Iz govora Jožeta Rusa
Lelos ko praznujemo 40-letnico osvoboditve naia lovska družina pa 30-lemico delovanja. smo lovci lovske druiine Krka ponosni. da ob tako pomembnima jubilejema predajamo svojemu namenu nov lovski dom. kinam bo služilpri nadaljnjem, še uspešnejšem delovanju družine pri gospodarjenju z loviščem in Se posebno nam bo v korisl za naio društveno dejavnosl za katero do sedaj nismo imeli ustrcznih prosto-rov.
Lovska drutina Krka je bila us-tanovljena 25. 9. 1954. Do tedajje bilo sedanje območje lovske družine Krka povezano v lovišče lovske družine Suha krajina in Šenlvid. Lovci iz območja Muljave in Krke so čulili polrebo. da se združijo v enolni druiini s skupnim lo-viščem z namenom, da se bo s lem omogočil boljši pregled nad loviščem in uspešnejše gospodarjenje z divjadjo. Ta-koje 18 lovcev iz področja Krke in Mu-Ijave ustanovilo lovsko družino z imenom Lovska družina KRKA. Občin-ski Ijudski odbor Grosuplje pa je z
odločbo dodelil družini sedanje lovišče v upravljanje.
Ob uslanovitvi je bilo lovišče precej osiromašeno, sajje bila od visoke divja-di v lovišču zaslopana le srnjad in divje svinje, medved in jelenjad pa nisla bila prisotna v novoustanovljencm lovišču.
Novouslanovljena druiina se je la-kral zavedala pomembnosti naloge, kateroje prevzela s prevzemom lovišča v upravljanje, to je gospodarjenje — gojittv — in predvsem ohranitev dhjadi.
Z vzlrajnim in poirlvovalnim delom naših lovcev je poslato loviSče bo-galejše. Pri tem seje izvaja/a popolna zaščiia posamezne divjadi, selektivni in omejen odsrrel. vlaganje male divjadi v lovišče, predvsem paje bilo pomembno ustvarjanje pogojev za obstoj divjadi. Tako so bile pridobljene večje površine krmnih njiv in pašnikov. ki so hile vsako leto vzorno obdelane. Dopolnilno krm-Ijenje divjadi — predv.sem v kritičnem obdobju zimepa jeposlat'vaten elemenl pri gojitvi divjadi.
Sedaj je delovanje lovske družine Krka podrejeno predvsem nalogam in zahtevam današnjega časa. Naloga za
ohranilev divjadi postaja vseležja vslcd spremmjanja in vsesplošnega nnesnažc-vanja okolja. Vse pomembnejši pa pos-laja ludi gospodarski vidik gojiive divjadi.
Danes lovska družina Krka odpremi iz lovišča lelno od 1500 — 2000 kg k va-lileme divjačine. katero v celoii plasira v izvoz preko DO Perulnina Pluj. v kalero že vrsto lel uspešno sodelujc.
Naših 58 članov vzdržuje šliri in pol ha pašnih površin. obdeluje en ha krm-nih njiv. en ha sadnega drevja. vzdržuje in zalaga dve stalni krmišči za divje svinje zq preprečevanjc škod na poljskih površinah. Ob lem pa vzdržuje rtfl lov-skih prež za opazovanje in odsirel divjadi.
Problem neodgovornega poseganja v naravo in onesnaievanje okolja je za gojiiev in ohranjanje divjadi šc usodne-jši, kajli vse negativne spremembc se najprej odražajo na popularijah divjadi. tako je že doscfena krilična meja saj posamezne vrsie divjadi že izginjajo iz lovišč zaradi neodgovarnega ravnanja in nekontroliranih posegov v naravo. Tako je iz naših gozdov izginil veliki pelelin in iz naHih polj poljskajerebica. neposredno pa je ogroicnih še več vrst divjadi. ki bodo ravno tako za vedno iz-ginile iz naših lovišč, če sečlovek nebo
uslavil v svojim neodgovornim ravna-njcm.
Zaradi lako danih razmer za gojiiev divjadi. eulimo lovci vse večjo polrebo po sporazumcvanju z vscmi uporabniki prostnra. prcdvsem pa z gozdno gospo-darskimi arganizacijami in kmelijskimi proizvajalci. ler načrtovalci razvo/a. z gozdarji in kmclijci smn ic Morili prve korake. vendarpajepredvsem potrchno preili od dogovorov k dejanjem
Iz govora Ivana Krevsa
Ko to se krški lovci odločiH za gradnjo legalovskegadoma. sosehkra-linuli adločili. diihitadompoimenovali po tukajšnem domačinu panizanu. na-rodnem heroju in lovcu Hrovaiu Ivanu-Žanu. ki smo ga vsipoznali boljkot Žan iz Krke. domačini pa so ga klicali ludi kol 1'rončelov Žan.
Žan seje rodil lela 1915 v Clevelamhi v Ameriki. kamor sla seslarSapreselila šc pred prvo svelovno vojno v upanju za boljši kos kruha.
Po končani prvi svelovni vojni so se Hrovatovi vrnili v domovino. V Kriki vasi so sfusivarili manjšo kmclijp. kipa zaradi premalo in prcskope zemlje ni mogla preživljati vso družino. Zaio sije Žan že kol mlad fant poiskal delo v iu-
kajšnih gozdovih — koi ic.sar. kasneje pa koi lesni manipulant. Že mladje do-bil stikc z naprednimi delavci in se lako vključil v lakralno napredno gibanje v doiini Krkc. v letu 1941 je bil mobilizi-ran v jugoalovunsko vojsko in \e po sramotnem razpadu razočarun vrnil domnv in začel razmišljuii n nadaljnji usodi slovcnskcga naroda. Kmaluje do-hil slik z nasiajajnčo Ol\ sc vanj vključil sprva koi akiivi.il, ki je zbiral vojaški maurial in hrano za II. grupo odredov. ki seje takrai zadržcvala v ok-olici Krke.
V prečudoviti pomladi lela 1942. ko je 01' bila v vsem svojem razmahu, je Žan zbral za celo čelo lukajšnjihfunlov. oboroieni s puSkami in miiraljezom in vc 2 njim priključil Zapadno dolenjske-mu oilredu. Zan je bil postavljen zako-mandirja čcle in lakoj po.slan na hlo-kado Kočcvja.
Žan /e v svojimiborci npravilšlevilne sahoiažncakcije. zlasiijebil aklivenpri rušenju žclcžniške proge. ki je bila za okupatorja tako pomcmhna in važnaza prevoz njihovih vojakov na vzhodno fronto.
Velik uspeh'pa jc njegova čeladosc-gla v dvndnevni borbipri Dolenjskih To-plicah. Zmaga nad faši.sti jc pomenila vclik moralno potilični uspeh in dalo podporo narodtioo.\vobodilnenw giba-nju v dolini Krkc.
Koje Žan s svojimijanliprešel v ses-lav TomSičeve brigade se je izkazal v Slevilnih bojih. zlasli se je izkazal s svojo partizansko iznajdljivostjo pri li-k vidaciji Italijansko-domobranske pos-lojanke v dolini Temenice, vzimi 1942. lela.
Zaradi hrabrosii in partizunskih iz-kuienjje bilZan leia 1943 odpoklican v (llavnišiab NOVSlovenije, kjerjebila-osnovana zaičilna enota s poaehno na-logo. S svojo skupino je priicl v Drvar prav včasukoso Nemcipripravili dohro organiziran desani na Vrhovni šiab in maršala Tiia. Žan jc s svojimifanii uk-livno sodeloval pri umiku Vrhovnegu šiaba in maršala Tila iz pcčine.
Konec vojneje bil Žan dodcljen upra-vi državne varnosli. kjer je delal še ne-kaj časa po vojni. Ker paje imel vcliko vcscljc do nurave in gozdov je v Maribo-ru končal gozdarsko šolo.
Ko je hil kmalu po vojni ustanovljen oddelek za lovstvo pri Predscd.uvu SR Slovenijc z nalogo. da bi skrbel za varslvo in ohranilev divjadi je bil Žan imenovan zupomočnikanačelnika lega oddelka. kjer jc osiai v.sedousianovilve gojiivenih lovišč leia 1949.
Zaradi svojih junaSkih dcjanj v par-tizanih je bil lcia 1953 progiašen za na-rodnega heroja. Umrlje lela 1971 inje pokopan na Ijubljanskih Žalah.