnjo. Štajerski TEDNIK petek, 6. 5. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 6. maja 2022 Ptuj z Praznovanje prvega maja Knjigarnica Kotaleče se frnikole Letošnji seznam knjig BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE, ki ji je Štajerski tednik z novinarko Majdo Gozdnik že namenil pozornost ob otvoritvenem literarnem večeru z Erico Johnson Debeljak, je nekoliko drugačen od prejšnjih bralskih sezon. Medtem ko je minuli dve desetletji zaukazano branje odraslih zaobjemalo pestre literarne oblike, od poezije in proze, od poljudnega do leposlovnega čtiva, od obsežnih romanov, tudi ekstremno debelih, do takih, ki se jih je dalo prebrati v uri ali dveh, je tokrat literarni izbor po svoje povsem ozek. V branje so ponujene izključno knjige z UDK (Univerzalna decimalna klasifikacija) oznako »osem dva črtica tri dva (82-32), kar v knjižničnem jeziku označuje kratke zgodbe. Le-tem priljubljenost med avtorji, kritiki in bralci v svetu narašča, toda slovenski bralci še niso v večji meri oboževalci tovrstnega branja. Pa bi bilo pričakovati drugače, saj je pogosto slišati, kako malo časa ostane za knjige današnjemu človeku! Ker kratke zgodbe so kot nalašč za hitro, nezamudno branje, ko je na primer knjigoljub utrujen in želi le nekaj malega prebrati pred večernim počitkom. Zbirke kratkih zgodb so idealno dopustniško čtivo, so odlične sopotnice čakajočim v zdravniških in drugih ordinacijah, krasno se podajo h popoldanskemu počitku, ali vsaj za hip ali dva odvrnejo od pretečih skrbi in nalog. Bistveno je, da kratke zgodbe praviloma ne zahtevajo posebne bralske kondicije in zbranosti, če se lahko tako izrazim, saj nimajo številnih literarnih junakov in podjunakov, ne dramatičnih časovnih menjav, ne mnoštva literarnih prostorov, skratka nič od tega, kar je pogosto v klasičnem romanu. Seveda pa dobre zbirke kratkih zgodb premorejo, kakor v likovni umetnosti na primer kroki, poseben intelektualni žar, pogosto presenetljiv zasuk v pripovedi, ki na mah zgrabi bralca, a se tudi že konča in pušča obilico svobode pri domišljanju odgovora na vprašanje: Le kaj se je zgodilo potem? Ena takih imenitnic s kratkimi zgodbami je skoraj noviteta Vanje Tajnšek Kotaleče se frnikole (Brežice: Primus, 2021. Zbirka Avtorji. 161 strani), ki sem jo pred časom postavila med ostalo množico knjig na nočno omarico. Pa me je vedno premamila kakšna druga knjiga s kupa, ki ima temelje ob postelji na levi in desni ter se nadaljuje na že omenjeni obposteljni kos pohištva. Nekega večera pa, ko sem želela samo na par listov vreči oči, tako iz navade, no, razvade, priznam, sem vzela v roki Kotaleče se frnikole. Tudi zaradi mehkih platnic, lahkotnega držanja v postelji, pa tudi, ker so kratke zgodbe letošnja tema, pa ker je avtorica izvirna, domača. V knjigi je 32 zgodb, torej so zares kratke, prva ima naslov Jebi se, Švab, pa še klicaj je zraven. Le kakšna zgodba bo to? Ej, cenjeno bralstvo, kako sem bila po prvi zgodbi presenečena! Sem kar z naslednjo – NASMEHI – nadaljevala. In glej: tako sem se navdušila nad slogom, nepredvidljivostjo, aktualnostjo in vsakdanjimi drobci medčloveških odnosov, ki jih Vanja Tajnšek trklja v kratkih povedih, z ravno pravo mero dinamičnih dialogov vmes ter s posebno pozornostjo do minimalističnega opisovanja situacije danih zapletov, pa tudi humor in ironija sta čarovnija teh zgodb. No, priznam tudi, da mi je »avtorica sedla« zaradi ljubeznivih malenkosti, ki sem jim prikimavala med branjem. Na primer v zgodbi PETEK (str. 50), ki začenja takole: Zahteve po spremembah, sodelovanju in aktivaciji za boljši jutri za vse! Letošnji prvi maj smo praznovali brez kovidnih omejitev. Dober obisk prvomajske proslave na Ptuju, na Panorami, kjer je ob majskem drevesu zagorel tudi kres, in na parkirišču pod gradom, 30. aprila, je pokazal, da so ljudje komaj čakali, da se razmere normalizirajo. Zabave in sproščenosti je bilo veliko, a časi, ki so pred nami, ne bodo lahki. Na to je v svojem slavnostnem govoru spomnil tudi Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). „Čas po volitvah je čas, da se takoj začne z delom, da novoizvoljeni politiki začnejo uresničevati svoje predvolilne obljube po oblikovanju socialne in pravične države, po oblikovanju države, kjer teža denarnice in družbeni položaj posameznika ne bosta odrejala kakovosti življenja, dostopnosti do javnih, zdravstvenih storitev, kjer bo delo cenjeno in spoštovano, kjer bodo mladi lažje prišli do redne zaposlitve in stanovanja, kjer bodo pokojnine dostojne. V ZSSS jim pri uresničevanju predvolilnih obljub ne bomo dali 100 dni miru. K njihovemu uresničevanju je treba pristopiti takoj. Ob sodelovanju sindikatov, mladih, upokojencev in civilne družbe. Predvsem pa ob Dvigniti moramo plače. Tudi v okviru kolektivnih pogodb. Najnižja osnovna plača delavca se mora začeti vsaj z minimalno plačo. In tu nas verjetno čaka ena od težjih bitk,“ je posebej poudaril Andrej Zorko. Socialna država ne more in ne sme biti posledica gospodarskega razvoja. Treba se je zavedati, da gospodarskega razvoja ni brez socialne države. Foto: Črtomir Goznik Slavnostni govornik je bil Andrej Zorko: „Daleč smo še od dostojnega, kakovostnega in pravično plačanega dela, bolj pravične in socialne države, predvsem pa do manj izkoriščanja.“ zavedanju, da izvolitev na politične funkcije ne pomeni, da vedo vse in da je njihova pot edino prava pot. Učinkovit socialni dialog ter spoštovanje vseh, tudi drugače mislečih, je še kako pomembno! Foto: Črtomir Goznik Na Panorami je ob majskem drevesu zagorel kres. Glasba jim v teh hudih časih veliko pomeni V okviru cikla spomladanskih koncertov Arsane Klasični mojstri so 22. aprila v slavnostni dvorani ptujskega gradu nastopili mladi glasbeniki Ukrajine, godalni orkester Music for the future, solistki Olena Tsybal (klavir) in Ilona Pavlyk pod dirigentskim vodstvom Olge Homa. Celoten izkupiček dobrodelnega koncerta so namenili članom ukrajinskega mladinskega orkestra, ki na begu pred morijo potujejo s tem, kar so lahko vzeli s seboj. To pa je zelo malo: torba, telefon, denar in najvrednejša lastnina – instrument. „V tem kosu sta shranjena vse njihovo življenje in občutek živosti. Naj z glasbo ostanejo pokončni, močni, neomajni, naj obdržijo upanje, žar v očeh in sanje. Pomagajmo jim,“ so besede vseh tistih, ki jim v teh hudih in nadvse žalostnih trenutkih želijo pomagati, jim vsaj malo olajšati življenje. Večina jih je pripotovala sama, nekaj tudi z mamami, sestrami, brati. Z družinskimi člani, ki so ostali doma, so mladi glasbeniki v vsakodnevnih stikih. To jim izjemno veliko pomeni. Njihova največja želja je, da bi se lahko čim prej vrnili domov, da bi se ta ne- Načeloma mi gredo na živce sivo-srebrni avti, čeprav imam sama enakega, saj menim, da so najbolj dolgočasni, kar jih je. Odtehta pa dejstvo, da ga lahko operemo enkrat na leto, saj se na pločevini praktično ne pozna nobena umazanija.Verjetno se je zdaj prijelo za glavo devetdeset odstotkov moških, ampak briga me, jaz nisem sužnja tega pleha – imam ga za vozit, ne za šminko. Ja, ko gre za avte, dobi šminka drug pomen … Skratka, skoraj nisem mogla odložiti knjige tisti večer in le stežka sem »prišparala« tri zadnje zgodbe (Štiri v vrsto, Štipendija, Prišla sem po Hanno) za naslednji večer. Liljana Klemenčič „Urediti moramo pravičnejšo davčno obremenitev. Obremenitev, kjer bo slabše plačanim ostalo več in kjer bodo premožnejši prispevali več. Treba je ustvariti okolje, kjer se bodo mladi, delavke in delavci počutili varno, kjer bodo imeli možnosti za svoj napredek, za ustvarjanje družine in kjer bodo vedeli, da jih država v težkih trenutkih ne bo zapustila. Samo tako bomo lahko delavce zadržali in hkrati tudi privabili nove. Ideja socialne kapice, ki predstavlja nasprotje solidarnosti, mora postati ideja preteklosti. Vrniti se moramo h kakovostnemu in učinkovitemu socialnemu dialogu, zagotoviti dostojne pokojnine, učinkovitejše varstvo delavskih pravic, uveljavitev pravilnika o poklicnih boleznih in skrajšati polni delovni čas ob nezmanjšanem plačilu,“ je ob letošnjem prvem maju še povedal Andrej Zorko. MG Ptuj z Mladi glasbeniki Ukrajine Hitim proti avtu in si oddahnem, ko vidim, da je še vedno v senci povešave vrbe, ki ga ščiti pred vročino tega poletnega dne. Noro, kakšne stopinje so zadnje dni. Prihajajo dolgi dnevi in tem prijajo kratke zgodbe! Poziv k vrnitvi k socialnemu dialogu Foto: Črtomir Goznik V slavnostni dvorani ptujskega gradu so nastopili mladi glasbeniki Ukrajine, ki imajo začasen dom v Ljubljani. Njihovo evakuacijo je organiziral Slovenski mladinski orkester pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh in ob podpori nekaterih institucij. pojmljiva morija čim prej končala. Slovenski mladinski orkester je evakuacijo mladih ukrajinskih glasbenikov organiziral ob podpori MO Ljubljana, Perutnine Ptuj in Ministrstva za zunanje zadeve RS. Nastanili so jih v dveh ljubljanskih mladinskih hotelih, jim organizirali vadbo, jih vključili v izobraževanje in druge aktivnosti, zagotovili asistenco in vso drugo potrebno pomoč, da se počutijo varno in zaželeno. Glasba jim v teh hudih časih zelo veliko pomeni, sploh pa, da lahko vadijo v miru. Na priložnostnih koncertih pa zbirajo sredstva za pomoč mladim ukrajinskim glasbenikom. Vključili so jih tudi v orkestrski kamp, 11. maja bodo nastopili skupaj s Slovenskim mladinskim orkestrom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Vsi, ki želijo pomagati mladim glasbenikom iz Ukrajine, najdejo potrebne informacije na spletni strani Slovenskega mladinskega orkestra. MG Štajerski TEDNIK petek, 6. 5. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki petek z 6. maja 2022 stran 11 11 Ptuj z 30 let Manager kluba Ptuj »Čas je, da v Sloveniji začnemo slediti razumu« Člani in članice Manager kluba Ptuj so 30-letnico delovanja proslavili na svečanosti, ki je bila 21. aprila v dominikanskem samostanu na Ptuju. Ni veliko podjetniških klubov v Sloveniji, ki bi se lahko pohvalili s tolikšno kontinuiteto delovanja, da bi lahko praznovali že tri desetletja delovanja. Klub ima danes sto članov in članic, jasno vizijo in cilje na področju gospodarskega razvoja regije in uveljavljanja skupnih interesov regije v državi. Pred 30 leti so se ustanovni člani odločili, da si Ptuj in okolica zaslužita lastno organizacijo, ki bo povezovala menedžerje in menedžerke, podjetnice in podjetnike ter ostale izjemne posameznike iz sveta športa in kulture za izmenjavo mnenj, idej, skupno spoznavanje drugih podjetij in dobrih praks, pomoč pri razvoju posameznika in dobrobit domačega okolja. „Njegovi ustanovitelji so razvili idejo, ki jo uspešno gojimo še danes. V klubu so dobrodošli vsi posamezniki na vodilnih položajih ali samostojni podjetniki, ki delujejo skladno z etičnimi načeli Manager kluba Ptuj. Pomemben del delovanja kluba je bila vedno tudi pomoč lokalnemu okolju skozi mentorske programe za mlade, organizacija izbora naj podjetniške ideje in dobrodelnost,“ je povedal aktualni predsednik Miha Senčar in poudaril, da bo eden od ključnih izzivov v prihodnje stanje na trgu talentov. „Danes se podjetja ne borimo več za kadre na lokalnem in regionalnem trgu, temveč na globalnem trgu, tudi zaradi vedno večjega obsega dela od doma. Zato smo se v Manager klubu Ptuj odločili, da moramo skupaj z lokalno upravo, šolstvom strniti glave in pomagati lokalnim podjetjem, da ti kadri ostanejo doma. To je eden od glavnih ciljev in usmeritev kluba v tem mandatu.“ Foto: Agencija Damn Udeleženci okrogle mize: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, AmCham Slovenia in predsednik Združenja bank, Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije in podpredsednica Manager kluba Ptuj, Miha Senčar, direktor komerciale podjetja Tenzor in predsednik Manager kluba Ptuj, Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager, ter Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma Brez povezovanja in vključevanja ni napredka Miha Senčar je v nadaljevanju mandata vodil okroglo mizo o razvojnih izzivih posameznika, podjetij, lokalnega in državnega okolja, na kateri so sodelovali: Blaž Brodnjak, Darja Potočnik Benčič, Petra Juvančič in Marko Drobnič. Potočnik Benčičeva, nekdanja direktorica Lekarn Ptuj, ki je trenutno na čelu Lekarniške zbornice Slovenije, je iz svojih izkušenj povedala, da ji je članstvo in vodenje Manager kluba prineslo dodano vred- Prvi predsednik Manager kluba Ptuj je bil Ferdinand Ferdo Veingerl, ki so mu posthumno v zahvalo podelili naziv častnega člana. Plaketo bodo izročili njegovi družini. Za njim je vodenje kluba prevzel Drago Vobner, nato ga je vodil Miran Senčar, za njim Marko Drobnič, Darja Potočnik Benčič, kot prva ženska predsednica kluba, danes je njegova podpredsednica, ki je vajeti predala aktualnemu predsedniku kluba in mlademu managerju 2021 Mihi Senčarju. Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič je pozval k prenosu ptujske zdrave kmečke pameti na tiste nivoje v državi, kjer jo potrebujemo. „Če deluješ na takšen način, če se odločaš na takšen način, uspeh ne bo izostal. Povezovanje je tisto, ki vodi do sprememb, tudi na področju izobraževanja in zagotavljanja kadra za potrebe gospodarstva. Čas pa je tudi, da na vseh ravneh začnemo govoriti tudi o dolžnostih, ne samo o pravicah.“ Izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič trajnost razume kot dolgoročno odgovornost: „Družbeno odgovorna, dolgoročna in trajnostna politika bi morala skrbeti tudi za dolgoročno vzdržnost socialnih sistemov, kot so zdravstvo in pokojnine.“ S kulturnimi utrinki so svečanost ob 30. obletnici Manager kluba Ptuj obogatili: mladi violinistki GŠ Karola Pahorja Ptuj Maja Šauperl in Meta Vogrinec (mentorica Vita Tement) in plesalca PC Samba Ptuj Nea Omerzu in Jaka Bračko. Povezoval jo je znani slovenski igralec Ptujčan Vojko Belšak. MG 3LVDQLQGLĄHËPDMY4FHQWUX3WXM Nekaj dni na hrvaški obali Po dveh letih epidemije smo tudi Slovenci zadihali s polnimi pljuči; končno si lahko brez posebnih ukrepov in ovir privoščimo počitnice, in to ne le doma, pač pa tudi v tujini. Foto: STO V času prvomajskih počitnic so bile odlično zasedene tudi turistične kapacitete v Sloveniji. krajše, tri- do petdnevne pakete, ki ponujajo popuste in animacije za otroke, med obveznimi pogoji so bili tudi notranji bazeni. Tako smo imeli v Rabcu v Relax klubu čez praznike kar 700 gostov, na Krku pa 600,« je pojasnil Jože Režonja iz turistične agencije Relax. Odlično so se prodajale tudi turistične kapacitete po Sloveniji. »Obala, gore, zdravilišča, marsikje ni bilo več mogoče dobiti proste postelje, najbrž še vedno na račun turističnih bonov, ki jih bodo Svetovni prvaki z najboljšimi na ključnih položajih 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Podravje z Za nami so pomladne počitnice Že velikonočni prazniki, ko so bili hoteli po Sloveniji tako rekoč polno zasedeni, so nakazali, da bo turistična sezona dobra, nato potrdili pravkar minuli prvomajski, glede na rezervacije bomo letos na veliko počitnikovali tudi poleti. Najbolj priljubljena prvomajska destinacija ostaja Hrvaška oziroma njena obala: »Ne glede na to, s katerega konca Slovenije so turisti, z gorenjskega ali štajerskega, prednjačita Istra in Kvarner, nekoliko manj Dalmacija. Gre za nost, tudi kanček drznosti oz. pripomoglo k njeni rasti. „Pomembno je predvsem to, da si v življenju upaš sprejemati odločitve,“ je poudarila. Predsednik uprave NLB, Ptujčan Blaž Brodnjak, je med drugim izpostavil: „Čas je, da v Sloveniji začnemo slediti razumu, ne k populizmu, da se zavemo, da imamo neverjeten, unikaten geostrateški položaj. To je to, kar v združenju govorimo. Čas je, da izkoristimo te priložnosti. Uspeli bomo, če bomo to znali, zato propagiramo znanje, izobraževanje, prenos dobrih praks in predvsem povezovanje. Tako malo nas je, da si ne moremo biti drug drugemu nasproti.“ morali ljudje izkoristiti do konca junija,« je dodal sogovornik. Veliko zanimanja je bilo tudi za številne čarterske lete, med njimi za Črno goro, zlasti pa za tradicionalne prvomajske sedemdnevne pakete za Mediteran: Egipt, Turčijo, Španijo. »Med eksotičnimi kraji sta se letos na vrhu znašla Dubaj in Zanzibar, Slovenci pa so kot vedno potovali tudi na Maldive in v Mehiko, morda tokrat nekoliko manj na Karibe.« SD 9QDMYHËMHPQDNXSRYDOQHPVUHGLŕËXQD3WXMXò4FHQWHUY3XKRYLXOLFLòYHGQRVNUELMR ]DQRYRVWLVNDWHULPLRVUHËXMHMR]YHVWHVWUDQNH Ena izmed njih je najnovejši luksuzni lepotni studio Q Beauty Institute, kjer nudijo številne lepotne •–‘”‹–˜‡ǣ ‡‰‘ ‘„”ƒœƒ ‹ –‡Ž‡•ƒǡ ƒ•ƒā‘ ‘„”ƒœƒ ‹ –‡Ž‡•ƒǡ ’”‘ˆ‡•‹‘ƒŽ‘ Ž‹«‡Œ‡ǡ ’‘†ƒŽŒæ‡˜ƒŒ‡ –”‡palnic in laminacijo obrvi, maderoterapijo, izvajajo anticelulitne tretmaje, manikuro, pedikuro, in depilacijo. Poletje je pred vrati, zato poskrbite za svoj ˜‹†‡œǡ懒”‡†‡•‡œƒ«‡Œ‘˜”‘«‹†‡˜‹ǤƒŒ—˜ƒ tako v lepotnem studiu Q Beauty Institute ponujajo dodatni popust na oblikovanje/barvanje/laminacijo obrvi ter podaljšanje/vihanje trepalnic. Zato pohitite in rezervirajte svoj termin še danes! Svoj termin ŽƒŠ‘”‡œ‡”˜‹”ƒ–‡ƒ–‡Ž‡ˆ‘•‹文˜‹Ž‹Ͷ͹ͷͽͻͿ͸ͶͿ ali na e-naslovu info@qbeautyinstitute.com. Hkrati pa v lepotnem studiu Q Beauty Institute nudijo ‘ā‘•– •‘†‡Ž‘˜ƒŒƒ ‘œ‡–‹«‹ •–”‘‘˜Œƒ‹njam, ki obvladajo lepotne tretmaje in zagotavljajo ˜‹•‘‘ƒ‘˜‘•–†‡ŽƒǤ,‡ā‡Ž‹æ’‘•–ƒ–‹†‡Ž‡‹’‡ƒ ‘†Ž‹«‹Ž‘ƒ ‹Œ‹ǡŒ‡”Œ‡œ‡”ƒŒ˜‹•‘ƒˆ”‡˜‡ ƒŽŒ—†‹ in kjer potekajo številni dogodki, potem pošlji svoj œ‹œ—搌ƒ‹‹”‡ˆ‡”‡ ƒ‹ƒ‡Ǧƒ•Ž‘˜ǣinfo@ qbeautyinstute.com. ”‹Š‘†Œ‘•‘„‘–‘ǡͷͺǤƒŒƒǡ„‘’”‡† ‡–”‘’‘tekala ‘Žƒā‹Œƒ†ƒ Ȃ –‡‘˜ƒŒ‡ ‡‹’ ˜ —ŠƒŒ— ‰‘ŽƒāƒǤ—ŠƒŒ‡†‹æ‡«‹Š‹‘—•‹Š‰‘Žƒā‡˜•‡„‘ œƒ«‡Ž‘‘„ͷͷǤ—”‹ǡ‘„ͷͻǤ—”‹„‘•Ž‡†‹Žƒ’‘—搌ƒǤƒ najboljše po oceni strokovne komisije pripravljajo Ž‡’‡ƒ‰”ƒ†‡ȂͷͶͶǡ͸ͶͶ‹͹ͶͶ‡˜”‘˜ǡœƒ‰‘˜ƒŽ‹ ”‡ ‡’–’ƒ„‘‘ƒ‰”ƒ†‹Ž‹æ‡œ†‘†ƒ–‹‹͸ͶͶ‡˜”‹ na Qcentrovi darilni kartici. Cel dan bo poskrbljeno œƒ ‰Žƒ•„‡‘ ƒ‹ƒ ‹Œ‘ǡ ‘„ ͷ;Ǥ —”‹ •Ž‡†‹ æ‡ ƒ•–‘’ Mini godbe Pepi Krulet, nato pa zabava pozno v ‘«Ǥ”‹Œƒ˜‹ƒœƒ‡‹’‡œƒæƒ͹ͼͅǡ’”‹Œƒ˜‡•’”‡Œ‡majo na elektronskem naslovu prireditve@qcenterptuj.si‹ƒ–‡Ž‡ˆ‘•‹文˜‹Ž‹Ͷ͹ͷͽͻͿ͸ͶͿǤ •‘„‘–‘ǡ͸ͷǤƒŒƒ͸Ͷ͸͸ǡ’ƒ„‘†‘ƒ—’‘˜ƒŽ‡—Ž‹ ‡  ‡–”ƒ‡†ͷͶǤ‹ͷͿǤ—”‘‰‘•–‹Ž‡ƒǣŠǡƒ„› Ȃ‘•‡«‹æ‘Ǧ‘–”‘捋•‡Œ‡‹œ†‡Ž‘˜‹•–‘”‹–‡˜œ†‘datnimi popusti in nagradnimi igrami. Na voljo bo ”ƒœ‘Ž‹ƒ’‘—†„ƒ‹œ†‡Ž‘˜‹•–‘”‹–‡˜œƒ‘•‡«‹ ‡ǡ †‘Œ‡«‡‹ƒŽ«‡Ȃ‘„Žƒ«‹Žƒǡ˜‘œ‹«‹ǡŽ‡•‡‡‹‰”ƒ«‡ǡ †‹†ƒ–‹«‹ „ƒœ‡«‹ǡ ’”‹’‘‘«‹ œƒ Š”ƒŒ‡Œ‡ǡ †‘†ƒ–‹œƒ•‘„‘ǡ’‘‰ƒŒƒŽ«‹‹æ‡˜‡Ž‹‘˜‡«Ǩ Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 6. 5. 2022 petek z 6. maja 2022 Črna kronika 12 stran 12 Slovenija, Podravje z Protitočna obramba, znova odprta številna vprašanja Bodo letalsko obrambo pred točo izvajali Avstrijci? Okrog letalske obrambe pred točo se pravzaprav zapleta vsako leto. Letos bi se lahko (celo) prvič doslej zgodilo, da je ne bi izvajal Letalski center (LC) Maribor, temveč tujci. Ministrstvo za kmetijstvo je namreč objavilo javni razpis po odprtem postopku za izvajanje protitočne letalske obrambe, na katerega se lahko prijavijo zainteresirani izvajalci. Čeprav naj bi bil predviden začetek izvajanja protitočne letalske obrambe že maja letos, edino protitočno letalo v državi za zdaj ostaja na tleh. Ob tem je odprtih še kup vprašanj. Javno naročilo, s katerim naj bi kmetijsko ministrstvo izbralo izvajalca, je namreč šele v teku. Prijave zbirajo do začetka naslednjega tedna, 9. maja. Kako hitro bodo nato stekli nadaljnji postopki oz. kdaj bi to obrambo dejansko lahko začeli izvajati, v tem trenutku ne ve nihče. Vodja protitočne letalske obrambe v LC Maribor Darko Kralj pravi, da bo vse odvisno »od gospodov na ministrstvu.« Nesmiselnost fiksne cene Že sedaj je jasno, da tudi letos brez zapletov ne bo šlo. Država je namreč v javnem naročilu za izbiro izvajalca med pogoji navedla, da višina ponudbe ne sme preseči 268.000 evrov. »S tem postavljajo pogoje, koliko lahko delaš. Fiksne cene ne bi smelo biti, kajti to je ravno tako, kot da bi gasilcem rekel, da lahko gredo dvakrat na teden gasit požar. Če bi v tej državi bil interes zaščititi premoženje ljudi in konec koncev tudi državno premo- ženje, če bi zares mislili na ekologijo, se zadeve ne bi tako reševale. Na drugi strani politika poudarja okolje, čisto energijo … Popolnoma nelogično,« je kritičen Kralj, ki je ob tem še opozoril na vse bolj intenzivne nevihte ter višanje stroškov materiala. »Zelo dvomim, da se bodo prijavili za tak denar« Kljub temu se nameravajo prijaviti na razpis. »Mi bomo za ta denar naredili, kolikor bomo pač lahko. Če bodo sredstva zmanjkala, bomo na to takrat tudi opozorili.« Toda vprašanje je, ali bo dosedanji izvajalec, ki obrambo izvaja že dolga leta, tokrat tudi izbran. Po besedah Kralja se je namreč prvič doslej zgodilo, da kmetijsko ministrstvo išče izvajalca preko objavljenega javnega naročila po odprtem postopku. Nanj se tako lahko prijavijo vsi, ki izpolnjujejo pogoje, med njimi na primer severni sosedje, ki prav tako izvajajo tovrstno obrambo v njihovi državi. »Ne znamo zaščititi niti tega, kar je nacionalni interes. Sprašujem se, kako je to mogoče?! Mi se sicer ne bojimo konkurence, saj imamo dolgoletne Lani 23 poletov Letalski center Maribor je začel aktivno izvajati obrambo pred točo šele 6. julija lani in jo izvajal do 15. septembra. Kot izhaja iz letnega poročila, je protitočno letalo opravilo 23 poletov. Foto: STA izkušnje. V Sloveniji tako ali tako drugega izvajalca, ki bi izpolnjeval zahteve glede izkušenj (vsaj 5 let), ni. Kar se tiče Avstrijcev, pa bom rekel takole: ali mislite, da oni delajo za drobiž?! Zelo dvomim, da se bodo prijavili za tak denar. Večji problem vidim v tem, da bi v primeru več prijaviteljev prišlo do pritožb, kar bi samo še podaljšalo postopek izbire izvajalca in bi letalska obramba začela delovati še pozneje oz. je sploh ne bi bilo. Ne vem, kako si na ministrstvu to predstavljajo – da nevihte čakajo?! Vsako leto so težave glede te obrambe. Na splošno smo razočarani, kajti desetletja vlagamo sredstva v največji medregijski projekt, ki združuje 70 lokalnih skupnosti. Ne poznam projekta, kjer bi sodelovalo toliko občin,« je še dejal Kralj. Vodja protitočne obrambe LC Maribor Darko Kralj pa meni, da za ponujeni denar tega ne bo izvajal noben letalski center iz tujine. Za letalsko obrambo v devetih letih 1,9 milijona evrov 2013 Ministrstvo (€) 56.544 Občine (€) 82.215 Skupaj javna sredstva (€) 138.759 2014 51.226 103.371 154.597 2015 57.209 107.155 164.364 2016 57.131 109.361 166.492 2017 57.040 107.274 164.314 Po 17. uri letenje onemogočeno Letalskemu centru precejšnjo oviro predstavlja tudi obratovalni čas letališča Edvarda Rusjana Maribor, kjer vzleta in pristaja protitočno letalo. Letališče namreč obratuje od 9. do 17. ure, kar pomeni, da je pozno popoldan, ko toča velikokrat preseneti, letenje onemogočeno. »Na matičnem letališču Foto: ČG Ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev bi protitočno letalsko obrambo lahko opravljali tudi drugi izvajalci, na primer severni sosedje. Sedel bo sedem let Mariborsko sodišče je Aljaža Verhovnika za poskus umora v Poljčanah po sredinem priznanju na predobravnavnem naroku obsodilo na sedem let zapora in s tem sledilo predlogu tožilstva, ki je pri sklenitvi sporazuma o priznanju upoštevalo omilitvene okoliščine. Soobtožena Patricija Verhovnik se bo o krivdi za pomoč pri dejanju izjasnila 16. maja. Do obračuna, ki se na srečo ni končal z najhujšimi posledicami, je prišlo 16. januarja letos v poznih večernih urah, ko se je 24-letni Verhovnik pripeljal v Poljčane in enako starega oškodovanca pričakal v bližini njegovega doma, da bi ga umoril in se ga tako skupaj s soprogo za vselej znebil. Slednji je namreč bil pred tem tudi sam partner tri leta mlajše Patricije in je na sodišču sprožil postopek ugotavljanja očetovstva. Verhovnik je dan pred izrekom sodbe priznal vse očitke iz obtožnice, po kateri je tožilka Tadeja Majcen v sklepni besedi ob olajševalnih okoliščinah, med katerimi so priznanje in obžalovanje dejanja, nekaznovanost in dejstvo, da bo obtoženi kmalu postal oče, ocenila, da je primerna kazen sedem let zapora. (STA) 2019 88.638 176.258 264.896 2020 86.878 171.038 257.916 2021 123.876 230.480 354.356 Vir: MKGP, Erar nam preprečujejo izvajanje projekta v rizičnem obdobju dneva. Obljube glede rešitve te težave so bile podane, a doslej še neizpolnjene. Letalo smo tako lani v primeru napovedanih pozno popoldanskih oz. večernih neviht selili na letališče v Cerkvenjak, kar je pomenilo dodatne stroške. Imamo letališče, ki je namenjeno samemu sebi in za izvajanje posameznih političnih ambicij,« je opozoril sogovornik. Znesek iz leta v leto višji Poljčane z Zapor za poskus umora 2018 88.256 163.903 252.159 Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so besedam Kralja pritrdili, da prvič doslej iščejo izvajalca preko javnega naročila, na katerega se lahko prijavijo vsi, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. »Kot je bilo že lani pojasnjeno, smo pred zaključkom javnega naročila v letu 2021 od Javne agencije RS za civilno letalstvo (v nadaljevanju: CAA) prejeli odgovor, da letalo Cessna TU 206, ki je namenjeno izvajanju letalske obrambe pred točo Športnega društva LC Maribor, nima ustrezno odobrene opreme za izvajanje zaščite pred točo in se kot tako ne bi smelo uporabljati v te namene. Med iskanjem rešitve so predstavniki lokalnih skupnosti in MKGP izmenjali informacije tudi z izvajalci letalske obrambe pred točo iz Avstrije, o možnosti morebitne po- moči, če javnega naročila ne bi bilo mogoče zaključiti z izbiro izvajalca. Posledično je bilo ugotovljeno, da bi v slovenskem zračnem prostoru ob izpolnjevanju pogojev za ustrezno registracijo letal obrambo lahko izvajali tudi drugi operaterji. Zato je v tem letu objavljeno javno naročilo po odprtem postopku,« spremembo pojasnjujejo na ministrstvu. Država bo sicer za sofinanciranje letalske obrambe pred točo namenila do 35 % vrednosti projekta, preostali denar naj bi zagotovile občine. Letos je k skupnemu javnemu naročilu pristopilo 63 od 71 občin na branjenem območju. Koliko bodo slednje prispevale, v tem trenutku tako še ni jasno, saj postopek še ni končan. Lani je država za letalsko protitočno obrambo namenila okoli 124.000 evrov, občine pa dodatnih 230.000 evrov, skupno torej okoli 354.000 evrov, kar pomeni približno 100.000 evrov več kot leto poprej. Znesek iz leta v leto narašča, v preteklosti zaradi večjega branjenega območja (leta 2018 se je priključilo Prekmurje), zadnja leta pa na račun več poletov in delovnih ur ter višjih stroškov. Od leta 2013 do vključno leta 2021 je bilo za obrambo porabljenih več kot 1,9 milijona evrov javnega denarja. Monika Horvat Danes bo oblačno, občasno bo deževalo. Predvsem na severovzhodu bo možna tudi kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, ob morju in na Goriškem okoli 13, najvišje dnevne pa od 14 do 19, na vzhodu do 22 °C. OBETI: V soboto bo pretežno oblačno, občasno bodo še krajevne padavine, deloma plohe. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK Futsal Ostali brez doseženega gola in pete tekme Stran 14 Rokomet Ormožani želijo nadaljevati niz domačih zmag Stran 14 stran 13 Kegljanje Kegljači Drave napredovali v 3. ligo Stran 15 Strelstvo Stojak in Kuharičeva do novih odličij na DP Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL Izbrali so najtežjo smer: jim jo bo uspelo premagati? Tri kroge pred koncem sezone je jasno, da lahko nogometaše Aluminija pred neposrednim izpadom v 2. ligo reši le še pravi mali »športni čudež«. Matematika še obstaja in je preprosta: do zadnje tekme in domačega obračuna s Taborom morajo osvojiti tri točke več od Sežancev, na voljo sta tekmi z Olimpijo (v nedeljo zvečer doma) in naslednji teden z Mariborom v gosteh (poslovilna tekma Marcosa Tavaresa v Ljudskem vrtu). Pot je težka, da bolj ne bi mogla biti, zato je resnično na mestu vprašanje, ali v Kidričevem še verjamejo v to, da jo lahko uspešno prehodijo? »Dokler je matematika v igri, se ne predajamo in verjamemo. Olimpijo smo letos že premagali (1:0 v 16. krogu), prav tako Maribor (3:0 v 8. krogu), zato se bomo borili do kon- 1. SNL, 34. krog: Aluminij – Olimpija, v nedeljo ob 20.15 v Kidričevem. ca, pa bomo potem videli, kaj nam bo to prineslo. Maribor in Olimpija se res borita za svoje cilje, tudi mi pa se borimo za svoje. Vsi bi bili seveda najbolj zadovoljni s tem, da bi tekmo s Taborom pričakali s tremi točkami zaostanka in da bi nato sami odločali o svoji usodi,« je dejal napadalec Aluminija Haris Kadrić. Aluminij tekme ni zmagal že vse od konca novembra in 18. kroga (Aluminij – Tabor 3:2), na zadnjih 15 tekmah so desetkrat igrišče zapuščali poraženi, petkrat pa so remizirali. Lahko to serijo prekinejo proti 33. krog: Domžale – Aluminij 3:1 (2:1) STRELCI: 0:1 Špehar (14.), 1:1 Jakupović (24., z 11 m), 2:1 Ilenič (30.), 3:1 Ilenič (81.). ALUMINIJ: Nwolokor, Ploj, Petek (od 83. Bizjak), Azemović, Martić, Nkama (od 80. Marinšek), Bolha, Plantak (od 70. Šroler), Turčin (od 70. Brest), Kadrić (od 70. Branšteter), Špehar. Trener: Robert Pevnik. RDEČI KARTON: Špehar (76.). V Domžalah je trener Robert Pevnik znova opravil nekaj rošad v ekipi, v postavi ni bilo med drugimi Janžekoviča, Matjašiča, Prša in Musa, na klopi so bili Marinšek, Šroler in Brest, zaradi poškodbe pa je manjkal Pečnik. Olimpiji, ki jo bo na klopi vodil sloviti Robert Prosinečki, ob njem pa se v Kidričevo vrača Timi Max Elšnik, ki je nekoč igral za Aluminij? »Situacija je resnično težka, tega ne gre zanikati. Vsi soigralci poudarjajo in tudi sam lahko to potrdim, da treniramo dobro in da imamo v garderobi dobro atmosfero, na tekmah pa se nam nikakor ne izidejo stvari po naših željah. Enkrat naredimo kakšno ključno napako, drugič gre v našo škodo kakšna sodniška odločitev, tretjič doživimo padec zbranosti, včasih pa tudi nismo dovolj kakovostni, da bi prišli do točk – vse to se nam dogaja. Razloge za slabo serijo poskušamo iskati pri nas samih in na vse mogoče načine iščemo izhod. Upamo, da bomo uspešni proti Olimpiji, zakaj pa ne,« je zaključil Kadrić. Jože Mohorič Kljub zgodnjemu vodstvu, za katerega sta poskrbela Kadrić z asistenco in Špehar z golom, so na odmor s prednostjo odšli domačini. Za preobrat in končni razplet tekme je bila ključna 11-metrovka v 24. minuti, ko je Klemenčič v kazenskem prostoru Aluminija izjemno odigral prekršek, sodnik Mihael Antić pa mu je nasedel. Preostala dva gola za domačine je zabil 17-letni Mitja Ilenič, ki je s tem postal tudi igralec kroga. »Tekmo smo dobro odprli, tudi povedli, tekmecem pa v uvodu nismo dopustili pravih priložnosti. Po penalu se je vse obrnilo, hitro smo dobili še drugi zadetek. Domžalčani so odigrali zelo motivirano in pametno, tako da z igralcem manj na igrišču nismo imeli pravih možnosti za preobrat,« je dejal Haris Kadrić. Foto: Črtomir Goznik Kidričani se bodo na prvi tekmi »misije nemogoče« v nedeljo pomerili z Olimpijo, ki so jo v letošnji sezoni enkrat že ugnali. Maribor ostal v minimalni prednosti Pred zadnjimi tremi krogi letošnje sezone v 1. ligi ni še nič dokončno odločenega. Medsebojna tekma edinih preostalih kandidatov za vrh med Mariborom in Koprom ni ponudila razpleta, je pa kanček več možnosti za zvezdico prinesla Primorcem. Ti imajo do konca lažji razpored (Tabor, Kalcer, Bravo) od Maribora (Bravo, Aluminij, Mura), ni pa nepomembno dejstvo, da Koprčane čaka še vmesna finalna tekma Pokala Slovenije z Bravom (v sredo, 11. 5., v Celju). Tam lahko ob morebitni zmagi dobijo dodatni zagon za finiš prvenstva ali pa jim lahko tekma pobere nekaj Nogomet z 2. SNL Po vodi splavala ena zadnjih priložnosti Ilirija 1911 – Drava Ptuj 4:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Penič (22.), 1:1 Gorenak (46.), 2:1 Mlakar (65.), 2:2 Ploj (73.), 3:2 Djermanović (75.), 4:2 Trajkovski (91., ag.). ILIRIJA 1911: Džafić, Latinčič (od 46. Golob), Beguš, Djermanović, Piskule, Stevanović (od 59. Pedro), Kuzmić, Kepic (od 74. Pavlič), Gorenak (od 93. Ostojič), Mlakar, Trdan. DRAVA PTUJ: Trajkovski, Nanitelamio, Tassin (od 74. Mršič), Korošec, Šlamberger, Čeh (od 66. Erhatič), Melvan, Jelerčič, Šlak (od 18. Penič), Ploj, Miljanić. Nogometaši Drave so po zmagi nad Fužinarjem v prejšnjem krogu odšli na gostovanje v Ljubljano močno opogumljeni in motivirani. Na stadionu Ilirije pa jih je pričakala izkušena domača zasedba, ki ima v svojih vrstah številne igralce s prvoligaškimi izkušnjami: Džafića, Djermanovića (oba Olimpija), Stefanovića (Koper, Tabor), Mlakarja (Triglav, Koper), ob tem pa nekaj obetavnih mladcev, med drugim tudi Gala Gorenaka (posojenega igralca Maribora). Včasih so takšni in podobni igralci prihajali na posojo k Aluminiju (Štor, Koblar …) ali Dravi (Grajfoner), kar pa že nekaj časa ni več praksa … Dravaši so ob polčasu vodili z golom Maja Peniča, ki je le nekaj minut pred tem vstopil s klopi (zamenjal je poškodovanega Sebastjana Šlaka) – 0:1. Začetek drugega polčasa je bil za igralce Ilirije sanjski, saj so izenačili v prvem napadu tega dela, zadel je Gal Gorenak – 1:1. V sredini drugega dela se je tekma »lomila«, najprej se je obrnila na domačo stran, ko je za prvo vodstvo domačinov na tekmi poskrbel Tilen Mlakar – 2:1. Gostje so nekaj minut kasneje zmogli izenačenje, v polno je meril kapetan Alen Ploj – 2:2. Ko je bilo pričakovati napade modrih, ki so veliko bolj potrebovali točke od domačinov, pa je hitro sledil hladen tuš, tokrat se je med strelce vpisal še domači kapetan Dejan Djermanović – 3:2. Zaključni napadi Štajercev niso bili uspešni, edini gol so dosegli v lastno mrežo – 4:2 … Poraz z Ilirijo je za zasedbo trenerja Vladimirja Pantelića že lahko usoden v boju za obstanek, saj je istočasno popoln izkupiček iz gostova- nja v Beltincih prinesla konkurenčna zasedba Krškega in pobegnila na štiri Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Ilirije so dravaše premagali že na pripravljalni tekmi pred spomladanskim delom sezone, v sredo so bili boljši še v prvenstvenem srečanju. dragocenih moči, ob morebitnem porazu pa lahko psihološko padejo ali pa se še močneje »poberejo skupaj« za zadnji dve tekmi – možne so vse štiri variante. Povsem mogoče pa je tudi to – če do takrat ne bo presenečenj –, da bo o prvaku odločala tekma zadnjega kroga med Muro in Mariborom. Če bosta obe ekipi imeli na mizi velikanski vložek – Maribor naslov prvaka, Mura evropska tekmovanja – potem bo to poslastica, za slovenske razmere primerljiva s finalom Lige prvakov … Za koga bo do konca težji mlinski kamen spodrsljajev? REZULTATI 33. KROGA: Domžale – Aluminij 3:1 (2:1); Maribor – Koper 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Mudrinski (26.), 1:1 Osuji (35.); Celje – Mura 1:3 (1:0); strelci: 1:0 Šporn (8.), 1:1 Daku (54.), 1:2 Bobičanec (74.), 1:3 Horvat (96., z 11 m). Rdeči karton: Zec (40., Celje); CB24 Tabor Sežana – Kalcer Radomlje 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Mrkonjić (13.), 1:1 Mavretič (59.), 1:2 Guzina (94.); Olimpija – Bravo 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Sešlar (9.). točke naskoka. Za Dravo bo nadomestitev tega zaostanka – ob teoretično pridobljeni licenci za nastopanje v 2. ligi, ki je pod velikim vprašajem – v zadnjih treh tekmah sezone velik izziv, čakajo jih še namreč tekme z Gorico, Krko in Rogaško. Že v nedeljo bodo na Mestnem stadionu gostili Gorico, ki lahko z osvojeno točko na Ptuju že potrdi naslov prvaka 2. lige in posledično napredovanje med elito. Lahko dravaši slavje varovancev trenerja Mirana Srebrniča preložijo? Gorica za potrditev napredovanja potrebuje le še točko Krka – Nafta 1903 4:1 (3:1); strelci: 1:0 Kastrevec (20.), 1:1 Bolla (25.), 2:1 Huč (33., z 11 m), 3:1 Majić (45.), 4:1 Majić (87.). Rdeči kartoni: Galoši (34., Nafta); Brežice 1919 Terme Čatež – Rudar Velenje 1:2 (1:1); strelci: 0:1 Koprivnik (28.), 1:1 Brkić (29.), 1:2 Jovanović (88.). REZULTATI 27. KROGA: Ilirija 1911 - Drava Ptuj 4:2 (0:1); Gorica – Roltek Dob 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Vekić (54.), 2:0 Leban (55.); Beltinci Klima Tratnjek – Krško 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Pinelli (57.); Fužinar Vzajemci – Primorje 3:2 (2:0); strelci: 1:0 Verunica (15.), 2:0 Jovicic (19.), 3:0 Katuša (52.), 3:1 Šolaja (71., z 11 m), 3:2 Šolaja (93., z 11 m). Rdeči kartoni: Pesjak (94., Fužinar); Vitanest Bilje – Triglav Kranj 0:0 (0:0); Rogaška – Jadran Dekani 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Neskič (32.), 2:0 Sedej (58.), 3:0 Neskič (69.). Rdeči kartoni: Jakomin (93., Jadran); 1. MARIBOR 33 2. KOPER 33 3. OLIMPIJA 33 4. MURA 33 5. DOMŽALE 33 6. BRAVO 33 7. CELJE 33 8. KALCER RADOMLJE 33 9. TABOR SEŽANA 33 10. ALUMINIJ 33 19 18 16 14 11 11 12 10 7 4 7 7 9 6 7 10 11 8 1012 9 13 5 16 9 14 8 18 1118 50:32 52:35 45:33 50:43 42:39 29:32 44:45 39:47 28:37 28:64 64 63 55 53 43 42 41 39 29 23 JM 2. SNL, 28. krog: Drava Ptuj – Gorica, v nedeljo ob 17.00 na Ptuju. 1. GORICA 2. TRIGLAV 3. NAFTA 1903 4. KRKA 5. RUDAR VELENJE 6. ROGAŠKA 7. PRIMORJE 8. FUŽINAR 9. VITANEST BILJE 10. ROLTEK DOB 11. ILIRIJA 1911 12. BELTINCI 13. JADRAN DEKANI 14. KRŠKO 15. DRAVA PTUJ 16. BREŽICE ČATEŽ 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 22 18 12 12 14 13 10 10 9 10 9 8 4 5 5 3 2 3 6 3 8 7 8 7 1 12 3 11 8 9 6 11 9 9 5 12 7 11 8 11 1310 8 14 4 18 8 16 51:15 51:14 60:32 45:32 46:39 42:34 41:32 43:46 33:38 40:41 31:33 32:41 26:31 23:51 27:82 24:54 68 60 44 44 43 42 38 36 36 35 34 32 25 23 19 17 Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 COLOR CMYK Šport 14 stran 14 petek z 6. maja 2022 Futsal z 1. SFL, končnica, polfinale Ostali brez doseženega gola in pete tekme FC Hiša daril Ptuj – FK Dobovec 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Čujec (20.), 0:2 Čeh (23.) FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf, Badrov, Senekovič, Rednak, Ručna, Debeljak, Pihler, Fleten, Jelić, Pasariček. Trener: Robert Grdović. Četrta tekma polfinalne serije med FC Hiša daril iz Ptuja in FK Dobovec je v dvorano Ljudski vrt ponovno privabila lepo število ljubiteljev futsala. Spremljali so atraktivno in dinamično tekmo, v kateri so aktualni državni in pokalni prvaki unovčili vse izkušnje in znanje za končno zmago. S tem je Dobovec tudi dobil serijo s 3:1 in se je uvrstil v finale, kjer se bo pomeril proti Litiji (3:1 s Silikom Vrhnika). Čujec še enkrat jeziček na tehtnici Precej igralsko oslabljena ptujska ekipa (Kneževič, Andrijašević) se je ponovno hrabro postavila Dobovcu, ki v prvem polčasu ni pokazal prave 1. SFL, končnica, tekma za 3. mesto: FC Hiša daril Ptuj – Siliko Vrhnika, v petek ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt. igre in tudi v nadaljevanju se je precej »mučil«, da je prišel do zmage. Angažirana ekipa trenerja Roberta Grdovića je dobro igrala tako v ofenzivi kot v defenzivi, kar je pomenilo, da so si priigrali nekaj nevarnih zaključnih strelov in na drugi strani gostom niso dovolili, da bi razvili svojo igro. Dobovec je tako imel v prvem delu redke priložnosti, a je zadel v najbolj optimalnem času. Osem sekund pred koncem prvega polčasa je izkušeni Kristjan Čujec (bil je odločilni igralec te tekme in celotne polfinalne serije) iz bližine s strelom pod prečko dosegel zadetek – 0:1. V nadaljevanju so se igralci trenerja Kujtima Morine postavili čvrsto v obrambi in so hitro dosegli še drugi zadetek. Dolgo podajo je spretno sprejel Žiga Čeh in jo poslal mimo tudi tokrat zelo dobrega domačega vratarja Kevina Cafa. Prav tako je bil na drugi strani odličen v vratih Dobovca Damir Puškar, saj je imel v prvem polčasu tri izvrstna posredovanja, medtem ko je bil v drugem polčasu še bistveno bolj zaposlen in uspešen pri branjenju vseh strelov Ptujčanov. Ti so vse stavili v napad in so dobesedno „obstreljevali“ vrata Dobovca, ki se je s pomočjo Puškarja in sreče obranil vseh naletov. Tako so Ptujčani po številnih priložnostih in zaključnih strelih ostali brez zadetka in pete medsebojne tekme z Dobovcem ... Ne glede na poraz je FC Hiša daril Ptuj proti favoritom ponovno odigral zelo dobro partijo in pokazal, da se lahko kosa tudi z najboljšo slovensko futsal ekipo. Po napetih in kakovostnih polfinalnih dvobojih čaka Ptujčane sedaj še obračun za 3. mesto, v katerem se bodo merili z ekipo Silika z Vrhnike. Foto: Črtomir Goznik Aktualni državni prvaki so bili v polfinalu končnice uspešnejši od Ptujčanov. Na fotografiji sta v dvoboju Patrik Pasariček (beli dres, Hiša daril Ptuj) in Rok Mordej (Dobovec). Prva izmed dveh tekem bo na sporedu že ta petek ob 20. uri v športni dvorani Ljudski vrt. Thomas Pihler, FC Hiša daril Ptuj: „Mislim, da smo ponovno odigrali dobro tekmo. Žal ponovno iz številnih priložnosti nismo zabili zadetka in tako nismo prišli do ugodnega rezultata.“ Rokomet z NLB liga Ormožani želijo nadaljevati niz domačih zmag Ljubitelji ormoškega rokometa bodo že v petek, 6. maja, ob 19.30 znova prišli na svoj račun, saj bo trdnjava Hardek v tekmi 24. kroga gostila sosedski derbi med Ormožani in Mariborčani. Sosedski derbiji so vedno nekaj posebnega in tudi tokrat ne bo nič drugače, čeprav ekipi zasedata šele 8. in 9. mesto. Ormožani so si do konca prvenstva zadali cilj, da dobijo obe domači tekmi (Maribor, Koper) in niz neporaženosti na Hardeku podaljšajo na deset tekem. Na zadnjih osmih domačih tekmah so Ormožani zmagali sedemkrat ter remizirali proti še vedno aktualnim državnim prvakom, Gorenju. V taboru tekmecev si seveda želijo pokvariti načrte Ormožanov in obeta se prava rokometna poslastica. »Čaka nas zelo zanimiva tekma, kjer bosta obe ekipi maksimalno motivirani. Zadnji tekmi z Mariborom sta se končali z neodločenim izidom, kar priča o izenačenosti moštev. V obeh je nekaj odličnih veteranov in tudi mladinskih reprezentantov letnika 2000 ter 2002 in mlajših. Ker gre za sosedski derbi, bo Hardek znova lepo poln in s soigralci pričakujemo pravo rokometno vzdušje, ki ga lahko pričara le Hardek. Želimo nadaljevati niz zmag na domačih tleh tudi proti Mariboru,« pred tekmo razmišlja Rok Žuran, ki bo ormoški dres nosil tudi v prihodnji sezoni. Kot Žuran v dresu Jeruzalema igra pomembno vlogo v dresu Maribora Tadej Sok, ki je v preteklosti šest let nosil dres ponosa Prlekije, v Mariboru pa igra že od leta 2012. »Tekme z Jeruzalemom so vedno izredno zanimive. Gostovanja v dvorani Hardek so velikokrat pravi rokometni praznik. V zaključku sezo- NLB liga, REZULTATI 23. KROGA: Sviš Ivančna Gorica – Jeruzalem Ormož 29:31 (13:14), Trimo Trebnje – Celje Pivovarna Laško 30:29 (15:14), Maribor Branik – Koper 26:24 (13:12), Herz Šmartno – Urbanscape Loka 27:33 (17:19), Ljubljana – Slovenj Gradec 32:35 (17:17), Gorenje Velenje – Riko Ribnica 32:32 (17:21), Dobova – LL Grosist Slovan 32:31 (17:16). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 2. TRIMO TREBNJE 3. GORENJE VELENJE 4. URBANSCAPE LOKA 5. RIKO RIBNICA 6. SLOVENJ GRADEC 7. KOPER 8. MARIBOR BRANIK 9. JERUZALEM ORMOŽ 10. LL GROSIST SLOVAN 11. DOBOVA 12. SVIŠ IVANČNA GORICA 13. LJUBLJANA 14. HERZ ŠMARTNO 23 21 22 23 23 23 23 23 22 23 23 23 23 23 21 17 16 14 12 12 11 10 9 8 8 5 2 2 1 3 2 0 3 1 1 1 2 2 2 0 3 3 1 1 4 9 8 10 11 12 11 13 13 18 18 18 43 37 34 29 27 25 23 21 20 18 18 10 7 7 Foto: ČG Nik Čirović (Jeruzalem Ormož) Kristjan Čujec, FK Dobovec: „Tisti, ki so si tekmo ogledali, so lahko videli, da je bila to zares težka in izenačena tekma. Ptuj je odigral še eno izvrstno tekmo, tako kot tudi vse te polfinalne. JERUZALEM: Skledar (11 obramb), Balent; Ćirović 6, Kosi 6 (1), Voljč 5, T. Hebar 5, Šulek 3, Žuran 2, Čudič 2 (2), Pandev 1, Bogadi 1, Pungartnik, Fergola, Mlač Černe, Krabonja, G. Hebar. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Sviš 5/5; Jeruzalem 4/3. IZKLJUČITVE: Sviš 8; Jeruzalem 12 minut. IGRALEC TEKME: Nik Ćirović (Jeruzalem Ormož) Oktober 2021: zmaga v Ljubljani proti MRK Ljubljana (26:27); december 2021: remi v Mariboru (30:30) in april 2022: zmaga v Ivančni Gorici (29:31). To so tri tekme, kjer so Ormožni osvojili točke na gostovanjih v sezoni 2021/22. Sezono prej, ko jim je uspelo doseči 4. mesto, se je iz gostovanj nabralo 11 točk. Do konca letošnjega prvenstva ekipo kapetana Bojana Čudiča čakajo še tri tekme: na Hardeku Maribor (petek, 6. maj) in Koper (28. 5.) ter gostovanje pri izpadlem Šmartnem. V Ivančni Gorici so gostitelji pričakovali zmago, ki bi jim prinesla zagotovitev obstanka v ligi. V 1. polčasu sta se ekipi menjevali v vodstvu z golom prednosti. Po obrambi Alena Skledarja in dveh zaporednih golih Nika Ćirovića pa je Jeruzalemu v 21. minuti le uspelo uiti na prednost dveh zadetkov (8:10). Prvič je Svišu v nadaljevanju tekme uspelo izenačiti rezultat na 15:15, zadnjič na tekmi pa v 40. minuti (21:21). Kljub dveminutni izključitvi Blaža Fergole so sledile minute Prlekov, ki jim je uspel pobeg na + 3 (21:24 v 46. minuti). Šest minut kasneje je Luka Voljč, ki je prikazal najboljšo predstavo v tem prvenstvu, s svojim petim doseženim golom popeljal svojo ekipo do lepih +4 (24:28). Domačini so z zadnjimi močmi še poskušali spreobrniti potek tekme, vendar je Jeruzalemu uspeli zadržati vse nalete in se na koncu veselili še druge zmage v gosteh. Tilen Kosi je iz sedemmetrovke v izdihljajih tekme potrdil zasluženo zmago na Dolenjskem. Z zmago je Jeruzalem napredoval na 9. mesto in ima priložnost ob zmagah na zadnjih treh tekmah prehiteti še Maribor (točka prednosti) ter Koper (tri točke prednosti). Aleksander Polak, trener Sviša: „Teoretično še nismo potrdili obstanka, v praksi pa skoraj ne verjamem, da bi nas lahko Ljubljana in Šmartno glede na težak razpored prehitela. Vendar se nikoli ne ve in v negotovosti bomo živeli še vsaj štiri tedne. Čestitke gostom za zasluženo zmago, ki je bila dokaj rutinirana.“ Nik Ćirović, Jeruzalem Ormož: „Daleč od tega, da smo blesteli na tem srečanju, ampak menim, da smo lažje, kot kaže končen izid, prišli do zmage. Pričakovali smo bistveno bolj motiviranega nasprotnika, ki mu gori pod nogami glede obstanka v ligi. Našo igro bi ocenil s solidno 'trojko', a s takšno igro bomo težko dobili petkov sosedski derbi proti Mariboru. Seveda ne skrivamo svojih ambicij, da želimo do konca prvenstva dobiti vse tri tekme, še posebej obe domači proti Mariboru in Kopru. Enostavno želimo, da še deveto ter deseto domačo tekmo ostanemo neporaženi na Hardeku. Ljubitelje rokometa v Ormožu vabim, da nas tudi na srečanjih proti Mariboru in Kopru podprejo v tako velikem številu, kot nas podpirajo v drugem delu prvenstva v naši hardeški trdnjavi. Obljubimo, da jih z borbenostjo ter atraktivno igro zagotovo ne bomo razočarali.“ David Breznik Tenis z Mednarodni turnirji Zidanškova kaže zametke lanske forme Sezona teniških turnirjev na ne imamo priložnost, da popravimo mo razmišlja Sok, ki je svojo športno peščeni podlagi je v polnem letošnji izkupiček, za uspeh pa se pot začel v Gorišnici, leta 2006 pa se zamahu, saj se za najboljše bomo morali držati dogovorov pred je preselil v vrste Jeruzalema. Kot igralke in igralce približuje tekmo in igrati vsi za enega, eden za kaže, bo trdnjava Hardek spet lepo vse. Proti Kopru smo si znova doka- polna, kar zelo veseli tako igralce kot drugi vrhunec sezone, OP Francije v Parizu (22. 5. do 5. zali, kaj smo sposobni, to pa želimo delavce v klubu. Uroš Krstič 6.). Turnirjev na vseh ravneh ponoviti tudi v Ormožu,« pred tekse udeležujejo tudi igralci in igralke iz našega okolja. Druga letošnja zmaga v gosteh 23. krog: Sviš - Jeruzalem 29:31 (13:14) Borili smo se, za napredovanje pa smo morali iz sebe iztisniti 100 odstotkov moči, da smo prišli do pozitivnega rezultata in uvrstitve v finale.“ Na najmočnejšem turnirju je nastopila Tamara Zidanšek (24. na WTA), ki je bila del spektakla v Madridu, kjer se na turnirju serije WTA 1000 z nagradnim skladom več kot 6,5 milijona dolarjev merijo najboljše igralke sveta. Tami je med posameznicami v 1. krogu s 6:2, 6:3 ugnala srečno poraženko kvalifikacij, 25-letno Brazilko Beatriz Haddad Maia (65.). To je bila po avstralski turneji za Tami sploh prva zmaga med posameznicami. V 2. krogu je po dobrem dvoboju klonila proti nekdanji prvi igralki sveta, 32-letni Belorusinji Viktoriji Azarenka (17.) – rezultat je bil 6:3, 1:6, 3:6. Najboljši del dvoboja je bil na našo igralko prvi niz, ko je že prikazala nivo igre, s katero je navduševala v lanskem delu peščene sezone. Zidanškova je med dvojicami ponovno združila moči s 23-letno Čehinjo Marie Bouzkovo, s katero je v preteklosti že igrala skupaj. Bili sta uspešni, saj sta preskočili prvo oviro, ki sta jo predstavljali Kazahstanka Elena Rybakina in Rusinja Ljudmila Samsonova, rezultat je bil 3:6, 6:4, 10:6. V osmini finala sta ju ustavili 3. nosilki, Nizozemka Demi Schuurs in Američanka Desirae Krawczyk (15. in 18. igralka sveta med dvojicami) – rezultat je bil 6:7(4), 3:6. Blaž Rola (276. na ATP) je nastopal na challenger turnirju z nagradnim skladom 90.000 evrov v Mauthausnu v bližini Linza na severu Avstrije. Ni bil uspešen, na prvi stopnički ga je zaustavil domači povabljenec Filip Misolic (317.), rezultat je bil 3:6, 6:4, 2:6. Nina Potočnik (364.) je prejšnji teden nastopala na ITF-turnirju W60 v Zagrebu (60.000 dolarjev nagradnega sklada), kjer se je med posameznicami iz kvalifikacij prebila do 2. kroga, med dvojicami pa je skupaj z Veroniko Erjavec prišla do polfinala. Po vrnitvi iz Hrvaške se je takoj odpravila v Koper, kjer prav tako poteka turnir ITF W60. Tudi tukaj je morala v kvalifikacije, na drugi stopnički pa jo je ob rahlih bolečinah v kolku ustavila Američanka Jessi Aney (572.). Boljše je šlo Potočnikovi med dvojicami, kjer je bila njena partnerica 25-letna Dea Herdzelas iz BiH. V 1. krogu sta v dveh nizih (6:4, 6:3) preskočili belorusko-rusko dvojico Kristino Dmitruk-Mario Timofeevo. V četrtfinali ju čakata 1. nosilki, Švicarka Xentia Knoll in Britanka Samantha Murray Sharan. JM Tamara Zidanšek je v tem tednu nastopala na turnirju v Madridu, naslednja postaja bo Rim. Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 15 Strelstvo z 31. DP z zračno puško in pištolo 10 m Ljubljana 2022 Stojak in Kuharičeva do novih odličij Na centralnem strelišču v Ljubljani je Strelska zveza Slovenije organizirala 31. Državno prvenstvo z zračno puško in pištolo na 10 m v kategorijah člani, članice, mladinci, mladinke ter kadeti in kadetinje. Za naslove državnih prvakov se je pomerilo 340 strelk in strelcev iz 51 strelskih društev, odličja je osvojilo 25 klubov. Novih uspehov in odličij so se znova veselili ormoški strelci Kovinarja, miklavški strelci Jožeta Kerenčiča, Ptujčani in Juršinčani, ki so skupaj osvojili sedem posamičnih in dve ekipni odličji. Sašo Stojak članski državni podprvak s pištolo Foto: Strelska zveza Slovenije V finalnem dvoboju članov s pištolo na 31. DP je Ptujčan Sašo Stojak izgubil proti Velenjčanu Blažu Kunšku, a se vseeno veselil naslova državnega podprvaka za leto 2022. mesto s 536 krogi. S sedmimi naslovi najboljšega ostaja Cvetko Ljubič. V najštevilčnejši disciplini DP se je brona veselil Bojan Fras (559) iz SD Svečina, 10. Ludvik Pšajd (Juršinci) 553, 13. Matija Potočnik (Ptuj) 551, 18. Mirko Moleh (Juršinci) 550, 20. Niko Pšajd (Juršinci) 548, 21. Gregor Polajnko (Kovinar) 547 … Ekipnega naslova državnih prvakov so se veselili Rečičani Dušana Urška Kuharič do tretjega bronastega odličja Jan Šumak med člani s puško do 5. mesta Med članicami z zračno puško se je s tretjim najboljšim rezultatom kvalifikacij 626,0 v svoj osmi finale na DP uvrstila Ormožanka Kovinarja Urška Kuharič in po naslovu državne prvakinje v letu 2019 osvojila še tret- Med člani z zračno puško se je po lanskem naslovu državnega podprvaka, tokrat z osmim rezultatom Kegljači Drave do napredovanja v 3. ligo Prvič jim je to uspelo v sezoni 2001/02, ko so za Dravo kegljali še Drago Arnuš, Miran Haladea, Alojz Šeruga, Janko Ivančič, žal že pokojni Nikola Vranješ, Zdravko Sušanj in Nace Plajnšek, ter še danes aktivni Pavle Ilić, Janez Čuš in Janez Podgoršek. Ilić se je ekipi priključil po uspešno odigranih kvalifikacijah in bil potem nekaj let najboljši igralec Drave. Prvo sezono se je še igralo na 200 lučajev, ženske so takrat igrale na 100 lučajev, v naslednji sezoni pa se je prešlo na 120 lučajev tako za moške kot ženske. Nekaj sezon je Drava zasedala mesta v sredini lestvice 3. lige, v sezoni 2005/06 pa je bila zmagovalka lige in se prebila v 2. ligo. Pri tem je šlo največ zaslug okrepitvam, ki so jih predstavljali trije mladi igralci Konstruktorja iz Maribora Matej Zorman, Darko Dremelj in Milan Podgoršek. Zasluge gredo tudi neumornemu Janku Ivančiču, ki je vodil ekipo in skrbel za njeno finančno plat. Po treh letih se je zgodba žal končala, saj finančno pokritje ni več zadostovalo za kritje potreb in želja igralcev. Drava je potem še pet sezon nastopala v 3. ligi, s tem da so se po odhodu mariborskih igralcev ekipi, v kateri so ostali Pavle Ilić, Janez Čuš, Zdravko Sušanj in Drago Arnuš, priključili domači igralci iz druge ekipe: Milan Čeh, Dani Kozoderc, Dušan Murko, Boris Premzl in za nekaj let tudi Franc Žnidarič. Pred 10 leti se je ekipi priključil tudi današnji vodja in najboljši igralec Robi Golob. Žal pa se je pot ptujskih kegljačev v državni ligi v sezoni 2013/14 končala. Drava je odtlej vseskozi nastopala v 1. ligi OTS Maribor in bila skoraj vedno uvrščena med prve tri ali štiri ekipe. Dvakrat so bili tudi prvaki lige OTS Maribor: prvič so bili neuspešni v kvalifikacijah, drugič pa so se kvalifikacijam zavestno odpovedali zaradi premajhnega izbora igralcev za uspešno nastopanje v državni ligi. V letošnji sezoni jim je končno uspelo izpolniti ambicije mlajšega dela ekipe in predvsem vodje Robija Goloba, tako da nastopanje v 3. ligi ni bilo vprašljivo. Za letošnji uspeh ekipe je bila najzaslužnejša trojica Robi Golob, Mitja Kramberger in Boris Premzl, ki je prispevala največ ekipnih točk in je bila tudi po doseženih rezultatih v vrhu lestvice posameznikov po povprečno doseženih rezultatih. Presenetljivo je bil najuspešnejši Premzl, ki je povprečno podrl 525,54 keglja, kar ga uvršča na 1. mesto v ligi med posamezniki, osvojil pa je tudi največ ekipnih točk (zmag v dvobojih) v ligi, 13 točk od 16 možnih. Kramberger je Foto: arhiv Kegljaški klub Drava Ptuj Ekipa Kegljaškega kluba Drava Ptuj kvalifikacij s 614,1 kroga, v svoj šesti finale DP uvrstil ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak in osvojil končno 5. mesto. Svoj drugi naslov državnega prvaka je v finalu slavil najboljši po kvalifikacijah, Cerkničan Jakob Petelinek (622,8), ko je premagal premiernega finalista in novega državnega podprvaka iz Jesenic Anžeta Presterela (620,5). S 14 naslovi državnega prvaka ostaja naš najuspešnejši strelec Rajmond Debevec, ki se je letos januarja v Trzinu-Mengšu poslovil od tekmovanj z zračno puško. Visoko sta se uvrstila tudi ormoška strelca, 12. Žan Tomažič (Kovinar) 611,1 in 19. Aljaž Čučko (TSO) 608,1. 37. Aleš Pernat (Kidričevo) 593,7, 39. Matija Ambrož (TSO) 592,3, 43. Jan Soto Vargas (Kidričevo) 580,4, 44. Igor Ranfl (TSO) 579,6. Četrti zaporedni naslov ekipnih državnih prvakov so slavili Trzinci 1848,4, pred Turniščani 1840,8 in Črenšovci 1837,4, 6. Tovarna sladkorja Ormož 1780,0, 7. Mesto Ljutomer 1778,4. Poženela s 1666 krogi, pred Mrožem iz Velenja 1652 in Marokom iz Sevnice 1645, Ptujčani so osvojili 6. mesto s 1639 krogi, 9. Juršinci 1623 krogov. Kegljanje z KK Drava Ptuj Drava je novi član 3. državne kegljaške lige vzhod! Kvalifikacije za uvrstitev v 3. ligo, ki bi morale biti 23. in 24. aprila, so odpadle, saj je bila Drava edina prijavljena ekipa (iz Območnih tekmovalnih skupnosti Koroške, Celja in Posavja ni bilo kandidatov), zato so se Ptujčani direktno uvrstili v višji razred tekmovanja. Tako je Drava po devetih letih spet članica državne lige. stran 15 Šport petek z 6. maja 2022 Med člani z zračno pištolo je svoj prvi naslov državnega podprvaka osvojil Ptujčan Sašo Stojak, ki je v zaključnem dvoboju z Velenjčanom Blažem Kunškom klonil z rezultatom 16:10. Državni prvak iz leta 2018, ki je v kvalifikacijah dosegel 563 krogov, je tako v sedmem nastopu v članskem finalu osvojil svoje prvo srebrno in četrto člansko odličje na DP. Kunšek (565) je slavil svoj tretji naslov državnega prvaka (2013, 2019 in 2022) in se tako na lestvici najuspešnejših strelcev na DP izenačil z miklavškim strelcem Boštjanom Simoničem, ki je naslove državnega prvaka osvajal v letih 2003, 2006 in 2008, tokrat pa se je uvrstil na 40. COLOR CMYK bil na 3. mestu, s povprečjem 520,11 in 11 ekipnimi točkami, Golob na 4. mestu je imel povprečje 519,72 in je osvojil 12 ekipnih točk. Seveda so jim pridno pomagali tudi Bojan Krušič in Milan Čeh s po 8 in Janez Čuš s 7,5 točke. Nekaj točk sta dodala še Uroš Krušič in Janez Krajnc, ki sta dobila priložnost v spomladanskem delu prvenstva, pomenita pa pravo osvežitev in okrepitev za ekipo in bosta šele v državni ligi lahko pokazala svojo pravo vrednost. Pričakovati je, da se bosta rezultatsko močno dvignila tudi mlada igralca Robi Golob in Mitja Kramberger ter Bojan Krušič, saj letošnja sezona, ko so še kar veljali strogi ukrepi zaradi korone, ni pravo merilo njihovih sposobnosti. Starejši se bodo tudi trudili – kolikor bo le mogoče – prispevati svoj delež, dejansko pa morajo glavno breme nositi mlajši, ki so v letih, ko se od kegljačev lahko pričakuje največ. Priprave ekipe Kegljaškega kluba Drava na novo sezono se bodo začele 1. avgusta. Uspešna je bila tudi druga ekipa Drave V 2. ligi OTS Maribor je v sezoni 2021/22 nastopala Drava 2, ki je bila kombinirana žensko-moška ekipa. V jesenskem delu so nastopale zgolj ženske in so bile zelo uspešne, saj so si po polovici tekmovanja delile prvo mesto z ekipo Ruše 2. Tudi pomladni del je bil uspešen, namesto Milene Štampar Golob, ki je morala na operacijo, sta jo v ekipi zamenjala Stane Kralj in Uroš Krušič – slednji je tako pridobival dragocene izkušnje za nastopanje v prvi ekipi. Tako je v Rušah podrl kar 545 kegljev, kar je kegelj več, kot ga je podrl najboljši igralec prve ekipe, ki je tam nastopila dan pred drugo ekipo. Sicer pa je bila najboljša v ekipi njegova mama Melita Krušič, ki je prispevala 12 zmag v 18 tekmah in je bila 10. po povprečnem rezultatu, ki znaša 503,83 keglja. Drava 2 je na koncu osvojila odlično 3. mesto, za prvo ekipo KD Slovenska Bistrica in drugo ekipo Ruš. Z osvojenim 3. mestom v 2. ligi OTS Maribor je Drava 2 lepo dopolnila in zaokrožila zmagoslavje moške ekipe. David Breznik je bronasto odličje. V izjemno dramatičnem finalu je v svojem desetem nastopu v finalu prvo odličje in prvi naslov državne prvakinje osvojila Sonja Benčina iz Olimpije, ki je v razburljivi končnici ugnala moštveno tekmico in trikratno državno prvakinjo Živo Dvoršak. Z osmim rezultatom kvalifikacij se je v svoj tretji finale na DP uvrstila tudi druga ormoška strelka Kovinarja – Nuša Žnidarič (614,7), na koncu pa je državna prvakinja iz leta 2018 osvojila visoko 5. mesto. 19. Vesna Mele (TSO) 588,1, 21. Tina Prejac (Kovinar) 586,7, 23. Suzana Črnko (TSO) 582,4. Sedmi zaporedni naslov ekipnih državnih prvakinj so pričakovano osvojile favorizirane strelke Olimpije (1857,5), pred Rušankami (1837,4) in Kovinar Ormožem (1827,4) Majda Raušl v svojem 29. finalu DP do 5. mesta Slovenska rekorderka po številu nastopov v finalu – Ptujčanka Majda Raušl – se je v svoj 29. finale DP uvrstila s petim najboljšim rezultatom kvalifikacij s 553 krogi. Po 12 osvojenih odličjih in naslovom državne prvakinje v letu 2009 je tokrat osvojila končno peto mesto. Najboljši kvalifikantki, Postojnčanka Denis Bola Ujčič (564) in Sonja Benčina (559) sta se uvrstili tudi v zaključni dvoboj za zlato odličje. Po velikem presenečenju je favorizirano Postojnčanko ugnala Benčina in osvojila še drugo posamično zlato odličje na DP. Tretja je bila Novomeščanka Klara Smolič. 22. Stanka Miholič (Miklavž) 516, 25. Darinka Mojzer (Ptuj) 502, 27. Sonja Raušl (Ptuj) 495 krogov. V ekipni tekmi so strelke Olimpije osvojile drugi zaporedni naslov državnih prvakinj, njihovi članici ekipe Sonji Benčina pa je tako uspelo na 31. DP osvojiti kar neverjetne štiri zlate medalje! V finalu Benjamin Nino Kovačec in Brina Stajnko Med mladinci s puško se je v finale s sedmim rezultatom kvalifikacij uvrstil Ormožan Kovinarja Benjamin Nino Kovačec (605,9) in osvojil končno osmo mesto. V dvoboju najboljših slovenskih mladincev, Luke Lukića in Jureta Sočiča, ki sta na EP 10 m na Norveškem letos osvojila visoko 10. in 13. mesto, je svoj drugi zaporedni naslov državnega prvaka osvojil trzinski strelec Luka Lukić. Drugi ormoški strelec Kovinarja Jan Dogša je s 583,2 kroga osvojil 17. mesto. Med mladinkami s puško je zmagala najboljša kvalifikantka, Trzinka Teja Medved (616.1), ki je v zaključnem dvoboju ugnala Anamarijo Cvikl iz Doliča. Ljutomerska strelka Brina Stajnko je po drugem rezultatu v kvalifikacijah osvojila končno 5. mesto. Nina Bogša državna podprvakinja s pištolo Med mladinkami z zračno pištolo je v kvalifikacijah drugi najboljši rezultat dosegla miklavška strelka Nina Bogša, ki je s 522 krogi postala nova državna podprvakinja in tako ponovila svoj lanski uspeh. Ormoška strelka Kovinarja Tina Prejac je s 476 krogi osvojila 4. mesto. Lan Breznik nov kadetski državni prvak V kadetski konkurenci s pištolo je naslov državnega prvaka osvojil Ptujčan Lan Breznik, ko je s 357 krogi ugnal juršinska strelca Valterja Drašlerja (349) in Jana Brmeža Čeligo (339), 10. Milan Kvas (Juršinci) 316 krogov. Juršinčani so ob dveh posamičnih odličjih osvojili še ekipni naslov državnih prvakov med kadeti s pištolo, ko so dosegli 1004 kroge in ugnali Rečico 957 ter Železnike 924. Med kadetinjami s pištolo je zmagala favorizirana Grosupeljčanka Tiana Josić (360). Ptujčanka Nika Sitar (332) je osvojila 4. mesto, miklavška strelka Nika Miholič (329) je bila peta. Eva Petek drugič zapored bronasta Med kadetinjami s puško je zmagala Grosupeljčanka Tjaša Kužnik (412,9), pred Niko Skubic (406,3) iz Kisovca in Ormožanko Kovinarja Evo Petek, ki je s 406,1 kroga osvojila še drugo zaporedno bronasto odličje med kadetinjami, oziroma četrto zaporedno odličje na DP. Simeon Gönc Nogomet z Ženska liga Lahko bi odšla v eno ali drugo smer … ŽNK Doxakey – Primorje Gaia Naturelle 2:4 (2:1) V 18. krogu ženske lige sta se na Mestnem stadionu merili ekipi iz spodnjega dela lestvice, obe sta imeli na računu 12 točk. Na dosedanjih dveh medsebojnih tekmah v sezoni so obakrat slavile gostje, tudi v tretjem primeru se moštvi nista izneverili tradiciji ... Domačim igralkam, ki so nastopale v oslabljeni postavi, je pripadel prvi polčas, saj so na odmor odšle s prednostjo 2:1, v polno sta zadeli Eva Vidovič iz penala (8. minuta), drugi gol pa je bil avtogol (18. minuta). V drugem polčasu so bile odločilne uvodne minute, ko so gostje v razmiku štirih minut zadele dvakrat (48. in 52. minuta). Tekma izenačenih ekip bi se lahko nagnila na eno ali drugo stran, ostalo pa je pri zmagi gostij. JM Foto: Črtomir Goznik Ptujske nogometašice ŽNK Doxakey so v izenačenem srečanju klonile proti tekmicam iz Ajdovščine. COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 29. 4. 2022 Šport 16 petek z 6. maja 2022 Nogomet z 3. SNL - vzhod Športni napovednik Zavrčani preložili slavje Bistričanov Boksarski šov na Ptuju V soboto, 7. maja, bo v dvorani Campus na Ptuju boksarski dogodek VBO Star fight. Osrednji dvoboj bo potekal med Youtube zvezdo Perom Martićem in serijskim zmagovalcem resničnostnih šovov Frankom Bajcem. Borca bosta boksarske rokavice na uradnem dvoboju nadela prvič, zato bo spektakel še toliko bolj zanimiv in nepredvidljiv. Boksarski dogodek bo izpeljan po vzoru šovov iz tujine, poleg omenjenega dvoboja zvezd pa bo na sporedu še veliko drugih borb, kjer bodo rokavice prekrižali profesionalni in uveljavljeni boksarji iz Slovenije in tujine: Aljaž Venko, Arber Elshani, Andrej Baković, Nejc Petrič, Jasmin Dananović, Pavel Albrecht, Edi Sajdinović, Haris Beširević in Aleksander Jovanović. REZULTATI 22. KROGA: Zavrč – Kety Emmi Bistrica 2:1 (1:1), Koroška Dravograd – Cirkulane 4:2 (1:0), Posavje Krško – Šampion 2:1 (1:1), Šmartno – Premium Dobrovce 3:3 (0:1), Dravinja – Korotan Prevalje 0:0, Zreče – Šmarje 7:3 (4:1). Tekme Podvinci – Bocsh Bračič Videm bo odigrana v sredo, 11. maja. 1. K. EMMI BISTRICA 2. DRAVINJA 3. DRAVOGRAD 4. ŠMARTNO 1928 5. CIRKULANE 6. ŠAMPION 7. PODVINCI 8. ZAVRČ 9. POSAVJE KRŠKO 10. KOROTAN 11. BRAČIČ VIDEM 12. DOBROVCE 13. ŠMARJE 14. ZREČE 22 22 22 21 22 22 21 22 21 22 21 22 22 22 16 12 13 11 9 11 9 8 8 7 6 6 3 3 3 5 2 4 6 0 5 7 6 5 7 5 4 1 3 5 7 6 7 11 7 7 7 10 8 11 15 18 65:15 44:24 52:38 38:26 38:33 43:39 43:31 32:34 32:39 27:48 31:44 36:46 18:49 22:55 51 41 41 37 33 33 32 31 30 26 25 23 13 10 Zavrč – Kety Emmi Bistrica 2:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Potočnik (5., z 11 m), 1:1 Bračko (21., z 11 m), 2:1 Predikaka (54.). ZAVRČ: Maroh, Pofuk (od 83. Mikić), Drevenšek, Kokot, Potočnik (od 83. Vočanec), L. Šket, Kocbek (od 88. Kelc Vnuk), Predikaka (od 59. Mihalić), Koren, Zorko, Štumberger. Trener: Gorazd Šket. KETY EMMI BISTRICA: Dabanovič, Rozman, Vidmar, Ribič, Bračko (od 65. Dvoršak), Bajraj (od 65. Polegek), Kovačič, Ferčič (od 53. Bozgo), Kapun (od 75. Kovačec), Dvoršak, Jevšenak. Trener: Simon Dvoršak. Nogometaši Zavrča so v 22. krogu preprečili igralcem iz Slovenske Bistrice, da bi se že štiri kroge pred koncem veselili naslova prvakov in napredovanja v 2. ligo. Slavje so morali po porazu v Halozah preložiti … Domačini so po prestižni zmagi seveda sijali od zadovoljstva. „Ves teden smo se temeljito pripravljali na novega drugoligaša. Uspeli smo se jim oddolžiti za jesenski poraz (6:0), ki nas je zelo bolel. Čestitke Nogomet z 1. SNL RAZPORED 34. KROGA, V PETEK OB 20.15: Koper – tabor Sežana; V SOBOTO OBG 15.00: Kalcer Radomlje – Celje; OB 17.30: Bravo – Maribor; V NEDELJO OB 17.30: Mura – Domžale; OB 20.15: Aluminij – Olimpija. 2. SNL Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so vodilni Bistrici zadali šele tretji poraz v sezoni. mojim igralcem za prikazano na igrišču, igra je bila na visokem nivoju. Bistrica je imela več žogo v svoji posesti, vendar smo jim z dobro igro v obrambi onemogočili omembe vredne priložnosti. S to zmago smo že zelo blizu izpolnitvi cilja, to pa je obstanek v ligi,“ je dejal trener Zavrča Gorazd Šket. Koroška Dravograd – Cirkulane 4:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Pečnik (17.), 2:0 Račnik (51.), 2:1 Golub (61.), 3:1 Ljubanić (77.), 3:2 Živič (87.), 4:2 Ljubanić (90.). CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Živič, Bojnec, Lipavšek, Ciglarič, Mlakar, Travnikar, Zazić, Golub, Majcen. Trener: Boštjan Zemljič. RDEČI KARTON: Travnikar (50., Zavrč) V enem od derbijev kroga so se igralci Cirkulan merili z domačini v Dravogradu. Potegnili so krajšo, zanimivo pa je to, da so že na tret- ji zaporedni tekmi – proti Dravinji, Podvincem in Dravogradu – prejeli štiri zadetke ... „Kot prvo naj izpostavim, da smo imeli v Dravogradu le 11 igralcev, številne poškodbe in kartoni redčijo naše vrste. Ob tem smo v 50. minuti ostali še brez veliko prestrogo izključenega Travnikarja. Kljub porazu ne morem reči, da sem nezadovoljen z igro svojega moštva. Pri rezultatu 2:0 smo se z igralcem manj vrnili v igro z golom Goluba in imeli še dve res veliki priložnosti, ki jih je težko zgrešiti. Na drugi strani smo prejemali bizarne gole, v nobenem primeru nas domačini niso izigrali skozi akcijo, ampak smo jim z neodgovornimi potezami sami omogočali priložnosti. To moramo nujno izboljšati, 12 prejetih golov v zadnjih treh tekmah je enostavno preveč. V vseh treh srečanjih smo bili sicer boljši v polju, a to ne šteje, zato smo osvojili le eno točko,“ je dejal trener Cirkulan Boštjan Zemljič. JM Odbojka z 6. turnir za Pokal Urban Vrhunska odbojka na Destrniku V športni dvorani OŠ Destrnik je pred prazniki potekal odbojkarski turnir za pokal Urban, ki je znova dokazal, da je magnet za odlične rekreativne ekipe iz celotne Slovenije. Je eden izmed najboljših turnirjev v severovzhodni Sloveniji, v to kategorijo pa spada po kriteriju bogatega nagradnega sklada kot tudi po sami kakovosti igre. Na turnir se je prijavilo osem mešanih ekip iz Celja, Maribora, Lenarta, Ptuja, Slovenske Bistrice, domačega Destrnika in tudi iz sosednje Hrvaške. Ekipe so bile v petkovem žrebu razdeljene v dve skupini, v katerih so na dveh igriščih odigrale tekme vsaka z vsako. Po skupinskem delu sta stran 16 se v polfinale uvrstili po dve najboljši ekipi iz obeh skupin. Že v skupinskem delu so ekipe pokazale kakovostno igro in željo po končni zmagi. Še večja pričakovanja pa so imeli gledalci za zaključni del tekmovanja … V prvem polfinalu sta se pomerili ekipi Kvota 1.02 in Houčki jejži. Po razburljivi končnici se je finala veselila ekipa Kvota 1.02 s kapetanom Dejanom Pušnikom. V drugem polfinalu sta se borili ekipi Winxice in Diesel Team, ki je pokazala več preudarnosti in uigranosti in se tako uvrstila v finale. Po odmoru, v katerem so potekale nagradne igre, se je odigrala tekma za 3. mesto, kjer je ekipa Houčki jejži v izjemni borbi slavila zmago. Pokal Urban 2022, rezultati: polfinale: Kvota 1.02 – Houčki jejži 2:1 (21, -20, 12), Diesel Team – Winxice 2:0 (19, 16); tekma za 3. mesto: Winxice – Houčki Jejži 0:2 (-18, -21); finale: Diesel Team – Kvota 1.02 2:0 (21, 22). Končni vrstni red: 1. Diesel Team 2. Kvota 1.02 3. Houčki jejži 4. Winxice 5. DMK Lenart 6. ŠD Destrnik-Trnovska 7. Angeli 8. Olimpus RAZPORED 28. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Rudar Velenje – Fužinar Vzajemci; OB 17.00: Primorje – Ilirija 1911, Jadran Dekani – Beltinci Klima Tratnjek; OB 18.00: Triglav Kranj – Brežice 1919 Terme Čatež; V NEDELJO OB 17.00: Drava Ptuj – Gorica, Krško – Vitanest Bilje, Roltek Dob – Krka, Nafta 1903 – Rogaška. 3. SNL – vzhod Super liga: Grajena prva letos čez Boč, drama v Apačah RAZPORED 23. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Premium Dobrovce – Zreče, Šmarje pri Jelšah – Posavje Krško; OB 18.00: Korotan Prevalje – Podvinci; V NEDELJO OB 10.30: Bosch Bračič Videm – Koroška Dravograd; OB 17.00: Cirkulane – Šmartno 1928, Dravinja – Zavrč, Šampion – Kety Emmi Bistrica. ZAOSTALE TEKME 10. KROGA: Grajena ANpro – Boč Poljčane 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Gril (41.), 2:0 Tominc (85.); Apače – Markovci 2:3 (1:0); strelci: 1:0 Leljak (5.), 1:1 Bezjak (48.), 1:2 Bezjak (81.), 2:2 Korže (92.), 2:3 A. Čeh (93.); Gerečja vas – Bukovci 2:2 (1:2); strelci: 0:1 Šmigoc (28.), 0:2 Šmigoc (35.), 1:2 Rozman (43.), 2:2 Požegar (77.). Super liga MNZ Ptuj 1. BOČ POLJČANE 2. GRAJENA ANPRO 3. BUKOVCI 4. MARKOVCI 5. GEREČJA VAS 6. STOJNCI 7. GORIŠNICA 8. HAJDINA 9. APAČE 10. SKORBA 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 8 8 7 6 5 5 4 3 2 1 4 2 1 3 6 4 3 4 4 1 1 3 5 4 2 4 6 6 7 11 29:9 37:17 40:14 28:21 20:15 22:22 24:28 20:29 15:43 9:46 28 26 22 21 21 19 15 13 10 4 Na koncu je sledila finalna tekma in poslastica turnirja. Finale si je ogledalo veliko navijačev, ki so ustvarili izjemno vzdušje. V napeti tekmi, kjer ni manjkalo izjemnih potez, je slavila ekipa Diesel Team ter tako osvojila Pokal Urban, ki jih bo eno leto spominjal na te zmagovalne trenutke. Pokale in praktične nagrade sta podelila župan občine Destrnik Franc Pukšič in vodja turnirjev za Pokal Urban Aleksander Potrč. V svojem nagovoru se je Aleksander zahvalil vsem sponzorjem, navijačem, tekmovalcem in vsem, ki kakorkoli prispevajo k bogati zgodbi Pokala Urban. „Zgodbo pišemo in bogatimo skupaj, saj le s sodelovanjem in spodbujanjem drug drugega lahko gradimo velike projekte. Destrnik je to soboto žarel v pozitivnih vrednotah, ki nam jih odbojka kot ekipni šport ponuja,“ je še dodal Potrč. UR RAZPORED 14. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Hajdina – Bukovci, Apače – Gerečja vas; V NEDELJO OB 10.30: Skorba – Markovci; OB 17.00: Gorišnica – Boč Poljčane, Stojnci – Grajena Anpro. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 11. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Središče – Pragersko, Ormož – Podlehnik; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše – Tržec. Prosta je ekipa Rogoznica Slofin. 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 11. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Slovenja vas SMS sanacija – Oplotnica Senčila Senica, Zgornja Polskava – Leskovec; V NEDELJO OB 10.30: Mladinec Lovrenc – Polskava avtop. Grobelnik; OB 17.00: Dornava Digitalpartner.si – Makole Bar Miha. Veteranske lige MNZ Ptuj Vzhod +35 RAZPORED 12. KROGA, V PETEK OB 18.00: Borovci – Grajena, Markovci – Dornava. Tekmi Cirkulane – Rogoznica Gostilna Muršič in Gorišnica – Podvinci sta bili odigrani v četrtek. Zahod +35 RAZPORED 12. KROGA, V PETEK OB 18.00: Hajdina – Gerečja vas, Leskovec – Apače, Skorba – Pragersko. Prosta je ekipa Tržec. +40 RAZPORED 12. KROGA, V PETEK OB 18.00: Mladinec Lovrenc – Videm. Tekme Ormož – Zgornja Polskava, Majšperk – Pohorje Oplotnica in Spodnja Polskava – Hajdoše so bile odigrane v četrtek. Futsal z 1. SFL, končnica Prva tekma za 1. mesto: Dobovec – Litija (v petek ob 18.00). Prva tekma za 3. mesto: FC Hiša daril Ptuj – Siliko Vrhnika (v petek ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt na Ptuju). Rokomet z NLB liga RAZPORED 24. KROGA, V PETEK OB 19.00: Koper – Herz Šmartno; OB 19.30: Jeruzalem Ormož – Maribor Branik; V SOBOTO OB 18.00: Urbanscape Loka – Slovenj Gradec; OB 18.30: LL Grosist Slovan – SVIŠ Ivančna Gorica; OB 19.00: Ljubljana – Trimo Trebnje, Riko Ribnica – Dobova; OB 20.30: Celje Pivovarna Laško – Gorenje Velenje. 1. A SRL (ž) – od 5. do 8. mesta 2. KROG: Litija – ŽRK Ptuj (v petek ob 19.45.). 1. B SRL (m) 24. KROG: Moškanjci-Gorišnica – Črnomelj (v soboto ob 20.00 v Gorišnici). 2. SRL (m), od 1. do 4. mesta 5. KROG: Škerjanc Jadran Hrpelje – Velika Nedelja (v soboto ob 19.00). Namizni tenis z 2. SNTL (m) Dvoboj za obstanek: NTK Ptuj – B2 Bendl (v soboto ob 10.00 v dvorani Mladika). 19. Ptujski triatlon Tekaški klub Maraton Ptuj v sodelovanju s Termami Ptuj organizira tradicionalni, letos že 19. Ptujski triatlon, ki bo potekal 8. maja v Termah Ptuj. Med 9.30 in 15.30 bo zaradi izvedbe tekmovanja postavljena popolna zapora ulice Pot v toplice in Kanalska cesta vse do mostu v Slovenja vasi. Za obiskovalce Term in tenis igrišč bo dostop do parkirišča možen po Mlinski cesti – mimo Avtohiše Dominko za hotelom Primus. Foto: Lara Lovrenčič Skupinska slika udeležencev 6. turnirja za pokal Urban Jože Mohorič Štajerski TEDNIK petek, 6. 5. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki petek z 6. maja 2022 Žetale z 22. Gozdarski praznik Spretnosti žetalskim gozdarjem ne manjka 17 /a ŝŶ EE WZKsE^ Strojni krožek Žetalanec je na praznični 27. april pripravil že 22. Gozdarski praznik na poligonu Hojka v Žetalah. Praznik, ki ima izobraževalno in tekmovalno noto, je v celoti uspel, je ocenila predsednica Petra Plajnšek. Obiskovalci so si lahko ogledali gozdarsko mehanizacijo sodelujočega podjetja, obenem pa se opremili z informacijami o varnem delu z motorno žago in možnostih elektronskega poslovanja za kmetije, ki bazirajo na gozdarstvu. »Imeli smo resnično lep obisk, k sodelovanju nam je uspelo privabiti več sponzorjev, kar nas še posebej veseli,« je povedala Plajnškova in napovedala še občinsko gozdarsko tekmovanje v oktobru, predstavitev kmetijske gozdarske mehanizacije in izobraževanje za NPK gozdarski sekač. Pomemben del gozdarskega praznika v Žetalah je tudi tekmovanje. Najboljši trije, ki so se uvrstili na državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki bo na sejmu Agra v Gornji Radgoni, so Mitja Širec, Matjaž Butolen in Klemen Butolen. Prvouvrščeni Širec, ki tekmuje že 18 let, je o tekmovanju povedal: »Gre za prikaz varnega dela v gozdu in preizkus spretnosti. Prva disciplina je menjava verige in obračanje meča na motorni žagi, drugi tekmovalni izziv je kombiniran rez, od tekmovalca zahteva, da se reza od zgoraj in spodaj čim bolj ujemata. Tretja disciplina je natančen rez na podlagi, to pomeni, da tekmovalec reže hlod čim bližje podlagi – deski, zaradi žagovine pa ne vidi, kako oddaljen je od deske. Kraljevska disciplina je zasek in podžagovanje, gre za simulacijo podiranja drevesa v gozdu, v tej disciplini se tekmovanje izgubi ali dobi. Disciplina, ki zahteva hitrost in natančnost, je kleščenje vej, zadnji izziv pa je podiranje na balon.« Ši- Z>//EWK^>h a>/ZĂĚŝĂͲdĞĚ ŶŝŬĂWƚƵũ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞŽĚϯϬ͘ϲ ͘Ͳϯ͘ϳ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵ ǎďŝ MXQLMDVH]QDPLSRGDMWHQDSRSRWRYDQMHSR',¦(o,LQ 1(½1,3529$16,UD]QROLNLSRNUDMLQLVVOLNRYLWLPKULERYMHP RËDUOMLYLPLVLYNLQLPLSROMLSUHSRMHQL]RPDPQLPLGLĄDYDPL LQGLYMHURPDQWLËQLPLUHQHVDQËQLPLJUDGRYL Foto: Mojca Vtič Na državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki bo na sejmu Agra v Gornji Radgoni, so se uvrstili Mitja Širec, Matjaž Butolen in Klemen Butolen. Na gozdarskem tekmovanju so tekmovale tudi ekipe, ponovno so zmagali Izidor Štajnberger, Toni Butolen in Slavko Šarec ter z zmago obdržali prehodni pokal. Člani ekipe Cepini že vrsto let zmagujejo na domačih tekmah in na državnem tekmovanju na sejmu Agra. rec, ki z očetom (tudi že državnim prvakom) gospodari s 15 hektarji gozdov, se na to tekmovanje ni posebej pripravljal, za državni nivo pa je priznal, da bo potrebna dodatna vaja. In kot je slišati in videti, mu znanja ne manjka, ob kančku sreče pa bo tudi dober rezultat. Trenutno strojni krožek Žetalanec šteje v svojem članstvu 139 9PHVWX*RUGHVVLERPRRJOHGDOLQDVWUPLKWHUDVDK]JUDMHQUHQHVDQþQLJUDGLQFHUNHYV VWROSLþL96HQDQTXHERPRRELVNDOLFLVWHUFLMDQVNRRSDWLMRNLVWRMLYR]NLGROLQLPHGVLYNLQLPLSROML0HVWQRVUHGLãþH$UOHVDQDPERSUHGVWDYLORNDWHGUDOR6W7URSKLPHDP¿WHDWHUNL MHãHGDQHVSUL]RULãþHUD]OLþQLKSULUHGLWHYWHUSULYODþQHWUJH.DYLFRPRUGDVSLMHWHYNDYDUQL &DႇHGX1XLWNLMRMHYYHþQRVODYRSRQHVHO9DQ*RJK90DUVHLOOXQDMVWDUHMãHPLQGUXJHP QDMYHþMHPPHVWXWHUQDMYHþMHPSULVWDQLãþXY)UDQFLMLERPRLPHOLþDV]DUD]LVNRYDQMH]DQLPLYLKXOLFNLSULþDMRRãWHYLOQLKGRJRGNLK2GWRGMHSURVWRYROMFHNRQHFVWROHWMDY3DUL] YRGLODUHYROXFLMDQDSURPHQDGQLXOLFL/D&DQHELqUHSDMHELODWHQWDWQDSUYHJDNUDOMD.UDOMHYLQH-XJRVODYLMH$OHNVDQGUD.DUDÿRUÿHYLüD =DGQMLGDQVHERPRVSUHKRGLOLSRPHVWXIRQWDQ$L[HQ3URYDQFHREþXWLOLåLYOMHQMHNRWMHELOR QHNRþLQQDþXGRYLWLWUåQLFLNXSLOLSURYDQVDOVND]HOLãþD9RåQMDþH]$]XUQRREDORQDVERSULSHOMDODYPHVWR*UDVVNMHUERPRRELVNDOLRSRMQRSDUIXPHULMR)UDJRQDUG kmetij. Območje delovanja je zraven občine Žetale, kjer sta tudi sedež in glavnina članstva, razširjeno po drugih občinah. Precej članov se je pridružilo iz sosednjih občin: Majšperk in Podlehnik, nekaj članov pa prihaja tudi iz občin Videm pri Ptuju, Ptuj, Makole, Kidričevo in Rogaška Slatina. Mojca Vtič Ptuj z 19. blagoslov konjev TD Ptuj Reja konjev vse pomembnejša Pri cerkvi sv. Leopolda Mandiča je preteklo nedeljo potekal že 19. tradicionalni blagoslov konjev in jahačev. Gre za eno od prireditev Turističnega društva Ptuj, s katero le-to obuja nekdanjo tradicijo, hkrati pa predstavlja pomen konjereje v današnjem času. CENA 295 € Foto: Črtomir Goznik Pri cerkvi sv. Leopolda Mandiča je na volilno nedeljo potekal 19. tradicionalni blagoslov konjev v organizaciji TD Ptuj. Predsednik TD Ptuj Peter Pribožič je ob tej priložnosti izpostavil, da je reja konjev vse pomembnejša na področju razvoja podeželja, turizma, rekreacije in za terapevtske namene. S tem se ohranja tudi socialna stabilnost na podeželju. Podatki kažejo, da se v zadnjem obdobju povečuje število rejcev in tudi število konjev. V novem programu razvoja podeželja 2023–2027 bo za dobrobit živali vnesena tudi reja konjev, za kar so osnova urejeni podatki v registru in hlevski pogoji, ki bodo predpisani. Predsednik TD Ptuj se je zahvalil vsem, ki že 19 let sodelujejo pri organizaciji in izvedbi blagoslova konjev, članom UO TD Ptuj, še posebej pa Silvu Čehu, ki vsako leto poskrbi, da se blagoslova udeležijo jahači s konji oz. vpregami s širšega območja Ptuja. Tudi sam se že od nekdaj ukvarja s konji, pravi, da z njimi živi, s tem pa na najlepši možni način ohranja tradicijo ljudskega izročila. S svojo kobilo se redno udeležuje kmečkih praznikov. Pater Matej Sentes, s katerim TD Ptuj zelo dobro sodeluje, je opravil blagoslov konjev in njihovih jahačev, da bi vsi ostali zdravi. Blagoslov konjev je potekal s kulturnim programom, zapeli so člani MoPZ Rogoznica, za domače dobrote so poskrbele članice društva kmetic MO Ptuj. MG ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚ ŚŽƚĞůĂΎΎΎ͕ϮdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕njƵŶĂŶũŝ ŽŐůĞĚŝƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũŽƉŽƚŽǀĂŶũĂ͘ ^ƉůŽƓŶŝƉŽŐŽũŝƐŽƐĞƐƚĂǀŶŝĚĞůƉƌŽŐƌĂŵĂ͊ =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Štajerski TEDNIK petek, 6. 5. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 6. maja 2022 Juršinci z Pomoč Ukrajini Ptuj z Brodarsko društvo Ptuj ob prvem maju Že tretji konvoj pomoči Predaja defibrilatorja in začetek plovne sezone Pred prvomajskimi prazniki so slovenske občine, ki imajo v Ukrajini svoje partnerje, na pot v to napadeno državo odpravile že tretji tovornjak pomoči. Foto: SD Slovenske občine, med njimi tudi Juršinci, so v okviru projekta Mostovi zaupanja v Ukrajino poslale že tretji tovornjak nujne pomoči. Med občinami donatorkami so tudi Juršinci, ki so se po pregledu seznama stvari, ki jih Ukrajinci zdaj najbolj potrebujejo, odločili, da bodo zanje nakupili hrano v konzervah. Tako so svojim ukrajinskim prijateljem poslali večje količine konzerviranega golaža, pasulja, ričeta, čuftov, mesnega narezka, rib v konzervi in paštet. Kot je znano, se je sodelovanje med približno 20 slovenskimi in ukrajinskimi občinami začelo v letu pred izbruhom epidemije, ko so delegacije ukrajinskih lokalnih skupnosti obiskale Slovenijo, nato pa okrepilo zlasti po srečanju slovenskih in partnerskih ukrajinskih županov v Kijevu septembra lani, ki je potekalo v okviru projekta Mostovi zaupanja. Vojna je prekinila številne načrte sodelovanja, a to nikakor ne pomeni, da se je to ustavilo, le nekoliko prilagodilo razmeram. Zbiranje nujne pomoči se bo namreč nadaljevalo tudi v prihodnje, občine pa bodo še letos na enomesečno prakso o lokalni samoupravi sprejele po enega zaposlenega z ukrajinskih občin. Z donacijami se slovenskim občinam s hrano, pijačo, higienskimi potrebščinami, sanitetnim materialom, zdravili in še čim pridružuje tudi vse več podjetij in organizacij. SD Brodarsko društvo (BD) Ranca je letošnje praznovanje prvega maja začelo že 30. aprila s spustom edinstvenega plavajočega kresa po reki Dravi. Svojo pot do pristanišča Ranca, kjer je potekalo druženje članov, je začel pri pomolu pri Termah. Na sam praznični dan so povabili na svečano predajo AED naprave v uporabo. Te praznične trenutke so delili skupaj s Pihalnim orkestrom Ptuj in z vsemi, ki so jim omogočili izvedbo društvenega projekta, nakup in postavitev te naprave za reševanje življenja ob nenadnem srčnem zastoju. S plavajočim kresom je BD Ranca že drugo leto zapored obogatilo ptujsko prvomajsko praznično dogajanje. Prvič so ga spustili v letu 2021, da tradicije kresovanja na vodi in na Ptuju sploh zaradi kovidnih razmer ne bi prekinili. Začetek plovne sezone v letu 2022 so tako začeli s simbolično osvetlitvijo poti, ki se je v resnici začela dan kasneje in bo trajala do konca septembra. Na praznični dan pa so pripravili svečanost ob predaji defibrilatorja v uporabo. „Brodarskemu društvu Ranca je uspelo pridobiti donatorje za nakup tega nujno potrebnega aparata. Vsem smo nadvse hvaležni, da so nam pomagali pri realizaciji tega humanega projekta, tudi Območnemu združenju RK Ptuj, kjer so poskrbeli za prikaz uporabe aparata. Tega, da ga potrebujemo v pristanišču Ranca, kjer je vedno Foto: Črtomir Goznik V pristanišču Ranca je bilo prvega maja še posebej slovesno. Brodarsko društvo Ranca je v uporabo svečano predalo defibrilator, aparat, ki rešuje življenje ob nenadnem srčnem zastoju. veliko obiskovalcev, smo se že dolgo zavedali. Zadnji primer srčnega zastoja je naše aktivnosti samo še pospešil. Če nihče o tem v MO Ptuj ni razmišljal, da je defibrilator še kako pomemben tudi na tem rekreacijskem območju mesta, smo pobudo prevzeli v BD Ranca sami. Veseli smo, da nam je uspelo. Želimo pa si, da ga ne bi bilo treba nikoli uporabiti,“ je povedal predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič. Prvi maj 2022 bo v društveni kroniki dosedanjega 49-letnega delovanja tako imel posebno mesto, ne samo kot začetek nove plovne sezone, temveč tudi kot še eden od praznikov človekoljubnosti. Vse, ki so jih tega dne obiskali, so povabili na vožnjo z društvenimi plovili in hkrati napovedali bogato sezono dogodkov na vodi. Začeli so tudi že aktivnosti ob 50-letnici delovanja, ki ga bodo praznovali v letu 2023, ko bo v pristanišču Ranca ponovno zagorel velik kres na vodi. BD Ranca pa naj bi še to sezono ponovno začela opravljati turistične prevoze z ladjico Čigra. MG Hajdina z Številni projekti osnovne šole Učenci dočakali zunanji trampolin Lenart z Za šport tristo tisočakov Plezalna stena in balinišče Letos bodo v Lenartu za delovanje športa zaradi investicijskih vlaganj v športno infrastrukturo namenili 50.000 evrov več kot lani. Foto: SD V ŠRC Polena bo lenarška občina letos investirala 110.000 evrov. Skupaj je za šport v proračunu na voljo 328.170 evrov, ki pa so razdeljeni na več postavk. 42.500 evrov bo šlo za pokrivanje stroškov vzdrževanja zunanjih športnih objektov, natančneje ŠRC Polena (39.000) ter športni igrišči v Voličini in Selcah (skupaj 3.500). Za sofinanciranje programov športnih društev, s katerimi Občina sklene letne pogodbe, je rezerviranih dobrih 29.000 evrov, 59.600 evrov pa je namenjenih delovanju Športne zveze Lenart ter stroškom upravljanja in vzdrževanja športnih dvoran v Lenartu in Voličini, v katerih se izvajajo popoldanski programi izvenšolskih športnih aktivnosti. Kar 197.000 evrov pa so lenarški svetniki z dvigom rok zagotovili za investicije v športu. Tako bodo v ŠRC Polena za 60.000 evrov dobili novo plezalno steno, 50.000 evrov pa bo stalo pokritje tamkajšnjega balinišča, ki bo potem uporabno tudi v času padavin. Novosti oziroma posodobitve čakajo tudi športni park v Voličini, saj bo dobil nove slačilnice. Za prvo fazo bodo odšteli 70.000 evrov, projekt naj bi bil zaključen prihodnje leto. Objekt v dveh etažah bo umeščen med pokrito balinišče in gostinski lokal; v pritličju bodo garderobe s tuši, shramba, hodnik, sanitarije in strojnica za toplotno črpalko, v nadstropju pa bodo terasa za rusko kegljišče, klubski prostori in sanitarije. Nekaj lepotnih popravkov bo deležna tudi športna dvorana v Lenartu, kjer bodo za 13.000 evrov prepleskali večino notranjih vadbenih prostorov novega dela športne dvorane, zamenjali dotrajana vhodna vrata in obnovili obstoječi klimat. SD Na OŠ Hajdina so v zadnjem mesecu uspešno izvedli številne projekte, veseli so tudi novih pridobitev. Ena izmed njih je zunanji trampolin, ki so ga postavili na športnem igrišču, v neposredni bližini vrtca. Namenjen je tako šolskim in vrtčevskim otrokom kot občanom v popoldanskem času. Ob trampolinu so namestili opozorilno tablo, na kateri so zapisana pravila varne uporabe. Po besedah ravnatelja Mitja Vidoviča je naložba plod dobrega sodelovanja osnovne šole, šolskega sklada in občine. »Zunanji trampolin bo popestril športne aktivnosti naših otrok,« je dejal Vidovič. Ker so trampolin kupili s sredstvi šolskega sklada, se je predsednik Matej Verbajs zahvalil vsem staršem za podporo in pomoč. Zbrane je še posebej navdušil Aleksander Šajn iz Gimnastične zveze Slovenije, s katerim sodelujejo že vse leto. Učence je seznanil s pomembnimi pravili uporabe trampolina in nasveti za varne skoke, ki jih je tudi prikazal. Slavnostni trak je prerezal hajdinski župan Stanislav Glažar, ki je med drugim povedal, da podpira vsa prizadevanja za razvoj šole in Zaključek bralne značke z raperjem Terkajem Na Osnovni šoli Hajdina so pred prvomajskimi počitnicami pripravili tudi dogodek ob zaključku bralne značke. Medse so povabili dr. Igorja Saksido in slovenskega raperja Roka Terkaja. Gosta sta učence s svojimi besedili, pozitivno energijo in petjem tako prevzela, da so bili vsi navdušeni. Foto: OŠ Hajdina Učenci so komaj čakali, da lahko preizkusijo novi trampolin. vrtca. Poudaril je, da občina v prihodnjem letu načrtuje dograditev vrtca, razmišlja pa tudi o gradnji nove večnamenske športne dvorane ob osnovni šoli. Z odpadnim papirjem zbrali 3.400 evrov Foto: OŠ Hajdina V mesecu aprilu so zaključili tudi z akcijo zbiranja starega papirja, zbrana sredstva bodo namenili oddelkom v šoli oz. vrtcu. Skupno so zbrali več kot 18 ton papirja, kar znese okoli 3.400 evrov. V vrtcu so krepko zmagali otroci rdeče igralnice, kjer so skupno zbrali več kot tono in pol papirja oziroma 62,75 kg na otroka. V šoli so zmagovalci učenci 9. a, ki so zbrali tri tone papirja, kar je 127 kg na učenca. Na hajdinski šoli pa žanjejo uspehe tudi na področju trajnostne mobilnosti. Na tekmovanju z električnim štirikolesnikom je Anej Turk dosegel tretje mesto. Šlo je za dogodek v sosednji Avstriji v okviru projekta Erasmus+ Go Car Go. Učenci so si med drugim ogledali predstavitev projekta Izvor sončnega drevesa in s tem povezane najboljše prakse sončne energije. Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek z 6. maja 2022 petek, 6. 5. 2022 COLOR CMYK stran 19 Za kratek čas 19 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Foto: Profimedia Obdani boste z nevidno močjo, in čeprav se bo zdelo, da nimate toliko poguma, kot je to v navadi, bo v vas gorel ogenj strasti. Ozavestili boste lastno pomembnost in pridobili podporo energij, ki delujejo v nevidnem svetu resnice. V ljubezni bodo šteli tako besede kot tudi dejanja. BIK (21. 4. – 20. 5.) Glavni španski narodni muzej umetnosti, ki je bil leta 1819 ustanovljen kot muzej slik in skulptur in ki velja za enega največjih muzejev umetnosti v svetu, se nahaja v središču Madrida in temelji na nekdanji španski kraljevi zbirki. Ena od najboljših zbirk evropske umetnosti od 12. stoletja pa vse do začetka 19. stoletja vključuje okoli 7600 slik, 4800 grafik in 8200 risb ter številna druga umetniška dela in dokumente. V njem se nahajajo dela umetnikov, kot so Francisco Goya, ki je najbolj obširno zastopan umetnik, Diego Velázquez, El Greco, Tizian, Giambattista Pittoni, Peter Paul Rubens, Francisco de Zurbarán, Bartolomé Esteban Murillo in Hieronymus Bosch. Najbolj znano delo v muzeju je Velázquezova slika Las Meninas (Spletični), ki je kot navdih služila številnim poznejšim slikarjem. Muzej letno obišče okoli tri milijone obiskovalcev. ANASARKA - generaliziran edem, razširjen po spodnjem delu telesa, KATGUT - kirurška nit iz živalskega črevesa, ki se v telesu razkroji, TERILEN - umetno vlakno in tkanina iz poliestra Podravje z Pred Gasilsko olimpijado Celje 2022 Hajdošani in Podgorčani skozi kvalifikacije Na gasilski olimpijadi, ki bo julija v Celju, se bodo pomerile tudi ekipe s podravskega konca. Članice B PGD Hajdoše imajo že pet zlatih olimpijskih odličij. Jim bo uspelo tudi šestič? Preizkušnjo na izbirnem tekmovanju v nedeljo, 24. aprila, v Slovenski Bistrici so, tako kot še nekaj drugih ekip s ptujsko-ormoškega konca, opravile odlično. Za nastop na letošnji gasilski olimpijadi, ki jo bo julija gostilo Celje, so se kvalificirali člani A PGD Podgorci in Starše ter člani in članice B PGD Hajdoše. V kvalifikacijah so se pomerili tudi mladinci PGD Majšperk in članice A PGD Hajdoše, a se jim je udeležba na olimpijado žal izmuznila. Na izbirnem tekmovanju se je v vaji z motorno brizgalno in štafeto pomerilo 30 članskih ter sedem mladinskih tekmovalnih enot. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek se je v DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Nemiren teden, vleklo vas bo sem in tja. Na srečo se boste besedno znašli in našli izgovore za svojo lenobnost. Naredite lahko načrte za prihodnost in srečna roka vas čaka pri priljubljenih zadevah. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj naporno, dodobra se boste sprostili v ljubezni. RAK (21. 6. – 22. 7.) Tkali boste svojo usodo in spomine. Občutkov ne držite v sebi, pač pa jih rajši zlijte na list papirja. Pomladna jutra so čas, ko se bo radostilo vaše srce. Nekoliko bolj ste občutljivi v ljubezni. Stremite k lastni kreativnosti in ustvarjalni energiji. Družba vas bo spravila v dobro voljo! LEV (23. 7. – 22. 8.) Foto: TM Tri ekipe PGD Hajdoše, ki so sodelovale na izbirnem tekmovanju. zaključnem nagovoru posebej zahvalil gostiteljem tekmovanja in vsem tekmovalnim enotam, ki so po njegovem svoje delo opravile več kot odlično. Poudaril je, da so vsi tekmovalci, ki so nastopili v Slovenski Bistrici, resnično dobri, najboljši v Sloveniji. Vsem je zaželel uspešne priprave in čim boljši nastop na olimpijadi v Celju. Ta bo potekala od 17. do 24. julija, število aktivnih udeležencev bo preseglo številko 3.000, trenutno je prijavljenih 25 ekip. »Mednarodna Foto: TM Ekipa PGD Podgorci Varnost, po kateri v življenji tako hrepenite, bo blizu vas. Počasi se boste morali odločiti in narediti korak naprej. Seveda to ni najlažje, je pa toliko bolj vzpodbudno, ko to naredite. Notranji mir najdete v primeru, da greste v naravo ali na vrt. Ljubezen: prijetno s koristnim. gasilska organizacija CTIF je slovenskim gasilcem zaupala organizacijo največjega dogodka zaradi izjemnih tekmovalnih uspehov naših gasilskih enot na tovrstnih tekmovanjih v preteklosti, pa tudi zato, ker smo se že večkrat dokazali kot dobri gostitelji ob različnih priložnostih. Izkazano zaupanje predstavlja za našo organizacijo izjemno veliko čast, hkrati pa še večjo obveznost, da vložimo maksimalne napore v organizacijo gasilske olimpijade s številnimi spremljevalnimi dogodki,« so o velikem gasilskem dogodku, ki bo sredi poletja v Celju, povedali v Gasilski zvezi Slovenije. MZ Energije narave vas bodo okrepile s sporočilom, da vsaka izkušnja prinese primerno spoznanje v krogu usode. Odprle se vam bodo nove poti in drugačni pogledi, ključ rešitve in ugodnosti v ljubezni bodo pogovori. Na poslovnem področju boste naredili finančni načrt. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Cvet tulipana sporoča, da je prišla pomlad in pogled nanj radosti človeško oko. Počasi bo čas, da se umirite in določenim stvarem pridete do dna. Počasi se daleč pride in tako se boste dodobra sprostili. Ljubezenska sreča vas ne bo zapustila – počasi in zagotovo se bo okrepila. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Notranji nemir premagate tako, da se odločite in da stvari daste na svoje mesto. Pri tem ne gre hiteti, ampak bodite bolj natančni. Zanimivo je, da vas bo narava povabila in da se tako sprostite. Na delovnem mestu se boste morali dokazati, in če vam v osnovi to ni všeč, je toliko bolj poučno. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Ukvarjali se boste tudi z malenkostmi in želeli pri vsem priti do logičnih zaključkov. Zdi se, da tudi sami ugotovite, da energija življenja lahko naredi čudeže. Ljubezenska sreča bo prihajala po kapljicah in tako boste bolj uživali. Ustvarjalna energija bo pustila takšen ali drugačen pečat. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Ukvarjali se boste z nečim, kar je deloma ali v celoti vezano na preteklost. Za vas bo počasi že čas, da kujete načrte, kam boste šli na morje. Resnica je ta, da tudi narava prehiteva, kajti regratovi cvetovi se že bohotijo v rumeni lepoti. Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Postali boste zelo samozavestni in prepričani vase. Prisluhniti sočloveku je nekaj najpomembnejšega in prijetnega. Tega se vi učite v tednu, ki prihaja. Počasi naredite nekaj zase in obiščite ljudi, ki bi lahko poskrbeli za vaš užitek – v smislu polepšanja. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Odnosi so sestavni del življenja in tako pride čas, ko se morate odločiti in na pravilen način reči bobu bob. Nujno pa je, da vas ne vodijo nizka čustva, ampak tiste reči, ki so vam v čast. Besede bodo našle pravo pot. Romantični trenutki v dvoje so lahko tako nežni kot tudi prijetni. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Kreativno ustvarjanje vam bo dalo neke nove in sveže energije. Potreba po varnosti se bo stopnjevala in tako dobite veliko nekih novih zamisli. Intuitivni signali se bodo okrepili in našli boste čudežni recept do sreče. Služba: obveznosti se bodo stopnjevale, obrestovalo se bo pri denarju. Štajerski TEDNIK petek, 6. 5. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 stran 20 petek z 6. maja 2022 Zdravstveni nasveti Počitniška lekarna Približujejo se topli dnevi – čas, ko se pogosteje odpravimo od doma in raziskujemo in se razvajamo. Običajno se ravno v tem času daleč od doma in domače lekarne pripeti nepredvidljiva situacija, ko nujno potrebujemo kremo proti opeklinam, povoj ali kakšen drugi lekarniški izdelek. Zaradi tega je priporočljivo, da že doma premislimo, kaj bi morebiti na počitnicah potrebovali. Vsi, ki prejemajo redno terapijo zdravil, si morajo zagotoviti zalogo, ki bo zadostovala za celoten čas počitnic. V nekaterih državah je sicer možno kupiti zdravila, ki se v Sloveniji dobijo le na zdravniški recept, tudi v prosti prodaji. Vendar moramo biti pri tem previdni, saj obstaja možnost nakupa ponarejenega zdravila. Pomembno je tudi pravilno shranjevanje zdravil – pri večini je to pri temperaturi do 25 °C, zaščiteno pred neposredno svetlobo, nekatera pa tudi v hladilniku. Pred počitnikovanjem v eksotičnih deželah se je treba pozanimati o obveznem cepljenju (rumena mrzlica, hepatitis A in B) in preventivnem jemanju antimalarikov. Če bomo potovali v območje oddaljenega časovnega pasu, se lahko pojavijo težave s spanjem ali t. i. jet lag, kar lahko privede do porušenja cirkadianega oz. dnevnega ritma. Že pred odhodom si lahko pomagamo sami – ob potovanju na vzhod se v posteljo odpravimo dve uri prej kot običajno in obratno ob potovanju na zahod. Po prihodu si lahko v primeru nespečnosti pomagamo z naravnimi pripravki, kot sta baldrijan in zdravilna pasijonka. Prav tako je možna kratkotrajna uporaba melatonina, telesu lastnega hormona, katerega koncentra- cija je največja med spanjem. Ob večjih težavah nam lahko zdravnik predpiše uspavala, ki pa jih moramo jemati s previdnostjo in krajši čas. Poskrbimo za zaščito pred soncem Pri počitnikovanju v toplih ali eksotičnih krajih moramo biti še posebej pozorni na možnost dehidracije, zato moramo aktivnosti prilagoditi svojim zmožnostim. Ob prekomernem izpostavljanju soncu lahko pride do nastanka kožnih opeklin. Da se temu izognemo, se je priporočljivo med 10. in 17. uro zadrževati v senci ali si obleči lahka oblačila z dolgimi rokavi. Zaščitimo se še s kremo za zaščito pred soncem, in sicer vsaki dve uri in vsakič po kopanju ali obilnem potenju. Ob nastanku opeklin jih je treba čimprej začeti hladiti z obkladki in poskrbeti za ustrezno rehidracijo. Kožo namažemo z geli, ki zmanjšajo alergijski odziv in srbečico in hkrati hladijo ter blažijo vnetje. To so geli z izvlečki aloe in kamilice ali kreme in losjoni z dekspantenolom. Za blažitev alergijskih reakcij so na voljo tudi zdravilni geli s sestavinami kemijskega izvora. Ne priporočajo se mastne kreme, ker preprečujejo, da bi vroča koža oddajala toploto. Srbečica zaradi pikov insektov Piki komarjev in drugih insektov so lahko potencialno zdravju nevarni, vsekakor pa zaradi posledične srbečice na mestu vboda zelo nadležni. Mehansko lahko zaščitimo prostore z namestitvijo mrež na okna in okrog spalnih površin, sebe pa z uporabo repelentov – sredstev, ki insekte odganjajo. Ti vsebujejo različne naravne izvlečke ali kemijske snovi, na primer Foto: Črtomir Goznik Na počitnice je dobro vzeti vsaj nekaj osnovnih zdravil in medicinskih pripomočkov, s katerimi si lahko pomagamo pri bolečinah, poškodbi ali povišani temperaturi. ikaridin, DEET (N,N-dietilmetatoluamid), katerih koncentracijo v pripravku je treba izbrati glede na starost in stopnje potrebne zaščite. Srbečico zaradi pikov lahko lajšamo s podobnimi geli in kremami kot pri sončnih opeklinah in dodatno še s pripravki z amonijakom za uporabo na mestu pika. Ne pozabite na povoje, obliže in razkužilo Foto: Črtomir Goznik Maruša Horvat, mag. farm., Lekarna Ptuj Pri aktivnih počitnicah v gorah in drugod med opremo ne smejo manjkati povoji, obliži, kreme ali pršila za razkuževanje in hitrejše celjenje ran ter drugi elementi prve pomoči. V naravi smo bolj izpostavljeni tudi klopom, prenašal- cem lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Pred njimi se lahko zaščitimo podobno kot pred komarji, nekateri proizvajalci ponujajo tudi repelente, ki ščitijo tako pred klopi kot komarji. Alternativa so prenosni elektronski odganjalci klopov, ki delujejo na principu visoke frekvence. Ta je za klope zelo moteča, za človeka pa neslišna. Pogosta težava popotnikov je potovalna slabost ali morska bolezen. Nastane zaradi vpliva čutil, ki sodelujejo pri uravnavanju ravnotežja. Preventivno se lahko uporabijo zdravila, ki vsebujejo antihistaminike, naravni pripravki z ingverjem ali zapestnice z delovanjem na akupresurne točke na zapestju. Zdravila za zniževanje temperature in proti bolečinam V potovalni lekarni seveda ne smejo manjkati tudi osnove: zdravila za zniževanje povišane telesne temperature in proti bolečinam, pastile za vneto in boleče grlo, tablete ali sirupi proti kašlju, tablete proti zgagi, probiotiki, peroralna rehidracijska sol v primeru bruhanja, driske ali drugih prebavnih težav, pršila za nos in v primeru alergije tudi pripravki za preprečevanje in lajšanje le-te. Predvsem pa moramo s seboj na počitnice vzeti obilo dobre volje. Maruša Horvat. mag. farm, Lekarna Ptuj Pomagajmo si S katero roko naj pišemo, nam narekuje razvitost možganov Včasih so učitelji v šolah kaznovali levičarje, če so jih videli uporabljati levo roko za pisanje, umivanje, hranjenje in druga opravila. Največkrat so jih tepli s šibo po »napačni« roki in jih poskušali tako spreobrniti v desničarje. Danes vemo, da je biti levičar popolnoma običajno, vendar se levičarji še vedno soočajo z nekaterimi težavami oziroma ovirami pri opravilih, ki so za desničarje mala malica. rej tudi desno roko, zato je večina ljudi desničarjev. Redkejši pa so tisti, pri katerih je bolj razvita desna hemisfera, ki upravlja levo polovico telesa in s tem tudi levo roko, ki je njihova dominantna. Skrivnost je v možganih Nekateri strokovnjaki menijo, da ima pomembno vlogo pri tem, ali bo posameznik levičar ali desničar, tudi dedna zasnova. Če sta oba starša levičarja, naj bi bilo verjetneje, da bo levičar tudi njun potomec. Drugi pa so prepričani, da se človek ne rodi kot levičar, temveč to postane zaradi sprememb v okolju. Znanstveniki še vedno iščejo odgovore na številna vprašanja o levičarjih. Ovrgli pa so dolgoletno prepričanje, da naj bi bili levičarji ustvarjalnejši od desničarjev. Na svetu je več desničarjev kot levičarjev in strokovnjaki si še vedno niso enotni, zakaj nekdo postane levičar. Z veliko verjetnostjo pa lahko trdimo, da pomembno vlogo pri tem igrajo možgani. Možgani so razdeljeni na levo in desno hemisfero. Desna je odgovorna za vidne, prostorske in intuitivne procese, medtem ko leva nadzira govor, logiko in mišljenje. Obe hemisferi se medsebojno povezujeta in sodelujeta pri izvajanju različnih nalog. Tako desna polovica v manjši meri nadzira tudi govor, logiko in mišljenje, leva pa v manjši meri skrbi za vidne, prostorske in intuitivne procese. Večina ljudi ima nekoliko bolj razvito levo polovico možganov, ki upravlja desno polovico telesa, to- Kaj je pomembno vedeti pri otroku Vloga genetike V svetu levičarjev Čeprav se je zahodna družba do danes že v veliki meri znebila predsodkov, se levičarji še vedno srečujejo z nekaterimi ovirami, na katere verjetno niste nikoli pomis- Foto: Dreamstime Na svetu je približno 10 do 12 odstotkov levičarjev. lili, če ste desničar/-ka. Poskusite na primer z levo roko prijeti škarje in izrezati lik iz papirja. Večina stvari in predmetov je namreč prilagojena desničarjem, med drugim tudi računalniška miška, nekatera športna oprema in celo glasbeni instrumenti. Res pa je, da se na trgu pojavlja vedno več izdelkov, narejenih za levičarje. Če ste desničar/-ka, vam pogled na pisavo verjetno ne predstavlja težav, medtem ko je za levičarje lahko precejšnja ovira. Prav zato levičarji pogosto ukrivljajo zapestje v nekakšen kljukast položaj, da bi videli, kaj pišejo. Da bi to preprečili, obrnite otroku papir tako, da bo zapisano lahko videl sproti. Z nekaj vaje bo pisanje postalo lažje. Težava se pojavi tudi, kadar za mizo sedita levičar in desničar, saj se lahko medsebojno ovirata z rokama. Zato je najbolje, da levičar sedi na levi, desničar pa na desni strani. Tea Dečman Dojenčki uporabljajo obe roki hkrati. Kasneje, nekje med šestim in devetim mesecem, lahko pogosteje uporabljajo le eno roko, vendar to ne pomeni, da so levičarji oziroma desničarji. To se namreč pokaže šele pri dveh ali treh letih. Medtem se lahko zgodi, da otrok uporablja desno, drugič pa levo roko. Katera roka bo na koncu prevladala, se izkaže šele med petim in šestim letom otrokove starosti. Če želite ugotoviti, ali je malček levičar ali desničar, mu ponudite zanimivo igračko in bodite pozorni, s katero roko bo segel ponjo. Verjetno je, da bo to njegova dominantna roka. Če je vaš otrok levičar, ga nikar ne poskušajte preleviti v desničarja, saj mu s tem lahko povzročite več škode kot koristi. Takšno preusmerjanje je namreč za otroka stresno in se lahko razvije celo v motnjo, kot je jecljanje. Če ste sami desničar, boste otroka morda težko naučili nekaterih veščin. Pri tem naj vam pomaga tako imenovano zrcalno učenje: ko boste otroku prikazovali gibe, ki jih mora usvojiti, sedite nasproti njega. Tako bo najlažje razumel in se giba naučil. Foto: Dreamstime Štajerski TEDNIK petek, 6. 5. 2022 petek z 6. maja 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila 21 IZBERITE FEMME FATALE 2022 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV SODELUJTE PRI IZBORU REVIJE OBRAZI AVE A NIJA IN GLASUJTE ZA SVOJ O O FATALNO LEPOTICO! Za svojo kandidatko lahko glasujete na spletni strani www.svet24.si/femmefatale ali spodnji kupon pošljete na naš naslov: Uredništvo revije Obrazi Avenija, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje, ZA FEMME FATALE 2022 Izmed vseh, ki boste poslali glasovnico na naš naslov ali pa svoj glas oddali na spletni strani www.svet24.si/femmefatale, bomo izžrebali deset nagrajenk, ki bodo prejele ekskluzivne Medexove izdelke: pet jih bo prejelo Kolagen lift v tekočini in pet MSM lift + Q v tekočini. Štiri nagrajenke pa bodo prejele skodelice Kristalne Rogaška iz kolekcije Live, love, sparkle. 5 x Kolagen lift v tekočini www.re www.reporter.si www .repor repor porter ter.si si Kolagen lift v tekočini vsebuje patentiran hidroliziran kolagen Naticol®, ki je ribjega izvora, z dodatkom elastina, hialuronske kisline, vitaminov in mineralov. Naticol® klinično dokazano zmanjšuje gube, izboljša čvrstost in elastičnost kože ter ohranja zdrave lase in nohte. Gre za že pripravljen napitek, ki ga lahko uživamo samostojno, brez raztapljanja v vodi ali mešanja v sokove in jogurte, saj ni več potrebe po zakrivanju okusa. IZ NO ŠTEV VE ILKE DOSJE Razkrito ozadje teorij, da je bil Josip Broz Tito v resnici Rus in Stalinov sovjetski agent VOLITVE 2022 Kako je Robert Golob presegel Drnovška in Cerarja, Janšo pa spravil v kot INTERVJU Frane Adam, sociolog: Robert Golob igra na več strun, ki pa niso uglašene NA SLEDI Ukrajinske begunke že silijo v prostitucijo kolekcije Live, love, sparkle p Na topel poletni dan se sprehajate po cvetočem travniku, v zraku je veselje in srce preveva radost. Ko bi taki trenutki lahko trajali večno ... Prikupne skodelice iz kolekcijej Live,, love,, sparkle p (Živi, ljubi, zasij) s seboj prinašajo občutja srečnih trenutkov in so čudovit varuh prijetnih spominov. Postanejo lahko del vaše zbirke drobnih predmetov, ki vas radostijo, ali pa z njimi presenetite svoje najdražje. Skodelice so zelo uporabne tudi za postrežbo sladoleda ali prigrizkov. IME IN PRIIMEK: 1. ALYA 2. EVA BOTO NASLOV: 3. GORDANA GRANDOŠEK WHIDDON 4. MAJ A A KEUC E-POŠTA: S podpisom potrjujem, da se strinjam s Pogoji uporabe in pravili nagradne igre, ki so objavljeni na spletni strani www.svet24.si. Izžrebane sodelujoče bomo obvestili o nagradah in jih pozvali za polne podatke, vključno z davčno številko, ki se zbira samo, če izžrebancu pripada razpisana nagrada. Nagrade niso prenosljive ali izplačljive v denarju. 5. HAJD A I KOROŠEC JAZBINŠEK 6. JANA KOTESKA 7. MELANI MEKICAR TELEFONSKA ŠTEVILKA: 8. ANA PRAZNIK 9. MANCA ŠPIK PODPIS: Markoo Mandić, Ma ć zvezdnik zdn dnik ik nadaljevanke Trigrad na Vsak zadnji ponedeljek v mesecu Stari bumbarji ne smejo voditi SVEŽE. PRODORNO. RAZKRITO. VSAK VSA K DAN DAN Z V VAMI AMI V ČAS ČASOPI O SU U IN NA SPL SPLETU U VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani zƏǣ ƏǣǣɿƫȸƏ Ə ǣɿƫȸƏ ɿ ȇǣǝ ȇǣǝ ǝȵȸȒƳ ǝ ȵȸȒƳƏǴȇǣ ƏǴȇǣǝȅƺ ǝȅƺɀɎǣǝ ɀɎǣǝ ȇƏ ȇƏɮȒǼǴ ɮȒǼǴȒ ɮȒǼǴ Ȓ ɮ ǸȒȅ Ȓɮ ǸȒȅȵ Ȓȅ Ȓȅȵ ȅȵ ȅ ȵǼǼƺɎɖ ƺɎɖ ƺ Ɏ ɀƮƏɀȒȵ ɀ ƮƏɀȒȵ ȵǣɀȒȅ ɀȒȅ Nov Nov vic ce Svet ce Sve Svet24 vet24 24, zza sa samo sam o 3, 3,59 3,5 9 EU E EUR, UR,, vk komp mple lettu u z rev evijo vij ijo j Li Liz L za M Majja, za sam Maja samo 4 4,79 4,7 79 EU UR. in n v kom ko ko omplet pletu u z rre evijo evi o Lad Lady y, za z sam amo am o 4,9 4, 9 EUR. EUR. R. www.salomongroup.si www.salomongroup.si Moj glas naj dobi: 5 x MSM lift + Q10 v raztopini p MSM lift + Q10 v raztopini je veganska rešitev z inovativno formulo za ohranjanje mladostnega videza kože ter lepih nohtov in las. Namenjena je vsem, tudi tistim, ki se izogibajo kolagenu in drugim prehranskim dopolnilom živalskega izvora in navdušuje z odličnim sadnim okusom pomaranče in ananasa. VANJE GLASO KA POTE RILA . AP OD 21 . MAJA DO 29 22 20 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMskupaj ]REĀLQDPD+DMGLQD LQ0DMåSHUNWHUWDPNDMåQMLPDRVQRYQLPDåRODPD prireja oddajo Že v prodaji! ¸$/$3,1.$5,-( 28. maja 2022, od 10. do 17. ure QDSDUNLULćËX4FHQWUD3WXM SMS: NADLANI ali NADLANI5 na 1919 =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL2VQRYQHåROH +DMGLQDWHU2VQRYQHåROH0DMåSHUN. Oddaja bo v sredo, 11. maja, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN 3URMHNWSRGSLUDWDREĀLQL+DMGLQDLQ0DMåSHUN. Štajerski TEDNIK petek, 6. 5. 2022 COLOR CMYK petek z 6. maja 2022 Poslovna in druga sporočila 22 STORITVE OKNA PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. SENČILA NOTRANJA VRATA Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& 02 / 780 04 240 PREVOZI – selitve – dostava: nudimo vam dostavo blaga, čiščenje prostorov, odvoz na deponijo. 041 868 018, Er-box, Dejan Erbus, s. p., www.prevozi-selitve-ptuj.com. PREDNOSTI ZA VAS: INFO@VRATA-TUNING.SI tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. ČIŠČENJE parcel, kleti, podstrešij z odvozom in ugodno košnja zelenic ter prevozi do 1,5 tone. Telefon 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, Gorišnica. STROKOVNO in cenovno ugodno izvajamo obrezovanje živih mej, grmovnic in dreves, vzdrževanje zelenic (košnja, prezračevanje …) ter razna druga vzdrževalna dela. HORTIKULTURA DOLENC, s. p., Ptuj, 031 201 707, hortikultura.dolenc@gmail.com. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. stran 22 XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: www.novareha.si tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. NEPREMIČNINE XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ PRODAMO - Hajdina, Hajdoše, lepo 3-sobno stanovanje z balkonom, 73 m2, 1.nad., v stavbi letnik 1995, kot novo, opremljeno, Cena: 119.000,00 EUR. Kontakt: 070 826 220 ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio RAZNO SEM 62 let star vdovec, preskrbljen, z majhno kmetijo, opremljeno. Potrebujem žensko, ki misli resno, v dvoje je lepše in lažje, pokliči na 070 16 18 81. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. Vse V see d dosedaan anje nje o odd daje d ajjee ssii laaah hko oggleda l da date naa &ĂĐĐĞ &&Ă ĐĞŬŝŝŝŶ ŶzzzŽ Ž ŽƵ ƵddƵď ďĞĞƉƌŽĮůŝ ŽĮůŝ ĮůŝŚ Į ůŝŝŚ ŚZĂ Ś ZĂĚŝĂWƚƵũ W ũ 1DURĀLWH KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM 30-kg prašiče. Tel. 764 52 31 in 070 337 564. KOSILNICO BCS 127, z malimi in velikimi kolesi, elektro vžig, prodam. Tel. 041 871 899. KUPIM izkopalnik Hmezad, traktor, pajka in kosilnico. Tel. 041 230 682. NESNICE, rjave, črne in grahaste, v začetku nesnosti, prodajamo, možna tudi dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. PRODAM skuter, 50 kubični, nosilce za kolo in dva mopeda Tomos. Tel. 070 826 526. PRODAM teličko simentalko, staro 3,5 meseca. Tel. 070 250 441. PRODAM tri bikce simentalce, težke nad 150 kg, svinjo, težko 180 kg, koruzo in ječmen in kupim teličko simentalko, staro 14 dni. Tel. 041 38 79 79. 9VDNQDURĀQLNGREL KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( NDD • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNHSRÿLWQLFH *UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ.URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD 'YDNUDWWHGHQVNRDNWXDOQLGRJRGNLL]6SRGQMHJD3RGUDYMDV 3UOHNLMRWHUSUHJOHGGRJDMDQMDY6ORYHQLMLLQSRVYHWX NAROČILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Štajerski TEDNIK petek, 6. 5. 2022 COLOR CMYK Oglasi in objave petek z 6. maja 2022 Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. Prišla je pomlad, na delo vabila, ne bo te zbudila iz večnega sna. ZAHVALA ZAHVALA stran 23 23 Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka Ob boleči izgubi življenjskega sopotnika Franca Kekca Franca Turka IZ KAJUHOVE UL. 11, KIDRIČEVO IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 42 25. 5. 1932–15. 4. 2022 22. 9. 1933–8. 4. 2022 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane sveče, cvetje, svete maše ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala gospodu Janezu Maučecu in gospodu Marku Veršiču za opravljeno sveto mašo in obred, govornici, molivki, godbeniku za odigrano Tišino, cerkvenim pevcem in moškemu pevskemu zboru, gasilcem, praporščakom in zastavonoši ter pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi njegovi Čas hitro beži, a v naših srcih boš vedno z nami ti. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali za sv. maše, cvetje in sveče, stanovalcem Kajuhove ul. 11 pa za finančno pomoč. Hvala gospodu župniku Antonu Pačniku za molitev v vežici in opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke v vežici, pri sv. maši in odprtem grobu. Posebna hvala Pihalni godbi Taluma, gospe govornici Roziki Drevenšek za besede slovesa. Za odigrano Tišino in podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve, hvala tudi DU Kidričevo za nošenje prapora. SOS-u iz Ptuja, fizioterapevtoma Sari in Gašperju za lajšanje bolečin ter drugemu osebju za moralno podporo. Hvala prijateljici Roziki Premzl za nesebično pomoč in tolažbo. Vsem še enkrat iskrena hvala! Njegova življenjska sopotnica Marica Plemeniti Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. V SPOMIN Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. OSMRTNICA 13. maja mineva eno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu zapustila naša draga mama, tašča, oma, praoma in teta Neža Visenjak Marta Krepek IZ BUKOVCEV 106 Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Njeni najdražji ZAHVALA Z bolečino v srcih smo se 3. maja 2022 poslovili od ljubeče mame, botre, babice, tašče in krajanke rojena Krajnc Marije Tominc IZ KRČEVINE PRI VURBERGU IZ APAČ 240 Od nje smo se poslovili včeraj, v četrtek, 5. maja 2022, na pokopališču na Vurberku. Žalujoči: sinova Dušan in Bogomir z družinama ter ostalo sorodstvo Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) Iskreno se zahvaljujemo govornici gospe Kotar za sočutne besede slovesa, pevcem Feguš, Društvu upokojencev Kidričevo za prapor in darovane sveče. Hvala za izražena pisna in ustna sožalja, darovane sveče in maše. Hvala internemu oddelku bolnišnice Ptuj. Organizaciji SOS oskrba za pomoč pri negi, Domu upokojencev Ptuj za petmesečno lepo oskrbo. Župniku gospodu Karlu za opravljen obred in besede slovesa. Podjetju Mir za vse opravljene storitve in cvetličarni Orhideja Videm. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi tvoji, ki smo te imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage Marije Emeršič IZ ZGORNJEGA LESKOVCA 12 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrazili sožalje ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo govorniku za besede slovesa, pevcema g. Srečku in ge. Sonji Zavec, godbeniku za odigrano melodijo, DU Leskovec, nosilcema križa g. Otu in g. Jožeku, g. patru Jožetu Petku za molitev, opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Umrli so Umrli so: Jožefa Butolen, roj. Jerič, Jelovice 45, roj. 1929 – umrla 15. aprila 2022; Pavao Kozjak, Podvinci 91, roj. 1936 – umrl 20. aprila 2022; Janko Jerenko, Popovci 26a, roj. 1956 – umrl 22. aprila 2022; Terezija Čuček, roj. Mohorko, Trnovec 20, roj. 1937 – umrla 23. aprila 2022; Genovefa Kolarič, roj. Majerič, Ptuj, Bevkova ul. 2, roj. 1945 – umrla 23. aprila 2022. Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njen več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se mi zdi. Ni več tvojega smehljaja, ni več stiska zlatih rok, ostala je samo za tabo sled tvojih pridnih rok. Čeprav sedaj v grobu spiš, v naših srcih še živiš in spremljaš nas povsod, kod vodi nas življenjska pot. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka Jožefa Šeruga IZ ZLATOLIČJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Enako g. župniku Rudiju Koželjniku ter g. kaplanu Primožu Lorbeku in organistu župnije Hajdina. Hvala Karmen Ivančič za čustvene besede slovesa in odpete pesmi. Ribiškim prijateljem: RD Ptuj in Ribiškemu športnemu društvu Markovci. Vsem in vsakemu posebej od blizu in daleč, ki ste nam dragega pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, iskrena hvala. Žena Anica in hči Metka z družino Če me pogrešate, iščite me v svojih srcih. Če sem našel tam svoje mesto, ostanem za vedno z vami. ZAHVALA ob boleči izgubi nam dragega Janka Jerenka IZ POPOVCEV 26A Zahvaljujemo se vsem za pomoč in izkazano podporo ter izražena ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala UKC Maribor, OI Ljubljana, Splošni bolnišnici Ptuj in ambulanti družinske medicine dr. Timoteja Lončariča v Kidričevem. Hvala p. Jožetu Petku za opravljeno sv. mašo in pogrebni obred, pevcem, govorniku za ganljive besede slovesa, pogrebnemu podjetju Mir, d. o. o., za organizacijo pogreba in odigrano Tišino. Hvala FD Lancova vas za organizacijo in izvedbo žalne seje ter vsem sekcijam KS in predstavnikom občine Videm za izkazano spoštovanje in izrečene besede tolažbe. Iskrena hvala članom FD Lancova vas, da ste ga z zadnjo koreografijo pospremili do njegovega groba. Hvala tudi vsem, ki ste pomagali uresničiti njegovo željo in namesto rož in sveč darovali za Onkološki inštitut v Ljubljani. Vsi njegovi Štajerski TEDNIK petek, 6. 5. 2022 COLOR CMYK stran 24 Tednikov mozaik 24 petek z 6. maja 2022 Ptuj z 9. kloštrski večer v samostanu sv. Petra in Pavla Trnovska vas z Sofinanciranje programov društev Zaploskali ansamblu kljunastih flavt Iz proračuna dobre štiri tisočake V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju je v okviru 9. kloštrskega večera Zasebne Občina Trnovska vas vabi društva, da kandidirajo za sredstva, s pomočjo katerih bodo glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj nastopil ansambel kljunastih flavt Aka- realizirala svojo dejavnost. demije za glasbo Univerze v Ljubljani Primavera. Nastopile so Eva Majcen, Ana Birsa KruZa sofinanciranje društev je v šec, Urban Klančar, Lucija Bačič in Erazem Žganjar. Njihova mentorica je doc. Mateja Bajt. občinskem proračunu skupaj na voljo nekaj več kot 4.300 evrov, od tega za programe v kulturi nekaj manj kot 1.850, za šport pa slabih 2.500 evrov. »Kulturni« denar bo razdeljen med ptujsko izpostavo Javnega sklada kulturne dejavnosti in Knjižnico Ivana Potrča ter tri trnovska društva: kulturno, društvo kurentov in Bolfenško društvo ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas. Za športno rekreacijo je namenjenih malo manj kot 990 evrov in za športne prireditve skoraj 1.500 evrov, zanje pa lahko zaprosijo prav tako tri občinska društva: lovsko društvo, strelsko in Športno društvo Kenguru. Osrednje prizorišče kulturne dejavnosti v Trnovski vasi je večnamenska dvorana, veliko tovrstnih prireditev se odvija tudi v bližnjem vrtcu in osnovni šoli, društva pa Foto: SD V Trnovski vasi delujejo tri športna in tri kulturna društva, med njimi Bolfenško društvo ljubiteljev stare tehnike. bodo letos gotovo še bolj izkoristila prenovljeno Simoničevo domačijo. Športniki pa, po drugi strani, že nestrpno pričakujejo začetek širitve športnega parka za Jagrovo trgovino. Obstoječe športno igrišče bodo obnovili, površine za šport in rekreacijo pa razširili na zemljišče, ki so ga dobili od države. A pred tem jih čaka sprejetje občinskega prostorskega načrta. SD Foto: Črtomir Goznik S koncerta ansambla kljunastih flavt Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Primavera. Delovanje kvinteta kljunastih flavt se je začelo že med šolanjem na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. Mateji Bajt, pri kateri sedaj tudi študirajo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Naučili so se igranja na vse velikosti instrumenta, od sopranina do velikega basa) in stilnih različic (renesančne, zgodnjebaročne, baročne in moderne kljunaste flavte). Renesančni program igrajo na ročno izdelane replike svetovno priznanega izdelovalca Adriana Browna, baročno na kopije baročnih kljunastih flavt, sodobno glasbo pa na moderne instrumente. Nastopajo na številnih prireditvah v šoli in izven nje, na sprejemih, tudi na sprejemih v predsedniški palači. Vsako leto se člani ansambla kljunastih flavt udeležujejo mojstrskega tečaja za kljunasto flavto, ki poteka v okviru Festivala Radovljica. Sodelujejo na različnih tekmovanjih, med drugim na državnih tekmovanjih mladih glasbenikov, na katerih dosegajo odlične rezultate, nagrade in posebna priznanja. S pomladno obarvanim koncertom v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju je ansambel kljunastih flavt želel čim bolje predstaviti raznolikost svojih instrumentov in tudi glasbo od renesanse do moderne. Občinstvo je bilo navdušeno. Deseti kloštrski večer, ki bo potekal v dveh delih, 5. in 7. maja, bo v znamenju arij in vinskih samospevov. Nastopila bosta Peter Gojkošek (bas bariton) in Adriana Magdovski (klavir). Povezovalec bo Pavle Ravnohrib. MG jenega soda. rvega izprazn p o d o en ot nem vo je delovalo pijani. Pretakanje v ži Potem smo bili vsi mrtvo ka, *** vljenje, pretan ži lo se vi je u ka, na kateri m k. Ker je bila nit obesil še na spodoben štri ga je e možgane. *** prodrla v moj ko h la bi a d , prevelika mikroplastika Hvalabogu je poročen. *** jaz pa še kar i, ev n d i m ti js na agala pred dva Svoboda je zm ečene *** h naše novop u kr i n če re za rej podražil ize se bo najp ične garniture. kr e sk n ji a kr u Zaradi vladajoče polit č na nobeno *** e (v)štekava ve n go ra d z se petost, . ama vlada na Odkar med n od treh vtičnic AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Projekt Spoznavajmo države EU z evrovizijsko popevko Na dvorišču minoritskega samotana na Ptuju bo danes potekala tradicionalna prireditev TD Ptuj Spoznavajmo države EU. Letošnja tema je Evrovizija oz. skladbe, s katerimi so se članice EU v preteklosti predstavile na tem odru. Danes jih bodo obudili mladi iz osnovnih in srednjih šol s Ptujskega, sodeloval bo tudi Vrtec Ptuj. Prestavitev sodelujočih bo potekala na stojnicah in na odru od 12. ure naprej. Koordinatorica projekta Tatjana Vaupotič Zemljič je povedala, da so se mladi tudi letos na to prireditev, ki je namenjena širjenju vedenja o EU, kot naši skupni domovini, tako mladim kot starejšim, zelo dobro pripravili. Želijo si, da bi si Ptujčani prireditev ogledali v čim večjem številu, s tem pa mlade skupaj z mentorji nagradili za njihova prizadevanja. V Evroparku, ki ga je TD Ptuj zasadilo v spomin na vstop Slovenije v EU, njegov idejni oče je Zdravko Valentin Zamuda, bodo ob tej priložnosti simbolično dvignili evropsko zastavo, zastave podjetij pa zamenjali z zastavami članic EU. Prireditev Spoznavajmo države EU je hkrati tudi prireditev, s katero obeležujemo na Ptuju vstop Slovenije v EU, Dan Evrope in osvoboditev Ptuja, 8. maja leta 1945. Dan Zemlje, 22. april, je letos potekal pod sloganom Vlagajmo v naš planet. S tem je nagovarjal vsakega posameznika posebej, da si vsakodnevno prizadeva za trajnostno naravnan razvoj, zdravo okolje in bivanje ter okoljsko in podnebno prijaznejši planet. Prav tako si moramo nenehno prizadevati tudi za odgovoren razvoj in obnašanje na področju ravnanja (varčevanja) z energijo in skrbi za okolje, ravnanja z vodami in odpadki. Na Ptuju smo v tem času dobili prvi mestni sadovnjak v novi dobi, v katerem so posadili lipe, hruške, jablane, nešplji in češnji. Članice Soroptimist kluba Ptuj so ga zasadile s sporočilom o dragocenem neposrednem stiku z naravo in kako prav je, da ga začutijo tudi vsi tisti, ki živijo v urbanem okolju. Sadike solat in zelnic pa so delili dijaki Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo. Slovenska rozca in zeleni dan turizma Med najboljšimi prehranskimi spominki in kulinaričnimi pripravami je letos tudi slovenska rozca. Turistična zveza Slovenije, ki je partnerica projekta Evropska gastronomska regija, je na mednarodno tekmovanje poslala štiri izdelke nacionalnega pomena. Mednarodna komisija je med 33 izdelki na prireditvi World Food Gift Challenge 2020 na Menorci, španskem otoku, ki je nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2022, nagradila tudi slovensko rozco. Gre za pekač za peko buhtljev, opremljen z različnimi recepti za njihove nadeve. Izdelala ga je Andreja Aljančič Povirk, ki je prejela nagrado za najboljšo inovacijo na področju tradicionalnega oblikovanja. Buhtlji sodijo med slovenske narodne jedi, ki so jih tradicionalno pripravljali zlasti pozimi, ko so ljudje doma. Zeleni dan slovenskega turizma, 22. maj, bo letos Turistična zveza Slovenije obeležila z natečajem pod naslovom Lipa – simbol slovenskega turizma. Prijave na to temo zbirajo do 10. maja. Pričakujejo zgodbe, fotografije, turistične produkte in drugo, kar je povezano z lipo. Tudi ptujska zgodba o lipi je lahko del natečaja, na Ptuju imamo več nasadov lip, za katere je v zadnjih skoraj štiridesetih letih poskrbelo Turistično društvo Ptuj, ki je na vsakih deset let po 100. jubileju skupaj s prebivalci Ptuja zasadilo nekaj sto lip. Samo ob 130-letnici jih je razdelilo okrog 300. Na vprašanje, kdaj praznujemo zeleni dan slovenskega turizma, pravilnega odgovora nismo prejeli. Praznujemo ga 22. maja, letos ga bomo praznovali z lipo. Danes sprašujemo, kje v Sloveniji so pred kratkim odprli nov muzej z izkustveno razstavo Narava in človek na Krasu. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 12. maja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kje v Sloveniji so pred kratkim odprli nov muzej z izkustveno razstavo Narava in človek na Krasu? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Foto: Črtomir Goznik Ob dnevu Zemlje so dijaki Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo delili sadike solate in zelnic. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.