Italijanska roparja za zapahi v Kopru Predstavili novi roman Veita Heinichena Okrog goriškega letališča bodo še tekali Primorski št. 260 (20.888) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snami aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 6. NOVEMBRA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Lager, ki se imenuje »center« Dušan Udovič O centru za nezakonite priseljence v Gradišču (CIE) smo v našem dnevniku veliko pisali. V glavnem s kritičnimi komentarji, kajti ta struktura je prišla na slab glas že kmalu potem, ko je nastala. Trdoroki zakon Bossi-Fini je iz prvotno zamišljenega centra dejansko naredil zapor, kar je v hipu razumeti že po njegovem zunanjem videzu, ki spominja bolj na lager, kot na kaj drugega. Kdor pa je kdaj imel priložnost pogledati, kaj se dogaja za tistimi zidovi, kot se je zgodilo tudi podpisanemu, je lahko porazne vtise samo še potrdil. Položaj v centru je postajal čedalje bolj nevzdržen za same priseljence in vse, ki so kakorkoli imeli opraviti z njim. Na to so pogosto opozarjali parlamentarci in drugi institucionalni predstavniki, ki so ga obiskovali, vendar brez otipljivih rezultatov. Ni slučaj, da so si nasilni upori priseljencev sledili drug za drugim, dokler ni prišlo v prejšnjem tednu do skoraj popolnega razdejanja notranje opreme. Tako so izpraznitev centra dejansko povzročili priseljenci sami, ker so jih morali odpeljati drugam. S tem pa seveda problem še zdaleč ni rešen. Glavni zalogaj čaka rimsko vlado, ki je po nedavni tragediji pri Lampedu-si morala priznati, da se njena politika do priseljencev ni obnesla, medtem ko evropske sploh ni. Zakon Bossi-Fini je za v smeti, potreben je nov. Najmanj, kar je od njega pričakovati je, da ne bo obnavljal la-gerjev z imenom »centri«. rim - Ministrica za pravosodje poročala v parlamentu o »zadevi Ligresti« Vladna večina potrdila zaupnico Cancellierijevi trst - Predstavitev uvodne produkcije SSG Plemena Premiera sodobne družinske drame bo na sporedu v petek RIM - Pravosodna ministrica Annamaria Cancellieri je včeraj v dvjsetminutnem posegu v senatu in poslanski zbornici pojasnila okoliščine telefonskega pogovora z družino Ligresti, zaradi katerega jo je opozicija postavila na zatožno klop in zahtevala njen odstop. Povedala je, da ni nikoli vplivala na sodstvo za izpustitev Giulie Ligresti. Prijateljski družini da je le izrazila svojo človeško solidarnost, ko je končala v zaporu zaradi podjetja Fonsai. Ministrica je sicer priznala, da nima vsakdo možnosti, da potrka na vrata ministrstva za pravosodje in je obenem zagotovila, da ona sama prva občuti to krivico. Povedala je, da je ravnala po občutku, ne da bi se kakorkoli odpovedala svoji ministrski vlogi in dolžnosti, ki iz nje izhaja. Na 11. strani TRST - Slovensko stalno gledališče vstopa v sezono 2013/2014 z družinsko dramo Plemena, ki jo je napisala mlada angleška avtorica Nina Raine. Predstavo, ki bo prvič uprizorjena v slovenskem jeziku, režira Mariborčan Matjaž Latin, premiero pa bo doživela v petek. Kot je bilo slišati na včerajšnji predstavitvi v tržaškem Kulturnem domu, gre za predstavo, v kateri je gluhost metafora za drugačnost, za odnose med tako ali drugačno manjšino oziroma različnimi »plemeni«. V njej nastopajo člani igralskega ansambla SSG; nekateri bodo na odru uporabljali tudi jezik gluhih - tako imenovano kretanje. Novi sezoni SSG je bil posvečen tudi tokratni ponedeljkov večer v Društvu slovenskih izobražencev. Na 10. strani trst - Pogledi Kaj narediti s starim pristaniščem? TRST - Da se mora staro pristanišče po zaključenem sporu med Pristaniško oblastjo in družbo Portocitta začeti razvijati, pravijo domala vsi. Kdaj, kako in ali bo sploh do tega prišlo, sicer ni znano. Kakorkoli že, postavlja se vprašanje, kakšen naj bo ta razvoj. Kaj bo nastalo oz. bi moralo nastati v prihodnosti, smo torej vprašali nekatere osebnosti, ki se z usodo starega pristanišča pobliže ukvarjajo. Na 4. strani Blažinova in Russo gosta SKGZ Na 3. strani Ne Zanonata za terminal v Žavljah Na 4. strani Perspektive deželnega znanstvenega sistema Na 5. strani V Gorici zlomljena čeljust zaradi psičkov Na 12. strani goriška - Po obilnem deževju Narasla Vipava grozila, tudi Rupa bo dobila nasip /13 ______L—2_ gradišče - Večino priseljencev odpeljali v Trapani Izpraznili center CIE Za zagovornike pravic priseljencev je ukrep prava priložnost za dokončno zaprtje GRADIŠČE - Predsednik senatne komisije za zaščito človekovih pravic Luigi Manconi je včeraj sporočil, da so se na oddelku za civilne pravice in priseljevanje notranjega ministrstva odločili za izpraznitev centra za nezakonite priseljence v Gradišču in njegovo začasno zaprtje. Odločitev, za katero so se dalj časa zavzemali mnogi krajevni in deželni upravitelji ter parlamentarci, je padla po oceni škode, ki so jo priseljenci povzročili med zadnjimi neredi: priseljenci so minuli teden zanetili ogenj in popolnoma uničili notranje prostore centra, zato je bilo ministrstvo primorano odrediti selitev. Levji delež priseljencev je objekt bivše kasarne Polonio zapustil dopoldne, ostale pa naj bi izgnali iz države. ; * H? ■ p Ufa ^ -A. s s iättJiaf« ' / 12 9771124666007 2 Sreda, 6. novembra 2013 ALPE-JADRAN / slovenija - Prihodnji teden v DZ O proračunu in najbrž tudi o zaupnici premierki Bratuškovi LJUBLJANA - Predsednik Državnega zbora (DZ) Janko Veber je za prihodnji teden sklical izredno sejo, na kateri bo DZ obravnaval predlog sprememb proračuna za prihodnje leto, dopolnjen predlog proračuna za leto 2015 ter med drugim zakon o davku na nepremičnine. Z odločanjem o proračunu bodo poslanci predvidoma odločali tudi o zaupnici premierki Alenki Bratušek.Poslanci bodo proračunsko izredno sejo začeli v ponedeljek, sklenili pa predvidoma v četrtek. Odbor DZ za finance in monetarno politiko bo proračunske dokumente obravnaval predvidoma v petek in soboto. Kolegij predsednika DZ je včeraj določil časovni okvir razprave na izredni seji oz. maksimalni možni čas razprave. Na dnevnem redu je 18 točk. Najprej se bodo poslanci predvidoma lotili obravnave predloga sprememb SPLETNA ANKETA www.primorski.eu i Neumno »igračkanje« z anketo Ankete z občutljivo politično vsebino so velikokrat predmet poskusa manipulacij. Tej se, žal, ni izognila niti naša zadnja anketa, s katero smo spraševali naše spletne bralce o tem, kdo naj pravzaprav predstavlja slovensko narodno skupnost v Italiji v odnosu do Slovenije. Dober teden se je bila izenačena »bitka« med opcijama »SKGZ-SSO« in »predstavništvo naj bo izvoljeno« (prva je bila precej časa v vodstvu), dokler ni prišlo v nedeljo do sumljivega vrtoglavega zasuka v prid druge opcije, ki pa je bil rezultat večkratnega glasovanja (okrog 130 glasov) preko istega računalnika. Tovrstno manipulacijo naša tehnična služba hitro zasledi, zato ni le nekorektna, temveč predvsem neumna. Škoda! proračuna za prihodnje leto, nato dopolnjenega predloga proračuna za leto 2015. Zakon o davku na nepremičnine še vedno razburja opozicijo in tudi nekatere skupine državljanov. Slovenska demokratska stranka in Slovenska ljudska stranka sta na včerajšnjem kolegiju predsednika DZ predlagali, da se obravnava tega predloga umakne z dnevnega reda oziroma preloži. A je predsednik DZ opozoril, da je odločanje o tem zakonu na dnevnem redu zahtevane izredne seje, ki mora biti izpeljana v poslovniškem roku. Sicer pa se bodo poslanci na izredni seji z odločanjem o proračunu odločili tudi o zaupnici predsednici vlade Alenki Bratušek, ki je ta korak napovedala že pred časom. Kako bo to storila in na kateri dokument točno bo vezala zaupnico, še ni znano. Jasno pa je, da mora DZ v postopku glasovanja Alenko Bratušek (in z njo vlado) čaka prihodnji teden glasovanje o zaupnici arhiv o zaupnici upoštevati 117. člen ustave ter 257. in 258. člen poslovnika DZ. Glede na te določbe lahko predsednica vlade vprašanje zaupnice veže tudi na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru. Če odločitev ni sprejeta, se šteje, da je bila tudi vladi izglasovana nezaupnica. Za potrditev proračuna je potrebna navadna večina v DZ, torej v tem primeru tudi za zaupnico. To večino Bratuškova načeloma ima, saj se je koalicija uskladila o proračunu in nazadnje tudi o davku na nepremičnine, katerega finančni doprinos je že vključen v proračun. (STA) V tragični nesreči pri Cerknici umrl ustanovitelj Britanske mednarodne šole v Ljubljani LJUBLJANA - Žrtvi prometne nesreče, ki se je v noči na ponedeljek zgodila pri Cerknici, sta bila ustanovitelj in ravnatelj Britanske mednarodne šole v Ljubljani Jeremy Hibbins ter sodelavec šole Tadej Prijatelj, so včeraj sporočili iz omenjene šole. Nesreča, o kateri smo poročali včeraj, se je po ugotovitvah policije zgodila, ko je 27-letni voznik avtomobila porsche carrera 911 domnevno zaradi neprilagojene hitrosti zletel s ceste. Vozilo je zdrselo s ceste po nasipu, kjer je trčilo v drevo. Voznik in njegov 48-letni sopotnik sta umrla na kraju nesreče. Za Hibbinsa so v šoli zapisali, da je verjel v človekov neomejeni potencial, v pomembnost varnega in hkrati stimulativnega učnega okolja, ki ceni in daje prostor individualizmu, različnosti, motivaciji in skrbi za soljudi. »Njegovi neusahljiva energija, pozitivna naravnanost in humor nas bodo vedno spremljali,« še poudarjajo v šoli in zagotavljajo, da bodo nadaljevali njegovo vizijo. Britanska mednarodna šola v Sloveniji deluje od leta 2008. Sprva jo je obiskovalo 23 otrok, danes pa se na njej izobražuje že 180 učencev in dijakov 32 narodnosti v starosti od treh do 18 let. benečija - Pred spomeniki po beneških vaseh in v Reziji Hvaležen spomin na padle partizane Antifašizem ni več nezaželen - Slovensko delegacijo je vodil državni sekretar Jesih - Ministrica Komelova se bo srečala z županom Rezije ČEDAD - V četrtek, 31. oktobra, so se v Benečiji spomnili slovenskih partizanov, ki so v boju proti nacifašizmu padli na beneških tleh, kjer so bili šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na po- budo Anpija postavljeni spomeniki na pokopališčih v Topolovem, pri Sv. Štoblan-ku, v Gorenjem Tarbiju in Černetičih, v Po-dutani in Oborči, v Matajurju, Čeneboli in na Solbici v Reziji. Tri desetletja po kon- Državni sekretar Boris Jesih (v sredini) in čedajski župan Stefano Balloch (desno) na slovesnosti v Čedadu nm cu vojne je bilo po drugi strani treba počakati tudi, da so po beneških dolinah začeli uradno proslavljati 25. april, ker »časi še niso bili zreli«, kot je dejal takratni špe-trski župan. Več let je slovenska delegacija ob spremstvu beneških partizanov in predstavnikov slovenskih organizacij sama potovala od spomenika do spomenika. Sedaj so marsikje prisotni župani, tudi s tro-bojnico, zgodi se tudi, da kdo izmed njih spregovori po slovensko kot je letos storil podžupan v občini Dreka Michele Qual-izza. Osrednja svečanost je bila pred spomenikom Rezistenci v Čedadu. Prisotne je najprej nagovoril čedajski župan Stefano Balloch, ki je svoje razmišljanje osredotočil na prijateljstvo med Slovenijo in Italijo, na skupne vrednote in interese v združeni Evropi, a omenil je tudi sodelovanje občinske uprave s slovensko manjšino v Čedadu. Slavnostni govornik je bil državni sekretar Republike Slovenije Boris Jesih, ki se je uvodoma spomnil čedajskega borca divizije Garibaldi Natisone Manfredija Mazzocce. Boril se je z ramo ob rami s slovenskimi partizani in padel v Rovtah v Sloveniji. To je bila iztočnica za razmišljanje o vrednotah odporništva, o mejah, ki jih ni več, o prijateljstvu in sodelovanju v skupni Evropi. Jesih se je v popoldanskih urah udeležil tudi svečanosti na Solbici v Reziji, kjer se je srečal z županom Sergiom Chinese-jem in se z njim dogovoril za obisk ministrice Tine Komel v dolini pod Kaninom. Dve delegaciji, ki sta ju spremljali pevski zbor Golobar iz Bovca in Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše, sta obiskali vse spomenike v Benečiji in Reziji, ustavili sta se tudi na Lesah, kjer je nov spomenik z dvojezičnim napisom »Padlim za svobodo« in pred katerim je v imenu Anpija spregovoril Vladi Predan. (NM) kriminal - Koprski policisti ob sodelovanju italijanskih kolegov uspešno preiskala lanski oboroženi rop v banki v Sežani Za zapahi italijanska roparja KOPER - Policija je minule dni uspešno preiskala lanski oborožen rop banke v Sežani. Potem ko so ob sodelovanju z italijanskimi organi prišli na sled četverici italijanskih državljanov z območja Bergama, so minuli teden v Kopru aretirali dva izmed njih. Za mlajšega med njima je analiza DNK potrdila, da je bil za volanom vozila, ki so ga uporabili pri ropu. Trije zamaskirani moški, ki so lanskega septembra oropali sežansko banko, so s strelnim orožjem in noži v času ropa zadrževali kar 15 bančnih uslužbencev in najmanj devet strank. Po ropu je trojica zbežala z ukradenim twingom bele barve z nameščenimi ukradenimi registrskimi tablicami, ki so ga zapustili v Sežani, od tod pa so prek Fernetičev odšli v Italijo, je potek ropa na včerajšnji novinarski konferenci povzel vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper Dean Jurič. Na to, da roparji izhajajo iz Italije, je nakazovalo več indicev, med drugim dej- stvo, da so roparji med seboj komunicirali v italijanščini. V sodelovanju s policijskimi organi iz Trsta in Bergama je policija prišla na sled 62-letniku z območja Bergama, čigar avtomobil so opazili na sežanskem območju tako v času tatvine twinga kot nato na dan ropa. Italijanska policija je možakarja preverjala v družbi z Italijanoma, starima 49 oz. 39 let, ki sta bila tamkajšnjim organom že znana zaradi vpletenosti v več kaznivih dejanj, vključno z oboroženimi ropi. 39-let-nika so v preteklosti obravnavali za kazniva dejanja v sostorilstvu z več osebami, med katerimi je bil tudi 24-letni Eugenio Russo. Ta je avgusta 2011 s pajdašem Mattio Zambettijem oropal banko v Luciji, med begom, ki je sledil, pa je streljal na policista. Tudi pridobljeni izpisi telefonskih pogovorov osumljenih so potrdili, da sta vsaj dva izmed osumljencev ropa v Sežani bila v Sloveniji na dan kraje twinga in ob tat- m Posnetek roparjev, kot so jih ujele kamere v prostorih sežanske banke p.u.koper vini registrskih tablic. Policija je marca pri Fernetičih obravnavala eno od vozil, ki so jih roparji uporabili, poleg 39-letnika iz Ber-gama pa so kot sopotnika identificirali njegovega 46-letnega rojaka, ki je bil italijan- »4 T I skim organom v preteklosti prav tako znan zaradi ropa. Vpletenost 46-letnika pri ropu v Sežani je potrdila tudi analiza telefonskih komunikacij med ostalimi osumljenci. 30. oktobra so koprski kriminalisti na parkirišču v Kopru opazili avtomobil, ki so ga roparji uporabili tudi v ropu banke v Sežani, istega dne pa so pri avtu prijeli 49- in 62-letna Italijana. V času 48-urnega odvzema prostosti so preiskali vozilo in analizirali njun DNK. Nacionalni forenzični laboratorij je naslednji dan potrdil ujemanje DNK profila 49-letnika z zavarovanimi DNK sledmi iz volana že omenjenega twin-ga. 1. novembra v večernih urah so oba osumljenca s kazensko ovadbo privedli pred preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Kopru, ki je zoper oba odredil pripor. Za kaznivo dejanje ropa je sicer zagrožena kazen od treh do 15 let zapora. Na območju koprske policijske uprave so v prvih devetih mesecih letošnjega leta obravnavali 22 ropov, lani v enakem obdobju pa 26. Letos beležijo tudi boljšo pre-iskanost ropov, ki je bila 45-odstotna, je navedel Jurič. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 6. novembra 2013 3 SKGZ - Na izvršnem odboru zveze gosta parlamentarca DS Tamara Blažina in Francesco Russo Obravnava perečih vprašanj, ki pobliže zadevajo Slovence v Italiji Govor še o odnosih med Italijo in Slovenijo ter krizi EU - Tudi o financiranju Primorskega dnevnika TRST - Sistem financiranja slovenske narodne skupnosti v Italiji, italijansko vladno omizje za Slovence v Italiji, nova sestava paritetnega odbora, slovenska šola v Italiji, sistem financiranja javnih uprav za uveljavljanje dvojezičnosti, vprašanja o morebitni spremembi zaščitnega zakona, zajamčeno zastopstvo manjšinskih narodnih skupnosti v italijanskem parlamentu in vprašanja glede financiranja tiskanih medijev v Italiji, v katerega sodi tudi Primorski dnevnik: o vsem tem se je na ponedeljkovem srečanju pogovarjal Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je zasedal v Trstu. Gosta večera sta bila tržaška predstavnika Demokratske stranke, poslanka Tamara Blažina in senator Francesco Russo. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je v uvodu izpostavil ugoden politični trenutek krizi navkljub, saj so bili predstavniki Slovencev v Italiji prisotni na rimskem srečanju Letta - Bra-tušek, omenil pa je tudi pozitivne stike s predsednico dežele FJK Deboro Serracchiani. Senator Russo je v svojem pozdravu omenil specifičnost političnega položaja v Italiji, kjer je Demokratska stranka prisiljena, da z veliki težavami vlada z desnico. Russo je izrazil pripravljenost stranke, da prisluhne potrebam Slovencev. Poleg tega je tudi pozitivno ocenil odnose med Italijo in Slovenijo ter dobre namene italijanske vlade. »Podministrica Dassujeva namerava posvetiti veliko dela čezmejnim tematikam, poživiti Srednjeevropsko pobudo ter razmisliti o ustanovitvi agencije za jugovzhodno Evropo v Trstu,« je še dejal. Tamara Blažina je uvodoma poudarila, da je vlada Enrica Lette kot prva po številnih letih udi v finančnem smislu namenila pozornost italijanski šoli in kulturi. V pozitivnih odnosih med Italijo in Slovenijo pa vidi Blažinova tudi priložnost, da slovenska narodna skupnost razmisli sama o sebi in uvede potrebne spremembe, še zlasti na področju financiranja, kjer je treba po njenem mnenju nagraditi projektne in inovativne pristope. Sledila je razprava, ki je segala od krize Evropske unije, ki jo naslednje leto čakajo zahtevne evropske volitve, do čez-mejnega sodelovanja, ki še ni dalo pravih rezultatov. O tem priča položaj sosednjih pristanišč, ki kljub številnim dobrim namenom in spodbudam gledata na Jadran vsako v svojo smer. Srečanje je bilo tudi priložnost za oceno delovanja Paritetnega odbora in priprav na evropske volitve. S ponedeljkovega srečanja med SKGZ in parlamentarcema DS Tamaro Blažina in Francescom Russom kroma KOMEN - V petek spominski večer, v ponedeljek slovesnost Primorski padalci in spomin na Johna Earla KOMEN - V ponedeljek, 11. novembra, bo v Škrbini pri Komnu že 16. žalna slovesnost v spomin na padle in po-morjene primorske padalce. Ob 10. uri bo maša zadušnica v cerkvi sv. Antona, ob 11. uri pa slovesnost z nagovori in poleganjem vencev pred ploščo na Fakinovi domačiji. Letos med govorniki ne bo padalca iz skupine SOE Stanka Sim-čiča, ki je preminil 11. februarja, in tudi ne pobudnika teh proslav, angleškega veterana in časnikarja Johna Earla iz Trsta, ki je preminil 19. septembra. 92-letni Earle je tako s komemoracijami v Škrbini, za katere že vrsto let skrbi Občina Komen in ki se iz leta v leto bogatijo z dodatnimi pobudami, kot s knjigo, ki je izšla v angleščini in v italijanskem ter slovenskem prevodu, bistveno pripomogel k širšemu poznavanju junaške in tragične zgodbe primorskih padalcev, a tudi polpreteklosti primorskih ljudi. Njemu bo posvečen kulturni večer, ki se zadnja leta prireja v Komnu kak dan pred komemoracijo v Škrbini. Srečanje v spomin na Johna Earla bo v petek ob 18. uri v Kulturnem domu v Komnu. Nastopil bo domači zbor Cominum, o liku in delu Johna Erala pa bodo spregovorili njegovi prijatelji in znanci iz Slovenije, Italije in Velike Britanije. John Earle na arhivskem posnetku iz leta 2010 kroma občinske volitve Gabrovec za olajšano izvolitev TRST - Zakaj ne bi zagotovili olajšane izvolitve Slovencev tudi v občinske svete? Predlog je deželni svetnik SSk Igor Gabrovec iznesel že ob začetku obravnave reforme volilnega sistema za krajevne uprave, o katerem razpravlja ta čas 5. stalna komisija deželnega sveta. Kot piše v tiskovnem sporočilu, je Gabrovec svoj predlog osnoval na sistemu, ki že velja v volilnem zakonu za izvolitev deželne skupščine in bi omogočal slovenski listi, da samostojno nastopa tudi v občinah, kjer je narodno razmerje Slovencem, številčno gledano, skrajno nenaklonjeno. Po eni strani Gabrovec predlaga razpolovitev števila potrebnih podpisov za predstavitev slovenskih list, v drugi fazi pa zmanjšan volilni prag za sodelovanje pri porazdelitvi sedežev v občinskem svetu. »Popravek je mišljen predvsem za občinske volitve v Trstu, Miljah in Gorici, kjer je že danes slovensko samostojno nastopanje zelo tvegano, saj volilni sistem penalizi-ra majhna politična gibanja. Narodni manjšini pa mora biti priznana osnovna pravica, da je vsaj minimalno samostojno zastopana v vseh javnih upravah na ozemlju, ki ga naseljuje. Ker je to načelo priznano v deželnem volilnem zakonu, potem ni razlogov, da bi slična logika ne veljala tudi za krajevne uprave. To nikakor ne oškoduje Slovencev, ki so angažirani v italijanskih strankah in listah, temveč isto njihovo pravico skuša razširiti tudi na tiste, ki se odločajo za samostojno politično nastopanje s slovenskim predznakom,« v tiskovnem sporočilu še navaja Gabrovec, ki je predsedstvo komisije zaprosil, naj na predvidene avdicije povabi tudi obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji, ki sta bili priznani na osnovi deželnega zaščitnega zakona. Avdicija predstavnikov SKGZ in SSO bo danes popoldne. koroška - Korupcijska afera Bivši deželni glavar Dörfler pred sodnika CELOVEC, DUNAJ - Zaradi suma zlorabe javnega denarja za izdajo razkošne volilne brošure leta 2009 se bo moral bivši deželni glavar Gerhard Dörfler zagovarjati pred sodiščem. Včeraj so sicer vsi avstrijski časopisi, ki so se sklicevali na informacije iz državnega tožilstva za boj proti korupciji, o tem samo ugibali, zvečer pa je prišlo potrdilo državnega tožilstva, da se bo moral Dörfler zagovarjati zaradi neupravičene porabe javnega denarja. Skupaj z njim bodo pred sodnika stopili tudi nekdanja člana koroške deželne vlade Uwe Scheuch in Harald Do-bernig ter nekdanji Haiderjev sekretar Stefan Petzner. Kot je znano, je Dörfler s svojimi somišljeniki osumljen neupravičene porabe javnega denarje, ker se je razkošna volilna brošura, ki je stala skoraj pol milijona evrov, plačala iz deželne blagajne, ne pa iz blagajne stranke BZÖ, kateri so takrat pripadali vsi zdaj osumljeni politiki. Gerhard Dörfler Kdaj bo Dörfler, ki je medtem postal član zveznega sveta Strachejeve svobodnjaške stranke (FPÖ), zagovarjal pred sodiščem, pa po poročanju dunajskega časnika »Die Presse« še ni jasno. Državno tožilstvo za boj proti korupciji je svojo odločitev uradno že sporočilo, datum začetka sodne obravnave pa še ni znan. Manfred Ainedter, odvetnik bivšega deželnega glavarja, pa je zavrnil vse navedbe medijev. (il) čufarjevi dnevi V tekmovalnem sporedu tudi F. B. Sedej iz Števerjana JESENICE - Na letošnjih, 26. Čufar-jevih dnevih, ki bodo na Jesenicah potekali od 13. do 20. novembra, bo v tekmovalnem programu nastopilo šest ljubiteljskih gledališč iz Slovenije in zamejstva. Selektor Branko Kraljevič ugotavlja, da kakovost predstav ljubiteljskih gledališč iz leta v leto raste. Dramska skupina F.B. Sedej iz Števerjana bo nastopila s komedijo Umor v vili Roung, Uščip teater iz Slovenske Bistrice se bo predstavil s Satiričnim kabaretom ogledala, Gledališka skupina KPD iz Šmi-hela bo predstavila absurdno dramo Kdo čaka na konec v trikoju. KUD Zarja Trno-vlje bo uprizoril dramo Nora Nora, KD Rudija Jedretiča iz Ribnega bo predstavil komedijo Krčmarica, domača igralska skupina pa bo nastopila s komedijo To imamo v družini. Skupna točka vseh šestih tekmovalnih predstav je, da držijo gledalce v napetosti od začetka do konca, je selektorjev izbor povzela direktorica Gledališča Toneta Čufarja Jesenice Branka Smole. Visoko odlikovanje Stoisicevi DUNAJ - Bivša državna poslanka avstrijskih Zelenih, gra-diščanska Hrvatica Terezija Stoisic (na posnetku), je prejela visoko odlikovanje Republike Avstrije - veliki srebrni častni znak na traku za zasluge za Avstrijo. Odlikovanje ji je predal sam zvezni predsednik Heinz Fischer, ki je poudaril zasluge gradiščanske Hrvatice, katere si je pridobila kot dolgoletna poslanka v državnem zboru in v zadnjih petih letih kot ljudski ombudsman. Na obeh funkcijah je Stoisiceva mnogo prispevala tudi k razrešitvi raznih odprtih vprašanj narodnostnih skupnosti v Avstriji ter se zavzela za socialno šibke ter za migrante in azilante. (il). Nova deželna oblast na Koroškem I V, «V« «V I bolj upošteva manjšince in ženske CELOVEC - Nova vladna koalicija na Koroškem, ki jo sestavljajo socialdemokrati, ljudska stranka in Zeleni, pri sestavljanju deželnih sosvetov in drugih posvetovalnih gre-mijev končno bolj upošteva tudi slovensko manjšino in tudi ženske. Tako je v novem sestavu deželnega kulturnega gremija, ki svetuje deželni vladi, znatno večji delež članov pripadnikov slovenske narodne skupnosti in žensk. Isto velja tudi za nov sestav sosveta za človekove pravice. Tako novemu deželnemu gremiju za kulturo prvič predseduje ženska - muzikologi-nja Walburga Litschauer. V 32-članskem odboru pa je kar sedem koroških Slovencev oz. Slovenk - Tonč Feinig, Andi Krištof, Martina Piko-Rustja, Lojze Wieser, Mirko Breitfuss, Fabjan Hafner in Marjan Sticker. V novem sosvetu za človekove pravice, ki bo svetoval deželnemu glavarju, pa je kot zastopnik rimsko-katoliške cerkve koroški Slovenec generalni vikar Jože Marketz. V 12-članskem gremiju so poleg zastopnikov deželnozborskih strank zastopani tudi predstavniki cerkva, sodstva, varnostnih služb in nevladnih organizacij. (il) 4 Sreda, 6. novembra 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu pristanišče - Po zaključku spora med Pristaniško oblastjo in družbo Portocitta Staro pristanišče: razvoj po delih ali globalna naložba? Da se mora staro pristanišče po zaključenem sporu med Pristaniško oblastjo in družbo Portocitta začeti razvijati, pravijo domala vsi. Kdaj, kako in ali bo sploh do tega prišlo, sicer ni znano. Kakorkoli že, postavlja se vprašanje, kakšen naj bo ta razvoj. Nekateri pravijo, da je pomembno dobiti vlagatelja, ki bo imel jasne pojme in načrte ter znal projekte izvajati. To spodbuja na primer tržaški župan Roberto Cosolini. Drugi so mnenja, da se lahko staro pristanišče tako rekoč proda po delih. To je mnenje Pristaniške oblasti, ki je že prejela nekaj ponudb, čeprav je zadeva še ovita v tajnost. Temu gre dodati še problem prostocarin-skega območja, ki bi ga radi eni premaknili, drugi premaknili delno oziroma po potrebi, tretji pa zatrjujejo, da je - nasprotno - potrebno izkoristiti prostocarinsko območje, kjer bi lahko morebiti tudi odpravili davek na dodano vrednost. Kaj bo nastalo oz. bi moralo nastati v prihodnosti, smo torej vprašali nekatere osebnosti, ki se z usodo starega pristanišča posebno ukvarjajo. Med temi je poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato, ki se je septembra lani udeležil že znanega »sprehoda« župana Cosolinija od Velikega trga do starega pristanišča in zagovarja stališča, da se lahko prostocarinsko cono premakne. Staro pristanišče je največja priložnost za razvoj, s katero razpolaga Trst, nam je povedal. Zato je nujno, da se vse pozitivne energije, ne glede na politično pripadnost, vloži v rast starega pristanišča, kjer se že preveč let ne dogaja nič. Zdaj je pred nami odlična priložnost, ki bo prinesla delo in razvoj za ves Trst in deželo FJK. Kaj pa predlogi o izdajanju številnih koncesij in torej o oddajanju starega pristanišča po delih, kot je to namen predsednice Pristaniške oblasti Marine Monassi? Problem je v tem, da je treba ukrepati hitro in pravilno, se pravi v nasprotju z običajnim obnašanjem Pristaniške oblasti, je dejal poslanec DS. Skratka, ali se spremeni obnašanje Pristaniške oblasti ali se nadomesti predsednico, pravi Rosato. Da je treba preprečiti prodajo starega pristanišča po delih, poudarja tržaški občinski odbornik za razvoj in gospodarske dejavnosti Edi Kraus. Potrebno je ciljati ponovno na vlagatelja, ki bo prevzel vso zadevo in na osnovi investicijskega načrta ugotovil, kaj se da storiti. To bo moral nato izvajati, seveda ob upoštevanju dejstva, da mora biti naložba poplačana. Vsi predlogi in zamisli, od morskega parka do stanovanj, zabaviščnih središč itd. morajo biti pač finančno podkrepljeni, ker brez zagotovila, da se nekaj obrestuje, ne bo nič. Sicer je potrebno tudi storiti prave korake, da se reši problem prostocarinske cone, je še povedal Kraus. Problem je absolutno rešljiv in ni nobene prepreke, da se prostocarinsko cono premakne, tudi delno. Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi razmišlja drugače in je že povedala, da je prejela nekaj ponudb. Zanimalo nas je tudi njeno mnenje. Toda iz njenega urada so nam vljudno sporočili, da predsednica glede tega vprašanja ne daje izjav, pač pa bo o tem poročala na zasedanju pristaniškega odbora. Obrnili smo se nato na deželnega svetnika stranke Forza Italia Piera Camberja, ki je poudaril, da tiči problem v načinu oddajanja območij starega pristanišča. Če je na razpisu veljalo, da prevlada ponudba za največje območje, prihaja po novem do zbiranja ponudb, je razložil Camber. Vsak podjetnik vpraša za območje, ki ga zanima, in je torej mogoče izdajati koncesije več podjetjem ali po delih, kot se tega boji župan Co- solini, je dejal Camber in poudaril, da je od vselej podpiral to možnost. V preteklosti sta bili namreč dve veliki skupini, ki sta predlagali projekte, a ni bilo »stanovalcev«, ki bi se vselili v razne prostore. Zdaj pa so sami podjetniki-stanovalci, ki lahko iznašajo lastne predloge in načrte. Na ta način lahko »povlečejo« še druge podjetnike in se bo staro pristanišče počasi »napolnilo«, je ocenil Camber. Prostocarinska cona je drugo vprašanje, je dodal: s tem problemom so bili seznanjeni podjetniki v preteklosti, in to velja tudi za nove. Pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti Peter Močnik meni, da »je ura in čas, da se začne spet razvijati prostoca-rinsko pristanišče v prostorih, kjer je nastalo«. Potrebno bo poiskati investitorje, v starem pristanišču pa bo potrebno razvijati vse dejavnosti, od pristaniških do proizvodnih. Lepo bi bilo, da bi država odpravila davek na dodano vrednost, je predlagal Močnik in spomnil, da je Evropska unija že zatrdila, da je to v Trstu mogoče. To bi bil pomemben prispevek, s katerim bi se povečala konkurenčnost, nastala bi nova de- lovna mesta in bi bil denar spet v obtoku, je ocenil Močnik. Pogled sindikatov je posredoval pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich. Cgil je mnenja, da je treba staro pristanišče ovrednotiti in razvijati, to pa mora potekati v skladu s pristaniškim splošnim regulacijskim načrtom. Sicer so bile glede dogajanja z družbo Portocitta nekatere senčne plati, s katerimi je Pristaniška oblast na koncu slabo upravljala. Pomembno je, da se zdaj razvijejo proizvodne in storitvene dejavnosti, med raznimi predlogi pa sindikat podpira stališče, da je potrebna enotna naložba (in ne po kosih), ki mora biti vezana na vizijo o razvoju mesta. Poslanec Gibanja 5 zvezd Aris Prodani nam je še povedal, da mora predsednica Pristaniške oblasti obelodaniti ponudbe. Zgodba starega pristanišča se namreč začenja znova in je potrebna jasnejša slika, da razumemo, kam plovemo. Kar zadeva prostocarinsko cono, je Gibanje 5 zvezd nasprotovalo lotizacijam in gradnji pretežno stanovanj. Ko pa bi se izkazalo, da bodo v prihodnosti še druge dejavnosti, se lahko na stvar gleda v drugačni luči. Temeljno je vsekakor, da se zadeva premakne z mrtve točke. Če lahko prodaja po delih (npr. 15-20 ponudb) prispeva k temu, zakaj to odkloniti? Bistvo pa je, kot rečeno, da prejete ponudbe pridejo na dan. Šele nato bo mogoče oceniti, kaj je najboljše za staro pristanišče in za Trst. Aljoša Gašperlin žavlje - Minister Uplinjevalnik dokončno pokopan? Flavio Zanonato kroma »Mislim, da nam krajevna situacija ne bo dovolila gradnje plinskega terminala v Žavljah.« Tako je včeraj dejal minister za industrijo Fla-vio Zanonato, ki se je v Bruslju udeležil posveta ob petdesetletnici tragedije v Vajontu, posvečenega okolju prijazni energetiki. Zanonato je spomnil, da krajevne uprave, v prvi vrsti Dežela Furlanija Julijska krajina, nasprotujejo gradnji žaveljske-ga uplinjevalnika, zaradi česar ga ne bo mogoče zgraditi. Podčrtal pa je, da Italija potrebuje nove terminale za uvoz plina: nekje jih bodo pač morali postaviti ... v nasprotnem primeru mi bodo morali dokazati, zakaj v Italiji ne moremo imeti cenene energije. Minister se je nanašal na tako imenovani »shale gas« oziroma plin, pridobljen z drobljenjem posebne gline, ki se nahaja globoko v podzemlju. prej do novice www.primorski.eu1 občina trst - Sporazum o sodelovanju s Teritorialno službo za delo Zajezitev sive ekonomije Teritorialna služba za delo opravila 273 inšpekcij, v 87 primerih odkrila nepravilnosti - Odstotek dela na črno letos nižji v primerjavi s preteklimi leti Tržaška teritorialna služba za delo in lokalna policija Občine Trst se bosta z novim sporazumom o sodelovanju skupaj lotili sive ekonomije v našem mestu. Predstavniki inštitucij so sporazum podpisali na včerajšnjem srečanju z novinarji na sedežu tržaške občine, kjer je podžupanja Fabiana Martini dejala, da je nov protokol dokaz, da želi občinska uprava razpresti učinkovito mrežo sodelovanj, v sklopu katere bodo različni partnerji učinkoviteje reševali pereče probleme. Več o skupnem preprečevanju in nadziranju sive ekonomije sta nato povedala direktorica Teritorialne službe za delo Gianna Da Ronch in poveljnik lokalne policije Sergio Abbate, ki menita, da je treba s skupnimi močmi preprečevati delo na črno in porast neregularnih delovnih pogodb. Slišali smo, da je novi sporazum dopolnitev sporazuma, ki ga je Občina Trst letos spomladi podpisala z Zdravstvenim podjetjem, v njem pa so se podpisniki zavezali, da bodo zaposlene ozaveščali o varnosti na gradbiščih. Tržaška občina namreč dela v smeri, da bi skupaj z drugimi akterji o morebitnih kršitvah sistematično ozaveščala in spreminjala miselnost ljudi. Direktorica Teritorialne službe za delo je včeraj predstavila tudi prioritete glede preprečevanja sive ekonomije - med njimi je skupaj s policijo odkrivati delo in zaposlovanje na črno. Po podatkih njihove službe je odstotek Največ nepravilnosti opravljanja različnih oblik dela beležijo v terciarnem sektorju, še posebej v gostinstvu dela na črno nižji v primerjavi s preteklimi leti, za kar so zaslužne predvsem alternativne oblike delovnih pogodb. V porastu pa so neregularne delovne pogodbe, povezane predvsem s tako imenovanimi voucherji in z delovnimi praksami. Od januarja do junija letos je sicer Teritorialna služba za delo opravila 273 inšpekcij, v 87 primerih so odkrili nepravilnosti. Preverili so tudi 534 delovnih pogodb, od katerih je bilo 170 neregularnih. Nekaj več kot četrtina kršiteljev je bila deležna hudih sankcij, največ sankcij pa so bili deležni zaposleni v terciarnem sektorju. Na splošno je največ nepravilnosti opravljanja različnih oblik dela prisotnih v terciarnem sektorju, še posebej v gostinstvu, je včeraj dejala Da Ronchova, ki je tudi poudarila, da se bosta podpisnici sporazuma o sodelovanju zavzemali za boljšo koordinacijo inšpekcij v Trstu. O tem, da tržaška mestna policija ne bo posegala v pristojnosti Teritorialne službe za delo, je govoril poveljnik policije Sergio Abbate, ki je po- udaril, da sta ti dve ustanovi že v preteklosti zgledno sodelovali, s podpisom sporazuma pa bosta to sodelovanje samo še formalizirali. Poveljnik je tudi dejal, da se nihče ne bo vmešaval v delo drugega in da nikaor ne gre za prenos pristojnosti nadzora na koga drugega. Podpisani sporazum o sodelovanju, ki velja tri leta, po njegovem predstavlja le korak naprej pri reševanju težav sive ekonomije, ki jo bo mogoče zajeziti le s strožjim nadzorom in zaostrovanjem kazenskih sankcij. (sč) / TRST Sreda, 6. novembra 2013 5 area science park - Vsakoletno srečanje koordinacije deželnih raziskovalnih ustanov (CER) Primorska šola na prepihu 15 tisoč tujih raziskovalcev in docentov izbralo deželo FJK Da je industrijski kapitalizem presežen in da je treba svet danes usmerjati raje v nek kulturni kapitalizem, kjer bi prevladovalo znanje in kjer bi veljalo vlagati v tehnologijo, inovacijo in raziskovanje, je bilo med drugim včeraj slišati na vsakoletnem, tokrat že dvanajstem srečanju koordinacije deželnih raziskovalnih ustanov (CER). V kongresnem centru znanstvenega središča Area Science Park na Padričah je dopoldan minil v znamenju poglobljene analize sedanje situacije in perspektiv teritorialnega oz. mednarodnega razvoja deželnega znanstvenega sistema zlasti v luči evropskega okvirnega programa Horizon 2020. To je finančni inštrument, ki naj bi Evropi zagotovil konkurenčnost na področju raziskovanja oz. tehnične in inovacijske dejavnosti. Program se loteva družbenih izzivov, vprašanja podnebnih sprememb, razvoja trajnostnega prometa in mobilnosti, večje razpoložljivosti in dostopnosti obnovljivih virov energije, varnosti živil in državljanov ter izziva staranja prebivalstva. Izobraževanje in povezovanje »Rast je povezana z inovacijo, ki izvira iz raziskovanja, slednje pa iz izobraževanja. Če prekinemo to verigo, je polom.« Predsednik koordinacije ustanov in hkrati gostujočega znanstvenega parka Adriano Di Maio je bil jasen: »raziskovanje ni strošek, pač pa investicija, katere pa se Italija in včasih tudi Evropa ne zavedata.« Za to vsaj na krajevni ravni, znotraj deželnega združenja, vzdržujejo in spodbujajo sodelovanje in soočanje Konferenčna dvorana padriškega znanstvenega parka je bila včeraj nabito polna kroma med znanstvenimi inštitucijami za ustvarjanje novih razvojnih strategij. Pri pletenju odnosov med sorodnimi ustanovami zunaj deželnih oz. državnih meja pa dejansko pripomore tudi italijansko zunanje ministrstvo, ki ga je včeraj zastopal Andrea Meloni; dejal je, da lahko take priložnosti soočanja na znanstvenem in tehnološkem področju le krepijo socio-eko-nomske sisteme zunaj državnih meja. V vlogo univerze se je poglobil predstavnik videmskega univerzitetnega pola Roberto Pinton, ki je ocenil, da bi morala slednja aktivneje spodbujati inovacijo in ciljati na rast človeškega kapitala. »Pomembna je, a sama ne zadostuje za razvoj posameznega teritorija.« Za to potrebuje naš prostor kompetiti-vne strategije. Privabili smo 15 tisoč tujcev Na konferenci so predstavili tudi rezultate raziskave o t.i. znanstveni mobilnosti v letu 2012. Našo deželo je kot kraj študija izbralo 3.928 tujih študentov (+5,3% v primerjavi z letom 2011) in 11.037 tujih raziskovalcev (+1,02% v primerjavi z letom 2011). Tuji študentje so v lanskem akademskem letu predstavlja- li 7,46% vseh univerzitetnikov (krepko nad državnim povprečjem 3,3%). Raziskava, ki je zaobjela 31 ustanov - 26 znanstvenih organov, 3 univerze in dva kon-servatorija, je pokazala, da še vedno raste število raziskovalcev in docentov, ki so redno zaposleni v FJK (4.563 na skupnih 8.221). Velik delež tujcev so zabeležili na konservatorijih Tartini v Trstu in Toma-dini v Vidmu (11,72% tujih študentov in 22,75% tujih docentov). Pa še to velja zabeležiti: 55% tujih univerzitetnikov je žensk, med tujimi raziskovalci pa so prešteli kar 29,84% ženskih predstavnic. (sas) črna kronika - Nabrežje Vinjen Tržačan padel v morje Policista mobilnega oddelka tržaške kvesture sta včeraj rešila iz morja Tržačana, ki se ga je prej napil, nato pa je očitno napak mislil, da nima težav z ravnotežjem. Kot so obrazložili na kve-sturi, je bil potek dogodkov sledeči. Moški je bil vinjen in se je nameraval vrniti na lastno plovilo, ki je zasidrano pri tržaškem nabrežju. Toda verjetno tudi zaradi dežja oz. slabega vremena je moškemu spodrsnilo in je padel v morje, kjer pa se mu je noga zapletla v vrv. Tržačan je začel klicati na pomoč, dokler ni nekdo poklical policije. Prihitela sta policista in videla človeka, ki je bil v vodi med dvema ploviloma in je bil v težavah. Toda policistoma ni uspelo, da bi ga potegnila iz vode, zato sta se odločila, da skočita v morje. Sprva ni šlo, naposled pa sta vendar potegnila moškega na suho. Tržačan je utrpel tudi nekaj ran na obrazu, zato sta policista poklicala službo 118, moškega pa so nato zaradi hipotermi-je peljali v bolnišnico na Katinari. Tatovi vdrli v lokal in ukradli glasbila V noči na ponedeljek so neznanci vdrli v lokal v Ul. Madonnina, ki ga uporabljajo za glasbene vaje. Tatovi so odnesli nekaj glasbil, med katerimi kitaro, pa tudi tri mikrofone. Tatvino preiskujejo policisti tržaške kvesture. Vozili vinjeni, ob vozniško dovoljenje Karabinjerji pokrajinskega poveljstva so med nadzorom prometa prijavili na prostosti tri osebe zaradi vožnje v vinjenem stanju. To so 34-letni Tržačan L. G., 21-letni K. A. s Kosova (a s stalnim bivališčem v Gorici) in 23-letni P. S., po rodu iz Sankt Peter-burga (nekdanjega Leningrada) in s stalnim bivališčem v Trstu. Ka-rabinjerji so odvzeli tri vozniška dovoljenja in zasegli dve vozili. Kipu Umberta Sabe odlomili palico Neznani storilci so včeraj odlomili palico kipu Umberta Sabe, ki je postavljen na križišču med ulicama Dante in San Nicolo. Vandali so se torej spet spravili na kip, ki ga je izdelal kipar Nino Spagnoli in kateremu so pred časom že izmaknili pipo. Tokrat pa so občinski policisti takoj našli odlomljeno palico, ki je ležala nekaj metrov stran. repentabor - 28. oktobra na Colu Na občnem zboru Jusa Repen izpostavili sodelovanje z občino V okviru delovanja Jusa Repen v letu 2012 je treba predvsem omeniti dogovor z Občino Re-pentabor, s katerim je le-ta prevzela pogodbo za najemnino kamnoloma Petroviča. Tudi o tem je bil govor na nedavnem 16. občnem zboru re-penskega jusa, ki je preteklega 28. oktobra potekal v Kulturnem domu na Colu in na katerem so opravili obračun delovanja v lanskem letu ter sprejeli obračun in proračun. Ob pozdravu domačega župana Marka Pisanija, predsednika in koordinatorja Agrarne skupnosti Vladimirja Vremca in Karla Grgiča ter odvetnika Petra Močnika je poročilo o opravljenem delu podal predsednik jusa Walter Milič, ki je bil na to mesto izvoljen na zadnjem lanskem občnem zboru. V preteklem letu je bilo med agrarno skupnostjo in občinsko upravo več sestankov, med glavnimi rezultati pa je gotovo že omenjeni prevzem pogodbe za najem kamnoloma Petroviča s strani Občine. S tem sklepom je občinska upra- Z Občino Repentabor je bil sklenjen dogovor glede najema kamnoloma Petrovica kroma va 24. januarja 2012 tudi prevzela v svoj sklad ves denar in vse koriščene zakonite obresti, ki jih je jus prejel v obdobju trajanja omenjene pogodbe ob preklicu priziva, ki ga je bila svojčas vložila pri deželnem komisarju za likvidacijo jusarske imovine. Poleg tega se je poročilo dotaknilo tudi delovanja bivšega kamnoloma Purič: v slednjem se je obratovanje prekinilo leta 2011, ponovno pa je steklo julija lani, najemnina pa je bila plačana samo za obdobje delovanja. Obenem je repenski jus sklenil tudi devetletno pogodbo za prehod čez ju-sarsko zemljišče Močilski vrh do hišne številke 131, medtem ko je bilo v zvezi z delitvijo dovoljenj za pobiranje suhljadi na jusarskih zemljiščih opozorjeno tudi, da se nekateri člani jusa žal ne držijo pravil in prekomerno pobirajo suhljad. Kar se tiče preostalega delovanja, so člani jusa kot vsako leto položili cvetje k spominskim obeležjem, na kraju »Pr kale« pa so postavili božično drevo. V Prosvetnem domu na Opčinah bo drevi ob 20. uri prof. Marija Kacin gostja openske knjižnice Pinka Tomažiča in tovarišev ter društva Tabor. Predstavila bo knjigo »Primorska šola na prepihu«. Delo je zasnovano tudi kot spodbuda za razmišljanje o današnji šolski problematiki, kajti če jezik kaže našo kulturno raven, je prav šola tista, ki jo določa. Na večeru bo zapel MoPZ Tabor pod taktirko Davida Zerjala. O kapitulaciji Italije Nadaljuje se niz srečanj z zgodovino, ki jih tržaškemu občinstvu ponujajo tržaška univerza, Deželni inštitut za zgodovino odporništva, muzej Revoltella in Deželni inštitut za istrsko, reško in dalmatinsko kulturo. Danes se bo docent Claudio Silingardi ob 16.30 v konferenčni dvorani državne knjižnice (na Trgu Largo Papa Giovanni XXIII, 6) posvetil temi kapitulacije Italije, 8. septembra 1943. Srečanje posvečeno stiski Inštitut Jacques Maritain v sodelovanju s tržaško univerzo vabi danes ob 9.30 na sedež fakultete v Ulici Tigor 22 na dopoldansko okroglo mizo posvečeno stiski oz. odnosom, vrednotam in motivacijam v pomoč drugim. Namenjena je zlasti študentom humanističnih ved in socialnim delavcem, docentom in vsem, ki se posvečajo pomoči sočloveku. Vlak za Lizbono v Mieli V gledališču Miela bodo v okviru filmskega niza Film Outlet drevi ob 19. in ob 21.30 predvajali psihološki film Night train to Lisbon danskega režiserja Billea Augusta. Za ogled filma (v originalnem jeziku z italijanskimi podnapisi) bo treba odšteti 4 evre. Filmski večer na Pončani Kulturno združenje Tina Modotti vabi drevi ob 20.30 v Ljudski dom na Pon-čani (Ul. Ponziana 14) na ogled filma Sbatti il mostro in prima pagina Marca Bellocchia. O iredentizmu in masoneriji V knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo' 20) bo Diego Redivo danes ob 17.30 predaval o iredentizmu in prostozidarstvu v Julijski krajini. Srečanje prireja Krožek prijateljev tržaškega dialekta. Zaprt botanični vrt Uprava mestnih znanstvenih muzejev sporoča, da bo vse do 7. marca mestni botanični vrt v Ul. de Marchesetti zaprt za javnost. Na obisk bodo lahko prišli le šolski učenci in dijaki ter skupine turistov po predhodni najavi. V zimskem obdobju bodo skrbniki poskrbeli za nujna vzdrževalna dela, sajenje, gnojenje in podobno. Sv. Vid - zaprta izpostava Tržaška občina sporoča, da bo občinska izpostava pri Sv. Vidu zaradi poklicnega izpopolnjevanja osebja danes dopoldne (od 8.45 do 12.15) zaprta za javnost. Spet bo začela delovati v popoldanskih urah, in sicer od 14. do 16. ure. Likovne delavnice pri Palčku Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka delovala v igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1. do 6. leta starosti. Ta mesec so predvidene likovne delavnice: Poteze s čopiči in Barvane škatle. Informacije so na voljo pri igralnem kotičku na tel.040.299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. 6 Sreda, 6. novembra 2013 ŠPORT / obisk - Openski predstavniki na Ilirskobistriškem Kako so fašisti požgali Kilovče in šest sosednjih vasi Skupina Spoznavajmo svet in domovino, ki deluje pri UTŽO -Ilirska Bistrica, je lani gostovala pri nas. To je skupina ljudi, pretežno žensk, ki obiskujejo Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Pobudnik srečanja je bil Zoran Sosič. Sprejeli pa so jih predstavniki vaških organizacij in ustanov, jih seznanili z življenjem na Opčinah in z dejavnostmi v naših društvih. Gostje so bili, kot so sami povedali, nad sprejemom navdušeni in se obogateni vrnili domov z obljubo ponovnega srečanja, tokrat pri njih v Ilirski Bistrici. Obljuba pa dela dolg, kot pravi lep slovenski pregovor. Tako se je Zoran Sosič spet potrudil in organiziral obisk pri Bistrčanih. Vabljeni so bili lanski udeleženci srečanja. Na žalost se nekateri obiska niso mogli udeležiti, pa vendar se nas je zbralo devet, ki smo se s kombijem Sklada Mitja Čuk in še z enim avtom napotili v Ilirsko Bistrico. Prijazno nas je sprejela mentorica skupine gospa Marica Gaberšnik in nas vodila v Kilovče. Do njih prideš iz smeri Piv-ka-Ilirska Bistrica. Kilovče so gručasto naselje, ki leži na flišnem svetu pod Zgornjo Pivko, na desnem bregu reke Reke. Tu se je rodil leksikograf, prevajalec in verski pisec Matija Kastelec (1620-1688). V gornjem delu vasi se dviga cerkev sv. Marije Magdalene, zgrajena 1854. leta. Pod vasjo je ob progi Postojna-Ilirska Bistrica železniška postaja. Na majhni kmetiji smo se srečali še z drugimi gostitelji, ki so nam najprej ponudili šilce prave domače slivovke in slastno malico. Morali smo tudi ugotoviti sestavine dobrega namaza, pa jih nismo. Spletel se je prisrčen pogovor in razlaga o hudih vojnih časih, ko so italijanski fašisti zažgali to in še druge vasi, pregnali ali pobili prebivalce in pustili za seboj pravo razdejanje. Domačina Anton Tomšič (roj. 1931) in njegova sestrična Anica, ki sta preživeli hude, nepojmljive dogodke, sta nam obnovila tisto žalostno zgodbo. Začelo se je 18. maja 1942, ko so fašisti pridrveli v Kilovče in v sosednje vasi ter pobrali vse moške, razen dveh fantov, katerih očeta sta služila v italijanski vojski, skupaj jih je bilo 28 mladih fantov. Odvedli so jih v zapor v Neverke. 4. junija 1942 je bil praznik, ljudje so bili večinoma doma. Fašisti so prihrumeli v vas in iz hiš izgnali vse prebivalce. Ničesar niso smeli vzeti s seboj. Odgnali so jih na bližnji griček, od koder so nemočno gledali, kako v plamenih izginja njihova vas. Rešila se je samo cerkev, ki leži nekoliko nad vasjo. Najhujše pa je moralo še priti. Iz zapora so fašisti pripeljali vseh 28 talcev in jih pod vsajo postrelili. V tistem trenutku so vaščani izgubili vse: svoje domove, imetje, a kar je najhuje, izgubili so svoje sinove in očete. Istega dne so fašisti požgali še šest vasi. Postreljene talce so vaščani pod nadzorom krvnikov odpeljali na pokopališče in jih zakopali v skupni jami. Kasneje so jim sorodniki uredili poslednje počivališče. Danes stoji tam lepo urejen spomenik. Preživele vaščane so gnali proti Dolnji Bitnji. Med njimi so bili tudi otroci: naša sogovornica je imela samo tri leta, gospod Anton pa jih je imel enajst. Med izgnanimi je bilo tudi nekaj nosečih žensk, (med njimi tudi mati naše sogovornice) in starejših oseb. Na cesti so jih čakali tovornjaki, s katerimi si jih prepeljali v Ilirsko Bistrico in jih stlačili v tamkajšnjo šolo. Nekaj dni kasneje so jih odpeljali do Matulj, od tam pa z vlakom v razne kraje v severni Italiji. Sposobne za delo so poslali na kmetije. Gospod Anton, enajstletni fantič, je delal kot pomočnik pri lastniku neke pralnice. Kalvarije pa še ni bilo konec. Nekatere družine so poslali v taborišče Fraschette di Alatri blizu Rima. Anton Tomšič se še spominja nečloveških razmer, v katerih so bili prisiljeni živeti. Nekateri zaporniki, za katere so jamčili sorodniki, da jih bodo preživljali, so se tik pred kapitulacijo Italije lahko vrnili v rodni kraj, ne domov, ker je bil ta požgan. Po vojni so se preživeli začeli vračati v svoj rojstni kraj in obnavljati domove. Začetek je bil težak, saj niso imeli ničesar, goli in bosi so se vračali v življenje. Danes so vasi spet žive, polja so obdelana in po travnikih se pasejo krave. Avtomobili pa prav gotovo olajšujejo odhod na delo v večja bližnja središča. Z nami je bil ravnatelj ZKB Aleksander Podobnik, ki nam je povedal, da je bila iz Kilovč tudi njegova nona, oziroma očetova mati; to priča kako so bili ti kraji povezani z nami oziroma s tržaškim slovenskim prebivalstvom. Od tam smo se podali na znameniti grad Prem, ki stoji na drugi strani doline, to je romanski grad v srcu Brkinov. Star je 800 let in v njem se je razvrstilo veliko število grajskih gospodov, med njimi tudi devinski grofje. Danes je grad lično urejen, z lepim notranjim dvoriščem, z orožarno in s posebno lepo poslikano slavnostno dvorano. Originalnega pohištva ni več, saj so hudi vojni in povojni časi naredili svoje. Današnji upravitelji gradu pa so izsledili in vrnili gradu originalno baročno ogledalo iz 17. stol. V gradu je tudi grajska kapela, v kateri si mladi pari lahko izmenjajo poročne prstane. Grad Prem pa je posebej blizu vsem, ki ljubijo literaturo in poezijo, saj se tam odvijajo srečanja, posvečena spominu Dra-gotina Ketteja. Iz gradu sega pogled v prelepo Bistriško pokrajino obkoljeno s hribovito zeleno idilo. Iz gradu smo šli mimo šole, v kateri se je rodil Dragotin Kette, v farno cerkev posvečeno sv. Helen. V njej smo si ogledali stenske poslikave Toneta Kralja. O cerkvi in o zgodovini Prema nam je pripovedal župnik Anton Ličan. V zahvalo smo zapeli Marijino pesem, saj je bila z nami znana cerkvena pevka Berta Vremec. Okrog cerkve je lepo vzdrževano pokopališče. Priimki na nagrobnikih nam pričajo, da je veliko povezav med Ilirsko Bistrico in Trstom. Kulturno in tudi drugače nahranjeni smo bili prepričani, da je obiska konec. Pa ni bilo tako. Gostitelji so nas peljali v Bistriški hram, kjer je bila za nas pripravljena lepo pogrnjena miza. Pogostili so nas s pristno bistriško domačo, preprosto jedjo, ki so jo njihovi predniki jedli za južino, in sicer s »krompirjem v zevanci«. To je krompir kuhan s kislim zeljem in zabeljen z ocvirki. Za poslastico je odlična kuharica, go- Včeraj danes Danes, SREDA, 6. novembra 2013 LENART Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 16.45 - Dolžina dneva 9.53 - Luna vzide ob 9.54 in zatone ob 19.28 Jutri, ČETRTEK, 7. novembra 2013 ENGELBERT VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 5 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj C. [I] Lekarne Do sobote, 9. novembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040 572015. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. tu Kino Izletniki Stanka Hrovatin, Berta Vremec, Zoran Sosič, Riko Čuk, Florindo Carli, Stanka Sosič Čuk, Aleksander Podobnik, Sabina Citter in Kostanca Mikulus s svojimi gostitelji v Kilovčah spa Olga, kar od doma prinesla še tople kuhane pehtranove štruklje. Ti so bili novost za nas, saj mi bolje poznamo kraške štruklje z orehovim nadevom. Treba je priznati da so te preproste kmečke jedi zares vredne posebne pozornosti. Ni pa bilo še vsega konec. Na mizo so gospe dale še pladnje slaščic. Te pa smo namenili gojencem Sklada Mitja Čuk. Po prisrčnem razgovoru je nastopil čas pozdravov. Zoran Sosič je pozdravil v imenu vseh openskih društev in ustanov in predal knjižna skromna darila, ki smo jih prinesli s seboj. Med temi ni mogla manjkati knjiga Borisa Pahorja Tako sem živel. Avtor jo je podpisal prav na njegov stoti rojstni dan. Podarili smo še nekaj glasil naših društev in ustanov. Kostanca Mikulus S Izleti S Poslovni oglasi 50-LETNA IŠČE DELO kot čiščenje ali varstvo starejših -0038640628540. AMBASCIATORI - 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Sole a catinelle«. ARISTON - Dvorana je zasedena. CINEMA DEI FABBRI - 16.45, 18.45, 21.00 »Blancanieves«. FELLINI - 16.30, 20.00 »Gloria«; 18.20, 21.45 »Una piccola impresa meridio-nale«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.45 »Justin e i cavalieri valorosi«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un castello in Italia«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Zoran, il mio nipote sce-mo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.30, 21.30 »La vita di Adele«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.40, 18.30, 20.30 »Carrie«; 17.45 »Čefurji raus!«; 17.30, 20.00 »Dirka življenja«; 20.00 »Gravitacija 3D«; 16.15 »Jaz, baraba 2 - 3D«; 15.30 »Jaz, baraba 2«; 20.00 »Kapitan Phillips«; 16.30 »Khumba 3D«; 15.45 »Khumba«; 18.00 »Načrt za pobeg«; 17.45, 20.40 »Nesramni dedi«; 18.15, 20.30 »Thor: Svet teme 3D«; 15.45 »Thor: Svet teme«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 17.10, 18.50, 20.30 »Cattivissimo me 2«; 22.15 »Gravity«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ender's game«; 18.45, 22.20 »Before midnight«; Dvorana 3: 17.10, 20.30, 22.15 »Sole a ca-tinelle«; 18.10, 20.10 »Cose nostre -Malavita«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Captain Phillips - Attacco in mare aperto«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.15, 18.15 »Cattivissimo me 2«; 16.15, 20.20 »Aspirante vedovo«; 18.10, 22.15 »Cani sciolti«; 16.40, 19.05, 21.30 »Ender's game«; 16.30, 17.20, 18.25, 19.15, 20.20, 21.10, 22.15 »Sole a catinelle«; 16.20, 19.00, 21.40 »Captain Phillips - Attacco in mare aperto«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Gravity 3D«; 20.30 »Marco Mengoni - Il viaggio«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.50, 21.45 »Sole a catinelle«; Dvorana 2: 17.30, 20.10, 22.10 »Zoran, il mio nipote scemo«; Dvorana 3: 20.30, 22.20 »Sole a catinelle«; 17.40 »Cat-tivissimo me 2«; Dvorana 4: 17.00, 19.45, 22.10 »Captain Phillips - At-tacco in mare aperto«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Cani sciolti«; 17.15 »Justin e i cavalieri valorosi«. Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV FANT, star 21 let, ki je dokončal 5-letno mehansko smer na zavodu J. Stefan, nujno išče zaposlitev. Tel. št.: 329-3831585. 27-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3270538277 ali 040-910393. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. 4 ZIMSKE GUME kleber, 185 65 R 15, rabljene eno zimsko sezono, prodam za 120,00 evrov. Tel. 331-5311133. IŠČEM v najem dvosobno stanovanje v dolinski občini ali v Škednju in Sv. Ani. Tel. št.: 328-5424437. IŠČEM DELO kot pomočnica v gospodinjstvu ali pomoč ostarelim in bolnim osebam. Tel. št.: 00386-68131352. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo 4 simpatične mucke, stare 5 tednov. Tel. 040-4528403. MLADA GOSPA išče delo: nudi varstvo otrok in pomoč v gospodinjstvu. Tel. št. 338-9603898. PODARIMO 13 BELIH MIZ (2,00-0,80-H75). Pokličite na tel. št. 040-635629 (ponedeljek - petek, 9.00 - 17.00). PRODAM fiat brava 1.4, v dobrem stanju, letnik 1996, za 300,00 evrov. Tel. št.: 340-9098123. PRODAM zaprto garažo v Ul. Mira-mare. Tel. 329-4128363 (Marko). PRODAM TRAKTOR goldoni, letnik 1976, popolnoma preurejen, v dobrem stanju. Tel.: 040-214618 v delovnih urah. PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje lastne pridelave. Tel.: 3398201250. PRODAM fiat palio 1.2, letnik 2000, 150.000 km, letna taksa plačana do '08 2014, za 800,00 evrov. Tel.: 040225304 ali 340-9144726. PRODAM repo. Tel.: 347-4878994. PRODAM Xbox 360 slim 250 gb, kinect s pripomočki in igrami ter predvajal-nik hd-dvd s filmi. Tel. št.: 329-9841041. PRODAM zimske gume sava, 195/50 R15 že nastavljene v platiščih. Rabljene so bile eno sezono. Cena 200,00 evrov. Tel. št.: +39 329-5743056. ZELO SIMPATIČNE MUCKE podarimo. Tel.: 040-200865. Loterij a 5. novembra 2013 50-LETNIKI iz dolinske občine organiziramo v soboto, 23. novembra, pol-dnevni izlet z večerjo v Cervignano. Prijave sprejemamo do vključno 15. novembra. Info na tel. št.: 3385490044 (Patrizia) ali 333-6188696 (Franka). PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN - ŠZ SLOGA priredita v nedeljo, 17. novembra, avtobusni izlet v Vipavsko dolino in Martinovo večerjo. Urnik odhoda avtobusa bo naknadno objavljen. Vpis in informacije do 15. novembra na tel. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). KRU.T obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za izlet v Avstrijo, od 6. do 8. decembra Linz, ogled božičnih sejmov in samostana Kremsmunster, na povratku postanek v mestecu Styr. Dodatne informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA sporoča, da zaradi velikega zanimanja ponovno organizira ogled Londona v soboto, 7. decembra. Prijave in informacije: 00386-31479882 Marija. Bari 83 40 45 36 33 Cagliari 44 10 37 80 20 Firence 60 03 80 84 25 Genova 17 32 55 16 86 Milan 14 41 84 18 21 Neapelj 70 26 17 35 12 Palermo 41 02 11 51 84 Rim 47 17 63 13 12 Turin 42 82 65 21 49 Benetke 67 47 50 27 43 Nazionale 89 32 11 38 36 St. 133 4 9 10 76 78 87 jolly 66 Nagradni sklad 11.315.524,04 € brez dobitnika s 6 točkami --€ brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 15 dobitnikov s 5 točkami 16.367,27 € 1.099 dobitnikov s 4 točkami 226,45 € 39.202 dobitnikov s 3 točkami 12,61 € Superstar 16 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitnikov s 4 točkami 22.645,00€ 193 dobitnikov s 3 točkami 1.261,00 € 2.569 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.723 dobitnikov z 1 točko 10,00€ 29.489 dobitnikov z 0 točkami 5,00€ / TRST Sreda, 6. novembra 2013 7 BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA COLJA je odprla osmico, Sa-matorca št. 21. Tel.: 040-229326. Vljudno vabljeni! PRI PAROVELU v Boljuncu je odprta osmica. Tel.: 346-7590953. V RICMANJIH 175 je odprl osmico Jadran. Tel. 040-820223. Ü3 Obvestila KD RDEČA ZVEZDA vabi na tečaj šivanja narodnih noš, ki bo potekal ob sredah, z začetkom ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. Podrobnejše informacije na tel. št. 3409763900 (v popoldanskih urah). OBČINE OKRAJA (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Likovne delavnice v novembru: Poteze s čopiči in Barvane škatle. Info: 040-299099. ZUMBA - SKD DRAGO BOJAN obvešča, da bo tečaj potekal ob ponedeljkih od 20. do 21. ure in ob četrtkih od 20.45 do 21.45 v domu Brišči-ki. Vabljeni tudi na uro poskusne brezplačne vadbe. Informacije na tel. 3480633569 (Katja). ŠE NEKAJ PROSTIH MEST na razpolago za tečaje slovenščine (stopnje A1, A2, B1), angleščine (A1, B1) in računalništva na osnovni stopnje, ki bodo potekali na Ad formandumu v Trstu. Koledar je objavljen na www.adfor-mandum.org. Informacije na tel. 040566360, ts@adformandum.org. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da vadba poteka ob torkih od 18.00 do 19.15 ter od 19.15 do 20.30, ob četrtkih pa od 16.45 do 18.00 ter od 18.00 do 19.15. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vabljeni tudi na uro poskusne brezplačne vadbe. SEKCIJA VZPI-ANPI RICMANJE sporoča, da bo danes, 6. novembra, ob 20.00 v društvenih prostorih v Ri-cmanjih, seja odbora. SK DEVIN prireja »smučarski sejem« od danes, 6. do nedelje, 17. novembra, v nakupovalnem centru v Devinu (zraven avtocestnega izvoza). Zbiranje rabljene opreme: danes, 6. in četrtek, 7. novembra, 10.00-19.30. Prodaja: sobota, 9. in 16. novembra, 10.00-19.30 in nedelja, 10. in 17. novembra, 10.00-19.30, od ponedeljka, 11., do petka, 15. novembra, 15.3019.30. Prevzem neprodane opreme: ponedeljek, 18. in torek, 19. novembra, 10.00-19.30. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo danes, 6. novembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. UPRAVA OBČINE DOLINA - odborni-štvo za kulturo, obvešča vse, ki bi želeli sodelovati na letošnji izvedbi Božičnega sejma, da je na razpolago za informacije danes, 6., četrtek, 7. in petek, 8. novembra, od 9.30 do 11.30 na tel. št. 040-8329213. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose- ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 7. novembra, 18.00-21.00 zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 8., 18.00-21.00; sobota, 9., 16.00-21.00; nedelja, 10., 10.00-12.00 ter 16.00-20.00. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org. SKD TABOR - Prosvetni dom vabi srednješolce v Novinarski krožek, kjer bodo utrjevali pisno izražanje v slovenskem jeziku pod mentorstvom Marije Košuta-Stekar in Katje Orel v četrtek, 7. novembra, od 17.00 do 18.30. SKP TRST vabi v četrtek, 7. novembra, ob 19.30 v Ljudski dom v Podlonjer (Ul. Masaccio, 24) na večer posvečen 96-letnici oktobrske revolucije. Sledi družabnost z večerjo. TEČAJ SODOBNEGA PLESA za študente in odrasle, pri društvu Mosp, Ul. Donizetti 3. Vodi ga Raffaella Pe-tronio. Srečanja, na katerih bomo izkusili razne plesne tehnike in koreografije, pa tudi sprostitvene in razgibalne vaje, bodo potekala ob četrtkih ob 20.30 in sobotah ob 10.30. Prvo srečanje v četrtek, 7. novembra. Info: 339-7046331. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v petek, 8. novembra, ob 20.00 v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Pa-dričah. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi noše, da se udeležijo Martinove furenge v nedeljo, 10. oktobra, ob 14.30. Prosim, da se udeleženci javijo v tajništvu do srede, 6. novembra, ali na tel. št. 040-225956. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu sporoča, da bo letošnja skupna Hvaležnica: »Oznanjevanje in pričevanje za vero ni zadeva le nekaterih, temveč tudi moja, tvoja, vsakega izmed nas« (papež Frančišek, splošna avdienca, 9. oktober 2013) v nedeljo, 10. novembra, ob 16. uri v stolnici sv. Justa. Slovesno zahvalno bogoslužje bo ob somaševanju slovenskih duhovnikov vodil Nj. ekscl. tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepal-di. Poleg Združenega zbora ZCPZ bo sodelovala pevska skupina SZSO, obogatile pa narodne noše ter prina-šalci darov. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 10. novembra, ob 18.00 nastop v telovadnici v Nabrežini. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja 1x tedenski 20-urni začetniški tečaj. Min. število tečajnikov je 5, max pa 10. Potekal bo ob torkih 19.15-20.45. Začetek 12. novembra. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. SEČNJA 2013/14 NA OPČINAH: Jus Opčine obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo ob torkih od 18.30 do 19.30, najkasneje do 19. novembra, na upravnem sedežu, Pro-seška ul. 71. PRAVLJIČNE URICE: Biserka Cesar bo v sredo, 20. novembra, v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20 (www.knjiznica.it), pripovedovala pravljice s skupnim naslovom »V knjižnico z medvedom«, ob 16.30 za otroke iz vrtca ter ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). 60-LETNIKI POZOR! V soboto, 23. novembra, praznujemo vsi skupaj od Brega do Krasa. Kliči takoj na tel. št. 348-5608501 - Divna ali 348-5159966 - Edvin. 60-LETNIKI s Proseka in okolice vabljeni na večerjo s plesom z orkestrom Souvenir v Devinu v nedeljo, 24. novembra. Vpis na tel. 347-8379963 (Silvana). SREČANJE 6O-LETNIKOV LOKEV iz vasi Lokev in Prelože pri Lokvi, bo v petek, 29. novembra, ob 18. uri v gostišču v Lokvi. Prijave do 25. novembra. Zbira in nudi dodatne informacije Drago Mali, tel. 00386-041-249337 AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se oglasijo pri društvu gle- de nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 29. novembra. Info: 342-10730513 (Sabina). JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do 2. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od Zav do do Ku-sluk. V slučaju slabega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče na Roune ob 8.30. Ob zaključku rabute bodo posekana drva porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba. 13 Prireditve SKD TABOR IN KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom vabita na predstavitev knjige prof. Marije Kacin: Primorska šola na prepihu danes, 6. novembra, ob 20. uri. Na večeru bo zapel MoPZ Tabor, dirigent David Zerjal. TRŽAŠKA KNJIGARNA - MLADIKA -ZTT vabijo na kavo s knjigo danes, 6. novembra, ob 10. uri. Gosta kave bosta Boris Pangerc, avtor knjige »Čudovita zgodba. Poletni seminar v devetih območnih enotah ZRSŠ« in višja svetovalka za slovenske šole v Italiji ter koordinatorka poletnega seminarja Andreja Duhovnik. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst - Gorica - Videm in Založba Mladika vabita na predstavitev pesniške zbirke Irene Žerjal »Sumljive in abstraktne poezije«. Avtorico in njeno delo bosta predstavili prof. Vilma Purič in dr. Irena Novak Popov. Umetniško branje Lučka Peterlin. Sodeluje duo flavt Valentina Jogan in Nausikaa Concina iz razreda prof. Erike Slama pri Glasbeni matici. V četrtek, 7. novembra, ob 17.30 v Narodnem domu (Ul. Fil-zi 14) v Trstu . VINCENCIJEVA KONFERENCA -KLUB PRIJATELJSTVA vabita na srečanje posvečeno msg. Jakobu Uk-marju: ob predvajanju dokumentarca »J. Ukmar, svetniški duhovnik« avtorja Danila Pertota, bo prof. Tomaž Simčič obudil njegov lik, g. Dušan Ja-komin pa nas seznanil s potekom postopka za njegovo beatifikacijo. V četrtek, 7. novembra, ob 16. uri v Pe-terlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, I. nadstropje. OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja v nedeljo, 10. novembra, ob 18.00 v občinski telovadnici v Nabrežini, koncert TPPZ Pinko Tomažič. Vstop je prost. Glede na omejeno število mest, je obvezna rezervacija na tel. št. 800 002291 do petka, 8. novembra, od 9.00 do 12.00, v sredo tudi od 15.00 do 17.30. Toplo vabljeni! PRAZNIK SV. MARTINA NA PRO-SEKU - 8. novembra: SDD Jaka Što-ka vabi ob 20.00 na ogled igre Umor v vili Roung (režija F. Žerjal) v izvedbi Dramske družine F. B. Sedej iz Števerjana v kulturni dom; 9. novembra: ob 18.00 razstava in poku-šnja »fanclov z dušo« na sedežu rajonskega sveta na Proseku, ob 19.30 koncert ŽePZ Prosek-Kontovel ter MVS Sv. Jernej z Opčin v cerkvi sv. Martina, ob 20.00 glasba z DJ-jem v kulturnem domu; 10. novembra: ob 9.30 »5. Martinov pohod po poteh proseškega jusa« (zbirališče pri spomeniku padlim na Proseku), ob 14.30 Martinova furenga, prevoz novega vina s konjsko vprego, ob 16.00 Krst novega vina Prosekarja v kulturnem domu in koncert Pihalnega orkestra Divača ter otroškega pevskega zbora OŠ A. Černigoja, ob 18.00 projekcija trailerja Sfinga ter filma Čezmejni pohod prijateljstva 2013 v kulturnem domu na Prose-ku; 11. novembra: sejem sv. Martina in kmetijski sejem Okusi sv. Martina ter sejem antikvitet in rabljenih predmetov, ob 14.30 poku-šina vin proseških in kontovelskih proizvajalcev na dvorišču rajonskega sveta, ob 16.00 slovesna sv. maša v cerkvi sv. Martina, ob 19.00 koncert ansambla Kraški Ovčarji. Vse dni bodo odprte okrepčevalnice in luna park. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na ogled razstave »Uporaba tobaka med prvo svetovno vojno«. Urnik: 8. in 15. novembra, 15.30-19.00; 9. in 16. novembra, 15.30-19.00; 10. in 17. novembra, 9.30-12.00 in 15.0019.00. Zamisel-material Bruno Santi-ni in Marco Perrino. SLOVENSKI KLUB IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prirejata v petek, 8. novembra, predstavitev zbornika prispevkov o sodobni italijanski filozofiji Selected Essays in Contemporary Italian Philosophy. Predstavitev, pri kateri bodo sodelovali urednik zbornika Jurij Verč ter filozofa Pier Aldo Rovatti in Dean Komel, bosta vodila Tina Kralj in Jernej Šček. Potekala bo v mali dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi 14, s pričetkom ob 17. uri. GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 10. novembra, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27, na sporedu predstava »Ostržek«, v izvedbi Gledališča na vrvici iz Nove Gorice. Prva predstava bo ob 16. uri (red Pingvin), druga ob 17.30 (red Tjulenj). TFS STU LEDI v sodelovanju z ZSKD vabi na čezmejno srečanje folklornih skupin »Čez ti gore, čez tri dole...« ob 40-letnici TFS Stu ledi. V nedeljo, 10. novembra, ob 17. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Sodelujejo: FS Predrag (Predrag pri Kočevju), istrska glasbena skupina Vruja, plesalci in pevke Stu ledi. ŽUPNIJSKA SKUPNOST NA PROSE- KU vabi na praznik sv. Martina k slovesni evharistiji; somaševanje bo vodil dr. Jože Špeh. V ponedeljek, 11. novembra, ob 16. uri v cerkvi na Prose-ku. FOTOVIDEO TRST 80 v sklopu Okusi Krasa 2013, vabi v sredo, 13. oktobra, ob 18.30 v Ul. Costalunga 4 (Antica trattoria Baldon), na otvoritev fotografske razstave Radivoja Mosettija »Kraška ohcet 2013«. Vabljeni! SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi na tri srečanja z naslovom »Jezikovna vprašanja«, ki jih bo vodil dr. Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani v sredo, 13., 20. in 27. novembra, od 17. do 19. ure v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). Znesek vpisa in informacije na tel. 333-4546847 (Eva) in 349-6141774 (Neva). SKD TABOR - PROSVETNI DOM: v petek, 15. novembra, ob 20.30 »Martinov pevski večer« - MoPZ Tabor, dir. David Žerjal, MePZ Lipa, dir. Tamara Ražem in Uopenska mulerija; v nedeljo, 17. novembra, ob 18.00 - Mau-rizio Zacchigna - L'eredita' dell'oste-trica; v nedeljo, 24. novembra, ob 18.00 - Openska glasbena srečanja: Luka Ljubas - violina in Jeremisa Fliedl -violončelo; v soboto, 30. novembra, od 20.30 - Openski mladinski krožek in Bar Tabor: Balkan party s Kraškimi ovčarji. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Dobra komunikacija je zdravilo za dušo in telo« v petek, 15. novembra, ob 20. uri v Finžgarjev dom, Dunajska cesta 35 na Opči-nah. Predaval bo nadškof Alojz Uran. Informacije na tel. 3403864889. KRU.T in Društvi slovenskih upokojencev iz Trsta in Gorice, vabijo člane in prijatelje na kulturno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 17. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Udeleženci bodo pred koncertom obiskali spomenik in muzej na Cer-ju. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v petek, 22. novembra, »Ples v maskah« - modno revijo starodobnih oblek. Izdelki članov kle-kljarske sekcije Ribice - KD Lipa iz Bazovice. Glasbena kulisa mladinci Glas- bene kamberce, umetniški vodja Aleksandra Pertot. GALERIJA VIPAVSKI KRIŽ (na Placu, Ajdovščina) vljudno vabi na ogled razstave »Prosojnost - Zrak« do 26. novembra. Razstavljata Tanja Prušnik in Rafael Samec. Urnik: sob. in ned. 15.00-18.00, in na željo obiskovalcev: kontaktni telefon g.a Iva Bandelj 00386031-48187. UNINT Šola Umetnosti - MFU obvešča, da prireja obisk izjemne razstave »Leonardo da Vinci. Univerzalni človek« v Benetke v nedeljo, 1. decembra. Info: 338-3476253 ali 040-2602395. Prispevki V spomin na soseda Dinota Stoparja daruje družina Mezgec 25,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na soseda Dinota Stoparja darujeta Lela in Eda z družino 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Ivana Calzija darujeta družini Calzi in Lizzi 60,00 evrov za ŠZ Gaja in 60,00 evrov za Center za rakasta obolenja v Trstu. V spomin na dragega Mirka Zobca daruje Angel Slavec 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu. t Zapustila nas je naša draga mama in nona Chenda Paola (Lina) Žalujoči sin Hadrijan, vnuka Matjaž in Rok ter ostalo sorodstvo. Od nje se bomo poslovili jutri, 7. novembra v mrtvašnici v Tržiču od 9.30 do 10.30. Ob 11. uri bo sledila sveta maša in pokop v Nabrežini. Nabrežina, Devin, 6. novembra 2013 ^ Zapustila nas je naša draga Norma Rovina por. Zeriali Žalostno vest sporočajo mož Cvetko (Florio), sin Luca, sestri Maria in Libera, svakinja Lidia ter ostalo sorodstvo. Od nje se bomo poslovili v petek, 8. novembra od 11. do 12.55 v ulici Costa-lunga. Sledila bo sveta maša ob 13.30 v ri-cmanjski cerkvi ter pokop na vaškem pokopališču. Pulje, 6. novembra 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Ob nenadni izgubi dragega očeta DANILA izreka prof. Claudiji Sedmach in družini iskreno sožalje Glasbena matica Ob izgubi ljubega moža DANILA izrekamo svoje občuteno sožalje svoji dolgoletni voditeljici Ljubi Smotlak skavtinje in skavti SZSO Ob smrti sina WALTERJA ŠVARE izreka Dezideriju in svojcem iskreno sožalje SKD SLAVEC Ricmanje - Log Ob izgubi očeta izrekamo Nikoli iskreno sožalje tabornice in taborniki RMV 8 Sreda, 6. novembra 2013 ŠPORT / kavarna specchi - Predstavitev zadnjega dela Veita Heinichena Il suo peggior nemico Roman na razpotju Zgodba o Trstu kot stičišču sumljivih poslov - Poleg komisarja Laurentija novi liki Roman na razpotju: tako je kulturni urednik pri dnevniku Il Piccolo Ales-sandro Mezzena Lona označil najnovejši roman na Tržaškem živečega nemškega pisatelja Veita Heinichena, ki je italijanskemu bralcu znan z naslovom Il suo peg-gior nemico, v nemškem izvirniku pa se naslov glasi Im eigenen Schatten. Lona je ob avtorjevi prisotnosti predstavil Hei-nichenovo knjigo sinoči v nabito polni kavarni Caffe degli Specchi na Velikem trgu ob prisotnosti številnih ljubiteljev književnosti in kriminalk, a tudi politikov (prisoten je bil npr. tržaški župan Roberto Co-solini), ki so tudi prisluhnili nekaterim odlomkom, ki jih je prebral igralec Ales-sandro Mizzi. Zakaj roman na razpotju? Mezzena Lona je svojo definicijo utemeljil z dejstvom, da se tudi v zadnji Heinichenovi knjigi vrstijo liki iz prejšnjih del, v prvi vrsti komisar Proteo Laurenti, zato je obstajalo tveganje, da se bodo bralci nanje kar navadili, vendar je avtor, čeprav mu, kot sam pravi, ni uspelo umoriti Laurentija, ponovno odkril pripovedno »zlobo« prvih ro- manov ter razkril stvarnost, ki jo vsi želimo olepšati, vendar je vse prej kot lepa. Roman namreč govori o sumljivih poslih, kot je npr. preprodaja zapadlih zdravil in orožja, v katero so vpletene sporne osebnosti ter neonacistične in teroristične organizacije. Vse se začne s skrivnostno smrtjo bivšega južnotirolskega senatorja in spornega poslovneža Franza Xaverja Spech-tenhauserja, ki je v resnici atentat, povezan z omenjenimi sumljivimi posli, ki se razpredajo po celotnem italijanskem severovzhodu ter po Istri, Zagrebu, Avstriji in Bavarski, njihovo glavno stičišče pa je Trst. Gre za prepletanje politike, poslov in organiziranega kriminala, kar predstavlja grožnjo za demokracijo, je prepričan Heinichen, ki je snov za roman črpal iz polpretekle zgodovine in aktualnega dogajanja (tako je na sinočnji predstavitvi govoril tudi o problematiki pristanišča in evropske integracije). Vse to preiskuje komisar Laurenti, ki pa se mu pridružijo še novi liki, med katerimi izstopa policijska komisarka Xenia Zanier, ki jo čaka, kot pravi sam avtor, lepa prihodnost. (iž) Predstavitve se je udeležila množica poslušalcev kroma TK: na kavi s Pangerčevo knjigo Čudovita zgodba Današnje srečanje ob kavi v Tržaški knjigarni, ki ga prirejajo založba Mladika, Založništvo tržaškega tiska in Tržaška knjigarna, bo namenjeno pogovoru o knjigi, ki je nastala izpod peresa Borisa Pangerca in ki nosi naslov Čudovita zgodba. Zgodba v naslovu ni drugega kot pripoved o poletnih seminarjih za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskih učnim jezikom v Italiji, ki jih vsako leto prireja Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Seminarja se vsako leto pozno poleti udeleži znatno število solnikov in ob predavanjih predvideva tudi obisk krajev in okolice, kjer seminar poteka, s poudarkom na jezikovnih in kulturnih značilnosti regije. Boris Pangerc je v knjigi, h kateri so spremne besede prispevali Roman M. Gruden, Andreja Duhovnik in Tomaž Simčič, prijetno podal opis seminarjev, njihovega poteka in vsebinskih poudarkov, zaustavil pa se je tudi pri spremljevalnem programu z obiski krajevnih znamenitosti, umetniškimi točkami in družabnimi srečanji. V knjigi so tako zbrani obiski devetih območnih enot ZRSŠ: Otočca, Dravograda, Zreč, Maribora, Bleda, Kobarida, Ljubljane, Portoroža in Murske Sobote. O knjgi in pomenu seminarjev bosta danes ob 10. uri v Tržaški knjigarni spregovorila avtor Boris Pangerc in višja svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik ob kavi, ki jo bo ponudilo podjetje Primo aroma. stalno gledališče fjk - Plesna ponudba dijaški dom - V četrtek, 31. oktobra Ljudska jota v koncertni Jesenski praznik kot preobleki Miguela Angela Berne priložnost za spoznavanje Napiše se jota, izgovarja se hota. Gre za ljudski ples, ki je doma predvsem v severovzhodni Španiji, še točneje v Aragoni. Navadno so ga plesali v parih, z vzdignjenimi rokami, v dlaneh pa so plesalci imeli kastanjete, ki spremljajo navadno iskrivo plesanje. Tako joto še danes izvajajo številne folklorne skupine. Poznani sta plesna in vokalna verzija, vedno ob glasbeni spremljavi brenkal, tradicijo jote pa v aragonskem glavnem mestu Zaragozi še posebej gojijo, saj prirejajo izrecna srečanja, tudi tekmovalnega značaja. V Zaragozi deluje tudi poseben center Centro Aragonés de Danza, ki se posveča produkciji plesnih predstav. V tržaškem Rossettiju je konec tedna gostovala skupina Compania Espaniola de Danza, ki jo vodi koreo-graf-plesalec Miguel Angel Berna. V predstavi ... bailando mi tierra Mudé-jar je predelal joto in jo preoblekel v koncertno inačico, ki pa je skoraj bliže veliko bolj znanemu flamenku kot pa ljudski joti. Miguel Angel Berna je svojo plesno dejavnost, v dvojni vlogi koreo-grafa in izvajalca, posvetil joti. Po nje- govem mnenju je bil ta ples, ki je sicer trdno zasidran v ljudsko tradicijo, zapostavljen in ga je »ciganski«, južnejši flamenko po krivici zasenčil. Kot je zapisano v gledališkem listu, je Berna vrsto let raziskoval inačice jote oziroma preučeval vse značilnosti tega plesa, češ da je bilo premalo zapisanega. To sicer drži samo deloma, res pa je, da se je jota doslej ohranila predvsem v tradicionalni verziji. Berna je izluščil določene elemente in jih plesno obdelal, v njegovi virtuo-zni interpretaciji pa zadobijo atraktivnost, ki jih ljudska izvirnost ne premore. Če je Bernov plesni vzorec enovit in ponavljajoč, pa je pri sestavi svojih koreografij posegal v raznoliko glasbeno »zmes«, ki se je v stoletjih izoblikovala v Španiji. Naslov odrskega projekta Mudejar, ki je nastal že leta 2003, izdaja vpliv arabske kulture, kateri je Berna pridal še ščepec židovske. Vsekakor je plesni spektakel, ki ga je Berna s svojim ansamblom predstavil v Trstu v okviru plesne ponudbe Stalnega gledališča FJK, eden njegovih največjih uspehov. S to predstavo, v kateri ob njem pleše še 6 ple- Miguel Angel Berna s svojo plesno skupino salcev, 4 ženske in dva moška, v živo pa jih spremlja šestčlanski ansambel z ženskim vokalom, je obkrožil svet. In doživel velik uspeh. Kar je tudi razumljivo, saj je plesno izvajanje zastavljeno solistično po meri virtuozov. Berna v plesu izpostavlja predvsem tehnično zahtevnost izvedbe, saj je hitrost korakov in udarjanja kastanjet razvil do vrtoglave hitrosti. V tem v prvi vrsti blesti sam kot plesni virtuoz in tako je skromna, ljudska jota postala temperamentna, nabita s pato-som, kar sodi med značilnosti fla-menka. Izpostavil je moški, solistični ples, v katerega plesalke posežejo kot nekakšno dopolnilo. Odličen glasbeni ansambel je v glavnem izvajal avtorsko glasbo, ki je bila bolj raznovrstna od plesa, spoj obeh pa ni bil vedno najbolj smiseln. Predvsem prevzemajoče petje »canta-dore« Marie José Hernandez bi sodilo južneje od domovine jote. Sicer pa je z naslovom Mudéjar Berna jasno izpostavil svoj namen, da vse premeša ... Vsekakor je Miguel Angel Berna dokazal, da je tudi jota lahko ples osvajanja. V tem primeru občinstva. (bip) V nedeljo v stolnici slovenska hvaležnica Slovensko pastoralno središče v Trstu tudi letos prireja tradicionalno mašo hvaležnico za slovenske vernike tržaške škofije, ki bo v nedeljo, 10. novembra, ob 16. uri v stolnici sv. Justa. Geslo letošnjega slavja je »Oznanjevanje in pričevanje za vero ni zadeva le nekaterih, temveč tudi moja, tvoja, vsakega izmed nas«, nanaša pa se na besede papeža Frančiška na splošni avdienci preteklega 9. oktobra. Slovesno zahvalno bogoslužje bo ob so-maševanju slovenskih duhovnikov vodil tržaški nadškof msgr. Giam-paolo Crepaldi, poleg Združenega zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov bodo pri mašni daritvi sodelovali še pevska skupina Slovenske zamejske skavtske organizacije, slavje, na katero so vabljeni tudi predstavniki javnega in kulturnega življenja na Tržaškem, pa bodo obogatile še narodne noše ter prinašalci darov. Jesenski praznik v Dijaškem domu Srečka Kosovela, ki se je odvijal v četrtek, 31. oktobra, je bila prijetna priložnost za medsebojno spoznanje in druženje gojencev različnih starosti, njihovih staršev in vzgojiteljev. Večina osnovnošolcev je omenjeni četrtek imela pouka prost dan. V dopoldanskih urah so v dijaškem domu pisali domače naloge, popoldne pa so se merili v zabavnih dvobojih, ki so jih pripravili in vodili višje-šolci, nižješolci pa so bili kapetani ekip. Tudi starši so se izkazali v različnih igrah in s tem nabrali točke za ekipo svojih otrok. Končno je sledilo nagrajevanje, pozdrav ravnatelja Gorazda Pučnika ter dišeča in pisana zakuska. Starši in nonoti so spekli okusne slaščice in piškote, kuharice dijaškega doma pa so pripravile tradicionalne pečene kostanje. Na sliki: jesenski praznik v Dijaškem domu je bil ob najrazličnejših igrah in zabavi lepa priložnost za spoznavanje med gojenci, starši, sorodniki in vzgojitelji. / OBLETNICA Sreda, 6. novembra 2013 9 */ Na današnji dan bi praznovala sto let a današnji dan bi praznovala sto let Marica Šorli (19131975), sestra pesnice Ljubke Šorli in žena tigrovca Slavka Tute. Njeno življenje je potekalo skozi burne dni primorske zgodovine, a bila je vedno med prvimi, ki so znali dvigati duha in pomagati sebi in drugim. Zaradi svojega veselega značaja je bila zelo priljubljena v vsaki družbi, najprej v Tolminu, kjer je zrasla in živela do razmejitve leta 1947, kot tudi v Gorici in na Tržaškem, kamor se je pozneje preselila z družino. Bila je iz tiste generacije, ki je po prvi svetovni vojni rasla brez očetov. Očetje so bili ali mrtvi ali pa so se bolni vrnili iz te evropske morije. Njen se je vrnil, a ni bil več veseljak, pevec in igralec Rokodelskega bralnega društva kot prej, niti ni bil več sposoben za delo, za svojo obrt - stroj arstvo, po kateri so družini rekli Strojcovi. Umrl je v začetku leta 1925. Družinske vajeti je že med vojno, ko je pač bilo treba preživeti sebe in tri otroke, prevzela mama Alojzija. Hčerke je poslala k sorodnikom na Jesenice, ostala je na fronti v Tolminu in začela s trgovino. Bila je podjetna, znala je tri jezike in je bila razgledana, saj je pred poroko živela v Trstu pri neki bogati družini in se je tam naučila meščanskih manir. Po vojni je kupila večjo hišo blizu cerkve in je v njej uredila trgovino z mešanim blagom. Sobo na verandi je oddajala v najem profesorjem tolminskega učiteljišča in tako je hiša postala prostor srečevanja, kamor so radi zahajali tudi župnik in kaplani na kavo in klepet, a je postala žal tudi občutljiva točka za krajevne fašiste in kvesturine, ki so pošiljali na notranje ministrstvo poročila o vsakem premiku. Posebno ko so dekleta rasla in obiskovala meščansko šolo, so bili hišni pregledi na dnevnem redu, tako da so morali dijaško uredništvo časopisa Soča preseliti drugam. Za Marico se je šolanje zaprlo pri dvanajstih letih, ko je bila izključena za zmeraj iz vseh državnih šol v Italiji. S čim se je pregrešila, da so jo tako strogo kaznovali? Zgodilo se je, da je v njenem razredu učitelj žaljivo govoril o Slovencih in slovenščini. Otroci so šli domov in razburjeni pripovedovali staršem, starši pa so šli naslednji dan k ravnatelju. Ta je sklical nekakšno sodišče, ves profesorski zbor in predstavnike staršev in pred njimi so zasliševali otroke, drugega za drugim. Večina otrok se je zbala in ni hotela ponoviti hudih besed, le Marica in še eden sta bila dovolj pogumna, da sta to storila in oba sta bila kaznovana z izključitvijo. Marica je šolsko leto končala pri no-tredamkah v Gorici in je potem začela delati v domači trgovini. Prirojeno radovednost je tešila z branjem knjig, naravnost požirala jih je in iz njih gradila svoje obzorje. V hiši so bile same ženske, mati in tri hčere, poleg Ljubke in Marice je bila druga po vrsti Vera, od vseh treh najbolj nadarjena, a je umrla še ne dvajsetletna, vpisana v prvi letnik medicine v Bologni; tuberkuloze takrat še niso znali zdraviti. Z njimi skupaj je rasla sestrična Slavica, tudi vojna sirota, ki je z mamo živela v Klancu. Vzgoja je bila meščanska, kar pomeni, da so dekleta poleg šole imele domačega učitelja za glasbo. Ljubka je igrala violino, Vera je bila pianistka, Marica je igrala klavir, pozneje pa orgle in je postala organistka na tolminskem ko- Marica Šorli - svetel obraz v temnih časih ru. Bila je tudi dobra pevka. Dvajset let je hodila na kor, najprej deset let kot pevka, naslednjih deset pa kot organistka, kar je pomenilo obveznost ne samo ob nedeljah, ampak tudi v tednu, ko so bile tudi po tri črne maše na dan in so se pele v latinščini. Če ni bilo nobenega pevca, je Marica kar sama opravila pri orglah in s petjem. Imela je lep glas, ki ga je podedovala od očeta Luka, rada je imela družbo, tudi plesala je rada, in vesela družba je imela rada njo. V tridesetih letih so se kar vrstili dogodki, najprej smrt sestre Vere. Na pogreb je prišel Lojze Bratuž, ki se je pozneje zbližal s sestro Ljubko in čez dve leti je bila v Tolminu bogata poroka. Ljubka se je odselila v Gorico, na domu je ostala le Marica, ki je skupaj z materjo upravljala trgovino. Vedno bolj se je kazal njen prijazni značaj in ljudje so ji radi zaupali, saj je znala vsem pomagati. Opravila je tudi bolničarski tečaj za prvo pomoč, kar ji je marsikdaj v življenju prišlo prav. Po tragediji, ki se je zgodila v Gorici, in po smrti svaka Lojzeta je bila sestri v veliko oporo in pomoč, pa tudi oba nečaka, Lojzka in Andrej, sta rada prihajala v Tolmin. Teta Marica je imela vedno čas zanju, znala je pripovedovati zgodbe in jih naučiti veliko zanimivega. Pravzaprav si je to postavila kot pravo poslanstvo in je sprva ni zanimalo, da bi si ustvarila svojo družino, čeprav ji je dvoril izobraženi tigrovec Slavko Tuta. Šele po tržaškem procesu in obsodbi na trideset let ječe se je odločila zanj in mu začela pisati v zapor. Toda v aprilu 1943 so tolminske orgle obnemele. Policija in vojska sta prečesali Tolmin in okolico tja do Baške grape ter odpeljali v taborišče Fraschette v Alatri v pokrajini Fro-sinone tudi Marico in njeno mamo. V njihovo hišo pa se je naselil neki oficir, ki je odtlej sistematično pošiljal domov v Italijo polne kovčke zaves, prtov, preprog, rjuh, sploh vsega, kar je bogata hiša premogla. Medtem pa se je odi- grala še ena tragedija. Sestro Ljubko je aretirala Collottijeva tolpa, kmalu potem ko se je vrnila z obiska v taborišču pri mami in sestri. Strahotno so jo mučili, a ker niso od nje nič izvedeli, so poslali še po Marico in jo prepeljali v Trst. Najprej so jo zaprli skupaj z Ljubko v isto celico, ker so najbrž računali, da se bosta sami izdali. Pa ni bilo tako. Zato so tudi njo mučili na zloglasni kišti. Po tednu dni mučenja so jo iz jezuitskih zaporov poslali na Kostanjevico, Ljubko pa v Zdravščino. Po kapitulaciji Italije je bila kalvarija končana in zaporniki so se za- Na posnetku ob naslovu Marica Šorli, pod naslovom skupaj z možem Slavkom Tuto ob 25-letnici poroke in levo sestre Marica, Ljubka in Vera skupaj z mamo Alojzijo družinski arhiv čeli vračati domov. Tudi Strojcovi so se vrnili v Tolmin. Čez nekaj mesecev se je vrnil iz ječe še Slavko in z Marico sta se poročila. Še pred koncem vojne se je rodil sin Igor. V začetku maja 1945, medtem ko je po vseh zidovih pisalo »nikoli več ječe«, so aretirali njenega moža z obtožbo, da je na Tolminskem ustanavljal reakcionarno organizacijo Snapro, kar seveda ni bilo res, a namen je bil likvidirati izobražence, ki niso bili komunisti. Marica, ki je med prvimi pristopila k obrambi svojega naroda in je bila članica krajevnega odbora OF z imenom Jasna, je takrat iskala pomoč pri številnih prijateljih, znancih in sorodnikih, saj je bila njena sestrična Slavica v centralnem komiteju Komunistične partije. Ko je nekoč na javnem zborovanju v Tolminu govoril France Bevk in je na koncu povabil dvorano, naj še kdo kaj pove, je vstala in mu molče nesla pismo. Vsi v dvorani so vedeli, kaj je v pismu. Nazadnje je zmagala, moža so izpustili. Odšel je v Trst in dobil zaposlitev na slovenski radijski postaji. Tik pred državno razmejitvijo leta 1947 se je rodila hčerka, podpisana, toda prav zaradi meje se je morala Marica odločiti, ali ostane z otrokoma v Tolminu, kjer je imela dom in delo, ali se preseli k možu in obdrži skupaj družino. Odločila se je za izselitev in z njo se je izselila tudi mama Alojzija; hiša in posestvo sta bila nacionalizirana, njiju pa so avtomatično vpisali v knjigo optantov. Prvo zavetje je Marici in družini nudila sestra Ljubka v Gorici in šele po dveh letih se je družina preselila v samostojno hišo z lepim vrtom in ribnikom v Sesljanu. Ker je edina plača šla vsa za odplačevanje hiše, si je Marica spet zavihala rokave in poskrbela za preživetje. V pritličnem prostoru je uredila trgovino, papirnico in knjigarno, saj je hiša stala zraven šole in vsi otroci so potrebovali zvezke in peresa. Naučila se je tudi fotografiranja za izkaznice in je sama razvijala slike. Poleg dela za dom pa je še našla čas za cerkveno petje, saj je želela prispevati svoj del za versko vzgojo in narodno obrambo v Sesljanu. A verjetno je bilo vsega tega preveč, posebno še ko je mož zbolel in moral za nekaj mesecev v sanatorij. Takrat je resno zbolela na srcu. Svetovali so ji operacijo v Tu-rinu in ona se je pogumno odločila za eno prvih operacij na srcu leta 1956. Potem je še dvajset let zdravo živela, skrbela za dom, družino in za svoje rože, ki jih je imela nadvse rada. Nekoč mi je o njej rekel prof. Fulvio Ca-merini, ki je bil njen kardiolog, kako jo ima še vedno živo pred očmi in da je bila »una donna saggia«. Povedal mi je tudi, da je od nje prvič slišal za primorske Slovence in za našo težko preteklost. Močna volja in prirojena vedrina sta Marici pomagali prenašati težo življenja. Kdor jo je poznal, je še danes ne more pozabiti. Vera Tuta Ban 1 0 Sreda, 6. novembra 2013 KULTURA / ssg - Predstavili novo domačo produkcijo, ki bo premierno uprizorjena v petek Družinska drama Plemena tudi metafora za manjšino? Gluhota se lahko na gledališkem odru spremeni v metaforo za drugačnost, za tako ali drugačno manjšino, ki se vsakodnevno sooča z vprašanjem pripadnosti taki ali drugačni skupnosti in z vprašanjem komuniciranja z ostalimi »plemeni«, ki živijo v njeni bližini. O tem pripoveduje gledališka predstava Plemena (v angleškem izvirniku Tribes), ki bo v petek pre-mierno zaživela na velikem odru tržaškega Kulturnega doma. Umetniška koordinatorka Slovenskega stalnega gledališča Diana Koloini se je namreč odločila, da bo novo sezono SSG uvedla slovenska praizvedba angleške drame, ki jo je leta 2010 napisala Nina Raine in z njo doživela mednarodno uveljavitev. Mlada dramatičarka, drama-turginja in režiserka ima sicer ustvarjalnost v genih, saj je pravnukinja ruskega pisatelja Borisa Pasternaka. Predstavo, o kateri je včeraj tekla beseda na predstavitveni tiskovni konferenci, režira Matjaž Latin, 45-letni mariborski režiser, ki se v Trst vrača po triletnem premoru. Tu je leta 2010 že režiral Quilterjeve Duete, v katerih sta nastopala Maja Blagovič in Vladimir Jurc; romantična komedija je doživela preko petdeset ponovitev! Oba takratna protagonista nastopata tudi v Utrinek iz družinske drame Plemena, ki jo je napisala Angležinja Nina Raine kroma tokratni produkciji, saj sloni družinska drama Plemena izključno na članih Slovenskega stalnega gledališča. Ob dvojici Blagovič-Jurc, ki nastopa v vlogi staršev, so tu še njuni odrasli otroci Nikla Petruška Panizon, Romeo Grebenšek in Luka Cimprič, ki se nekako ne morejo ali znajo odseliti. Ra- vno Cimpriču je bila zaupana nelah-ka naloga gluhega sina, ki se zaljubi v Laro Komar, dekle, ki v teku predstave postopoma ogluši. Par se tako na odru preizkusi tudi v jeziku gluhih -kretanju, kar je za oba igralca predstavljalo poseben izziv. Njuno razmerje pa v intelektualni družini-ple- dsi - Gledališko obarvan ponedeljkov večer SSG stremi h kvaliteti in ponuja predstave, ki gledalce bogatijo menu, ki najbolj ceni besede, odpre marsikatero vprašanje ... Kot je pojasnila dramaturginja Barbara Skubic, je Nina Raine navdih za besedilo, ki bi se ukvarjalo s problemom pripadnosti, dobila med gledanjem dokumentarca o gluhem paru; ženska je bila noseča in oba sta si že- trst lela, da bi bil tudi njun otrok gluh, saj bi tako najbolje spadal k njima. V predstavi Plemena je gluhota postala metafora za ljudi, ki so drugačni. Gre pa tudi za igro o komunikaciji in pripadnosti, za vprašanje, koga smo pripravljeni spustiti v pleme in iz plemena. Kajti, kot je podčrtal režiser Latin, lahko skozi komuniciranje gluhih opazujemo tudi komunikacijo »slušečih« ljudi in njihovo splošno težnjo po pripadnosti skupini, sekti, stranki. Plemena je »tako kot večino dobro napisanih tekstov mogoče brati na več nivojih«, v njem komični elementi prehajajo v dramatični naboj; v izrazito intelektualni družini je veliko besedičenja, na površje pa pridejo tudi frustra-cije in zablode. V predstavi se bodo najbrž prepoznali tudi starši, saj po mnenju Maje Blagovič odpira tudi vprašanje vzgojnih prijemov, vloge očetov, »zdravega« egoizma. V Plemenih pa je mogoče videti tudi metaforo »za naše gledališče in našo manjšino« ... Premiera bo v petek ob 20.30, tržaške ponovitve bodo na sporedu do 17. novembra, dan kasneje bodo Plemena uprizorili tudi v goriškem Kulturnem domu. Vse ponovitve bodo opremljene z italijanskimi nadna-pisi. (pd) Drugi simfonični koncert v Verdiju Schumann in Brahms pod taktirko Yoshide V Društvu slovenskih izobražencev je tokrat tekla beseda o gledališču. Umetniška koordinatorka Slovenskega stalnega gledališča Diana Koloini je s predsednico Upravnega sveta SSG Majo Lapornik in v pogovoru s Sergijem Pahorjem spregovorila o skorajšnjem začetku nove sezone. Bilten, ki so ga izdali ob priliki, nosi naslov Sledi srca, poudarja pa ljubezen kot pozitivno vrednoto, ki nas usmerja pri kreativnem delu. Tudi gledališče lahko ustvarjamo le z ljubeznijo. Zato ponujajo tokrat gledalcem intimne, osebne zgodbe, ki zadevajo tudi širšo problematiko, kot je stanje duha danes, in upajo, da bodo tako stopili tudi po sledeh srca gledalcev. Diani Koloini je bil zaupan nenavadno kratek mandat, eno leto, ki se izteče decembra letos. Glede programa je doslej slišala večino pozitivnih mnenj. Rahlo presenečena pa je nad odzivom glede denarnega vidika, saj so od bivših abonentov dobili povratno informacijo, da so s programom sicer zadovoljni, a so druge težave, na primer visoka cena abonmaja. Umetniška koordinatorka pravi, da so cene dostojne, a da je tudi krizno obdobje naredilo svoje. Osnovna naloga je stremljenje h kvaliteti. Če primerjamo SSG z ostalimi osrednjimi gledališči, ima svojo specifiko. Medtem ko delujejo v Ljubljani tri gledališča in ima vsako svoj profil ter so eden izmed prostorov javnega življenja oziroma inštitucija, so pri SSG-ju določene stvari samoumevne. Povezuje namreč slovenski zamejski prostor, a komunicira istočasno z matico in sodeluje z italijanskim prebivalstvom. V repertoarjih je zelo pomembna dramatika tako slovenskih kot italijanskih in zamejskih avtorjev. Gotovo pa je treba na novo definira- Maja Lapornik (levo) in Diana Koloini v DSI ti stvari in vztrajno iskati komunikacijo s prostorom, zato ni enoznačnega odgovora, kakšno naj bi bilo naše gledališče. Ponuditi je treba, kar je zanimivo in kar bo pritegnilo gledalce ter bogatilo njihovo doživljanje sveta. Na vprašanje glede pomladka je Diana Koloini dejala, da »o zaposlovanju mladih ni mogoče razmišljati, starih pa ne moreš enostavno metati ven«. Letošnjo sezono ustvarjajo stalno zaposleni igralci. Kar se tiče finančnega položaja gledališča, je Maja Lapornik dejala, da so finance urejene tudi zaradi novega epohalnega statuta, ki so ga odobrili decembra 2010. Če je v preteklosti bilo gledališče odvisno od politike te ali one uprave, danes tega ni več, saj so v upravni odbor SSG vstopili tudi ustrezno strokovno usposobljeni predstavniki tržaške občine, tržaške pokrajine in dežele FJK. Res je, da slednji niso nujno slovenskega rodu, a so izjemni poznavalci gledališkega sveta. Zapisniki so dvojezični, vsak pa kroma lahko govori v svojem jeziku. Prispevke ministrstva za kulturo prejemajo redno, a z nekajmesečno zamudo. Finance so vedno pod kontrolo, saj pazijo, da ne prekoračijo danih postavk. Ob koncu je Diana Koloini predstavila še letošnji abonma. V petek bo prva premiera letošnje sezone. To je družinska drama Plemena mlade dra-matičarke Nine Raine. Glavno vlogo imata Lara Komar in Luka Cimprič, ki se zaljubita in naučita govorice kretenj. Nato bo na malem odru večer z dvema kratkima igrama, ki ju bo re-žiral Marko Sosič. Na velikem odru bo v domači produkciji zaživel tudi Če-hovov Striček Vanja, ki ga bo režiral Ivica Buljan, zadnjo produkcijo (Pet modernih no dram Yukia Mishime) pa bo režirala Mateja Koležnik. Letošnji abonma je sestavljen iz osnovnega sklopa, ki zaobjema šest predstav in treh izbirnih sklopov, modrega, zelenega in rdečega. Skupno si lahko ogledamo osemnajst predstav (met). Drugi simfonični koncert je v gledališču Verdi združil skladatelja, ki sta bila tudi velika prijatelja: Robert Schumann je z jasnovidnostjo kritika, ki ga ni razjedala zavist, takoj ugotovil, da je Johannes Brahms »umetnik prihodnosti«, kot je zapisal v svoji reviji Neue Zeitschrift für Musik, triindvajset let mlajši Brahms pa je v hiši zakoncev Schumann našel toplino ter iskreno prijateljstvo, ki se je s Claro Wieck nadaljevalo tudi po Robertovi smrti. Ravno to iskrenost, ki je zaznamovala odnose med tremi umetniki, je Brahms dokazal, ko je prvič poslušal Schuman-novo Mašo v C-Duru za soliste, zbor in orkester op.147: zgodilo se je l.1861, pet let po skladateljevi smrti, ko je morala vdova odločiti, če naj gre partitura v tisk. Brahmsovo mnenje ni bilo pozitivno, vendar so mašo kljub temu objavili, izvedbe pa so zelo redke. Schumann je svoje najlepše umetnine ustvaril na komornem področju, medtem ko zgleda simfonična dimenzija kot nekam ohlapna: nedvomna spretnost v harmoniji in instru-mentaciji ne odtehta pomanjkanja pravega navdiha in jasnih smernic, zato nam Maša zveni kot sosledje sicer lepo zgrajenih, a neprepričljivih se-kvenc. Slika se spremeni v Offertoriu-mu, ki ima komorno dimenzijo tria s sopranistko, solidno Angelo Nisi, prvim čelistom Tulliom Zorzetom in Hilarijem Lavrenčičem na orglah ter zveni mnogo bolj iskreno. Manjše vloge so odpeli tudi člani zbora, ki ni za-blestel z intonančno čistočo, je pa lepo odgovarjal na kretnje dirigenta Hi-rofumija Yoshide, ki je orkestru namenil mnogo manj pozornosti. Orkester je postal absolutni protagonist v drugem delu koncerta, ki je bil posvečen 1. simfoniji v c-molu op. 68 Johannesa Brahmsa: več kot dvajset let je mojster snoval svoje delo v bojazni, da ne bi bil kos primerjavi z Beethovnovo veličino, rezultat pa je izredno navdahnjena in dovršena partitura, v kateri se resnoba pretaka z milino v enovitem loku, ki nas z veliko energijo pritegne in osvoji. Energija ni bila posebno zaznavna v prvem stavku, ki ga je japonski dirigent izpeljal z nekoliko upočasnjenim tempom. Za užitek sta v drugem stavku poskrbela odlični koncertni mojster Stefano Furini in solo hornist Nilo Caracristi, ki sta v due-tu zablestela s krasnim zvokom in čustveno obarvanim muziciranjem. Najlepše trenutke smo doživeli v sklepnem stavku, ko se v vrsti rogov rodi prekrasna, ožarjujoča tema, ki se v razgibanem pripovednem nizu enkratno prepleta z žametno melodijo godal. Yoshida je orkester vodil zelo zanesljivo in našel tudi dovolj poustvarjalne energije, da je bil kos presenetljivim zavojem in pospeškom, ki simfonijo pripeljejo do mogočnega zaključka. Poleg že omenjenim solistom gre pohvala vsem oddelkom, od elegantnih pihal do trobil, ki so zaokroženo okrepila celoto, timpanistu Da-nieleju Sandriju in seveda vsem godal-cem, ki so poleg profesionalne tehnike v izvedbo vlili tudi čustveno prizadetost: občinstvo je z dolgimi aplavzi dokazalo svoje navdušenje, še posebej dobrodošlo v teh težkih časih, ki resno ogrožajo preživetje glasbene ustanove, kot so njeni uslužbenci z dvema protestnima koncertoma na Velikem trgu želeli povedati širši javnosti. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so dogodki vedno bolj razredčeni, zato bo prihodnji koncert na sporedu 22. in 23. novembra z glasbo Richarda Wagner-ja, Cristiana Carrare (spomin na tragedijo Vajonta), Felixa Mendelssohna-Bartholdyja in Franza Schuberta. Katja Kralj / ITALIJA, SVET Sreda, 6. novembra 2013 1 1 rim - Cancellierijeva včeraj poročala v parlamentu o »zadevi Ligresti« Vladna večina podprla pravosodno ministrico RIM - Pravosodna ministrica Annamaria Cancellieri je včeraj v dvjsetmi-nutnem posegu v senatu in poslanski zbornici pojasnila okoliščine telefonskega pogovora z družino Ligresti, zaradi katerega jo je opozicija postavila na zatožno klop in zahtevala njen odstop. Povedala je, da ni nikoli vplivala na sodstvo za izpustitev Giulie Ligresti. Prijateljski družini da je le izrazila svojo človeško solidarnost, ko je končala v zaporu zaradi podjetja Fonsai. Ministrica je sicer priznala, da nima vsakdo možnosti, da potrka na vrata ministrstva za pravosodje in je obenem zagotovila, da ona sama prva občuti to krivico. Povedala je, da je ravnala po občutku, ne da bi se kakorkoli odpovedala svoji ministrski vlogi in dolžnosti, ki iz nje izhaja. Cancellierijeva je tudi poudarila, da odklanja vse obtožbe, ki so padle nanjo v zadnjih dneh. Po njeni oceni je šlo za to, da pomaga človeku s hudimi zdravstvenimi težavami, na kar je pri svojem delu bila vedno pozorna. Njeno verzijo je že v prejšnjih dneh potrdil tudi turinski tožilec Giancarlo Ca-selli, rekoč, da je bila izpustitev Giulie Ligresti, oziroma njena premestite v pripor na domu, povsem avtonomna odločitev sodstva. Cancellierijeva pa je kot špekulacijo zavrnila tudi vpletanje njenega sina v to zgodbo (bil je menedžer v skupini Ligresti). Ministrica je še dejala, da se zaveda dvomov, ki jih je sprožilo njeno ravnanje, kar obžaluje. Nikoli pa se pri tem ni odmaknila od korektnega pojmovanja in izvajanja svoje institucionalne funkcije, je povedala ministrica. Dala je na razpolago svoj ministrski mandat, za katerega je dejala, da ga ne more izvajati, če ji ne bo potrjeno zaupanje. Tako kot je bilo napovedano sta pri zahtevi po odstopu ministrice vztrajala zda - Volitve V New Yorku verjetno župan Bill de Blasio NEW YORK - V ZDA so to noč (po našem času) potekale trojne volitve. Na volitvah guvernerja New Jerseyja ankete napovedujejo gladko zmago republikancu Chrisu Christieju, v tekmi za župana mesta New York pa ima veliko prednost demokrat Italoameričan Bill de Blasio.V Virginiji se za položaj guvernerja potegujeta demokrat Terry McAuliffe in republikanec Ken Cuccinelli. Ankete dajejo nekaj prednosti prvemu. New Yorku pa se tokrat obeta, da prvič po letu 1989 spet dobi demokratskega župana. Sodeč po anketah bo slavil do nedavnega skoraj neznani Bill de Blasio. Ta je s sporočilom, da je čas za ločitev od dediščine dosedanjega župana Michaela Blo-omberga, med katero so imeli predvsem koristi premožni prebivalci Manhattna, septembra že v prvem krogu dobil 40 odstotkov glasov. De Blasiu nasproti stoji republikanec Joe Lhota, ki je bil lani v času orkana Sandy vodja podjetja za javni promet MTA. Prislužil si je priznanja, da je po orkanu hitro obnovil javni promet v mestu. Gibanje 5 zvezd in Severna liga, ki ju izvajanje Cancellierijeve ni prepričalo. Do njenega obnašanja je bila kritična tudi stranka Sel Nichija Vendóle, čeprav ni zahtevala njenega odstopa. Solidarnost pa je ministrica prejela s strani večine, ki podpira Lattovo vlado. Za potrditev zaupnice ministrici so se tak oopredelili v Demokratski stranki, Forza Italia in Državljanskem centru. Medtem so včeraj v senatu določili datum rtazprave o izključitvi Berlusco-nija. Avla senata bo o tem glasovala 27 novembra, potem ko bo parlament že izglasoval proračun oziroma pakt stabilnosti. Takoj se je vnela polemična razprava, kajti Gibanje 5 zvezd je hotelo glasovati prej, številni predstavniki desnice pa so hiteli z izjavami, da ne morejo ostati v vladi s »krvniki« njihovega liderja. Sam Berlusconi pa je pomenljivo dejal, da ima predsednik republike Napolitano še vedno čas, da ga pomilosti. V Rusiji do smrti zabodli dva migranta SANKT PETERBURG - V ruskem Sankt Peterburgu so v ponedeljek do smrti zabodli dva migranta. Do njunega umora, ki naj bi ga zagrešili skrajni desničarji, je prišlo na isti dan, ko je v mestu potekal množični shod ruskih nacionalistov, ki so proti priseljencem demonstrirali z neonacističnimi gesli, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot je včeraj sporočila policija v Sankt Peterburgu, so truplo 51-letnega Uzbeka našli kmalu po zaključku t. i. ruskega marša, ki se ga je udeležilo več tisoč nacionalistov. Že v ponedeljek zjutraj pa je skupina mlajših moških napadla tri priseljence iz Kirgizistana in enega od njih zabodla do smrti. V Rusiji živi in dela veliko migrantov iz nekdanjih sovjetskih republik, ki so pogosto tarče nasilnih napadov. V ponedeljek so se ruski nacionalisti v več mestih po državi zbrali na vsakoletnem shodu, poimenovanem ruski marš, ki ga redno spremljajo nasilni napadi na pripadnike manjšin in tuje delavce. Ministrica Annamaria Cancellieri in predsednik vlade Enrico Letta ansa bruselj - Jesenska gospodarska napoved evropske komisije Evropi se obeta postopno gospodarsko okrevanje, a Slovenija bo še v recesiji BRUSELJ - Evropi se obeta postopno gospodarsko okrevanje, Slovenija pa bo prihodnje leto poleg Cipra edina še vedno v recesiji. V letu 2015 se ji sicer obeta rast, a najšibkejša v celotni EU. Na predzadnjem mestu, spet le pred Ciprom, bo v prihodnjem letu tudi po velikosti primanjkljaja. V Bruslju kljub temu menijo, da se še lahko izogne programu pomoči. »Vse več je znamenj, da je evropsko gospodarstvo doseglo točko obrata. Fiskalna konsolidacija in strukturne reforme so ustvarile temelje za okrevanje. A prezgodaj je, da bi razglašali zmago - brezposelnost ostaja nesprejemljivo visoka,» se glasi glavno sporočilo evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi. A medtem ko Bruselj območju evra v prihodnjem letu napoveduje 1,1-odstotno, v letu 2015 pa 1,7-odstotno rast, bo v naslednjem letu globlje v recesiji kot Slovenija z enoodstotnim padcem bruto domačega proizvoda (BDP) le še Ciper s 3,9-odstotnim padcem BDP. V letu 2015 pa bo Slovenija z 0,7-odstotno rastjo beležila najšibkejšo rast v celotni uniji. Tudi napovedi za slovenski primanjkljaj niso spodbudne. Medtem ko se bodo primanjkljaji v članicah unije v povprečju zmanjševali, je Slovenija ena redkih izjem. Komisija ji za letos napoveduje 5,8-odstotni primanjkljaj (štiriodstot-nega brez dokapitalizacije bank), za prihodnje leto 7,1-odstotnega (3,6-odstot-nega brez dokapitalizacije bank), za leto 2015 pa 3,8-odstotnega. To ni v skladu s cilji in priporočili. V skladu s pogoji v okviru postopka zaradi presežnega primanjkljaja bi namreč morala Slovenija doseči naslednje vmesne nominalne cilje v postopku odpravljanja presežnega javnofinančnega primanjkljaja: 4,9 odstotka BDP v letu 2013, 3,3 odstotka BDP v letu 2014 in 2,5 odstotka BDP v letu 2015. Večji primanjkljaj od Slovenije bosta v prihodnjem letu med vsemi državami, ki jih je komisija vključila v napoved, beležila le Ciper (8,4 odstotka BDP) in Japonska (7,2 odstotka BDP). Ahilovi peti območja evra, Grčiji, komisija za letos napoveduje 13,5-odsto-tni primanjkljaj, v prihodnjem letu pa le še dveodstotnega. Številke za brezposelnost na sploh niso obetavne. Komisija opozarja, da je brezposelnost v Evropi nesprejemljivo visoka. Za prihodnje leto napoveduje Bruselj območju evra 12,2-odstotno, celotni EU pa za naslednje leto 11-od-stotno; v letu 2015 pa naj bi se začela zniževati - v območju evra naj bi bila 11,8-odstotna, v celotni EU pa 10,7-odstotna. Sloveniji komisija za letos napoveduje 11,1-odstotno brezposelnost, za prihodnji dve leti pa 11,6-odstotno, kar je še vedno boljše od povprečja v območju evra, a slabše od povprečja v EU. Razlike med članicami so še vedno ogromne. Največjo brezposelnost naj bi v prihodnjem letu beležili Španija (26,4-od-stotno) in Grčija (26-odstotno), najmanjšo pa Avstrija (petodstotno) in Nemčija (5,3-odstotno). Poleg tega še vedno strmo raste javni dolg Slovenije, ki je leta 2008 znašal 22 odstotkov BDP. Sedaj že presega 60 odstotkov BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila, je pa še vedno precej pod povprečjem v območju evra in EU. Za letos Bruselj Sloveniji napoveduje 63,2-odstotni dolg, za prihodnje leto 70,1-odstotnega, za leto 2015 pa 74,2-odstotnega. Komisar Rehn je takole strnil analizo razmer v Sloveniji: poglabljanje recesije je posledica vztrajnega padanja domačega povpraševanja ob rasti brezposelnosti in krčenju investicij, na kar vpliva proces razdolževanja podjetij in slabi pogoji financiranja gospodarstva. »Poleg tega gospodarsko dejavnost bremenijo negotovosti v bančnem sektorju. Neto izvoz je dejansko edini segment gospodarske dejavnosti, ki pozitivno prispeva k rasti, pa še to le s precej počasnim tempom,« je še dejal. Zato je po njegovih besedah zelo pomembno, da se je slovenska vlada lotila odločnega ukrepanja za reformo upravljanja podjetij, za reformo bančnega sektorja in za reformo javnih financ. Še posebej je izpostavil pomen kratkoročne urejene sanacije bančnega sektorja, ki jo mora spremljati pravočasna izvedba potrebnih pogumnih strukturnih reform. Kljub črni gospodarski napovedi se Slovenija po oceni Ollija Rehna še lahko izogne programu pomoči. ansa A kljub črni gospodarski napovedi se Slovenija po komisarjevi oceni še lahko izogne programu pomoči. »Slovenija zagotovo ne stopa nujno proti programu, če bo še naprej odločno ukrepala - učinkovito izvajala strukturne reforme ter še posebej hitro in učinkovito končala sanacijo bančnega sektorja in finančnega sistema, kar je potrebno za vrnitev gospodarske rasti v Sloveniji,« meni Rehn. Finančni minister Uroš Čufer je črno bruseljsko napoved komentiral z besedami, da je »v okviru pričakovanj«. Tudi guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca ni presenetila. Slovenija bo imela prihodnje leto vendarle dobre pogoje za rast, vprašanje pa je, ali jih bo znala izkoristiti, je še menil Jazbec. Tudi ekonomist Jože P. Damijan nad gospodarsko napovedjo Evropske komisije ni presenečen. »Poslabšana napoved je logična posledica dejstva, da rahlo naraščajoč izvoz ne more nadomestiti izpada povpraševanja gospodinjstev, države in investicijskega povpraševanja,« je zapisal za STA. V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa so opozorili, da so zaostreni finančni pogoji glavno tveganje za gospodarsko aktivnost Slovenije v prihodnje, ter da sta konsolidacija javnih financ in sanacija bančnega sistema zato nujna pogoja za začetek okrevanja slovenskega gospodarstva. (STA) ZLATO (999,99 %%) za kg 31.246,79 € -92,98 SOD NAFTE (159 litrov) 105,36 $ -0,82 EVRO 1,3494 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. novembra, 2013 valute evro (povprečni tečaj) 5. 11. 4. 11. ameriški dolar 1,3494 1,3506 japonski jen 132,59 133,28 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,833 25,835 danska krona 7,4583 7,4584 britanski funt 0,84030 0,84560 madžarski forint 297,00 295,75 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7025 0,7028 poljski zlot 4,1802 4,1 778 romunski lev 4,4418 4,4385 švedska krona 8,7940 8,7722 švicarski frank 1,2297 1,2321 norveška kron 8,0520 8,0165 hrvaška kuna 7,6223 7,6200 ruski rubel 43,6960 43,8245 turška lira 2,7332 2,7273 avstralski dolar 1,4157 1,4215 braziljski real 3,0614 3,0334 kanadski dolar 1,4157 1,4048 kitajski juan 8,2281 8,2411 indijska rupija 83,4110 84,0280 južnoafriški rand 13,8124 13,7488 84 Sreda, 6. novembra 2013 ŠPORT / APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gradišče - Zaradi neuporabnosti objekta so 36 priseljencev odpeljali v Trapani Bo izpraznitvi centra CIE sledilo zaprtje? Dvome novinarjev, ki so včerajšnje jutro preživeli v navzkrižnem ognju nasprotujočih si informacij, je v popoldanskih urah razblinilo sporočilo predsednika senatne komisije za zaščito človekovih pravic Luigija Man-conija, ki je potrdil, da so se na oddelku za civilne pravice in priseljevanje notranjega ministrstva odločili za izpraznitev centra za nezakonite priseljence v Gradišču in njegovo začasno zaprtje. Odločitev, za katero so se dalj časa zavzemali mnogi krajevni in deželni upravitelji ter parlamentarci, je padla po oceni škode, ki so jo priseljenci povzročili med zadnjimi neredi: priseljenci so minuli teden zanetili ogenj in popolnoma uničili notranje prostore centra, zato je bilo ministrstvo pri-morano odrediti selitev. Levji delež priseljencev je objekt bivše kasarne Polonio zapustil dopoldne. Z letalom so v Trapani, ki je tako kot Gradišče sedež centra CIE, odpeljali 36 priseljencev, za ostale -bilo naj bi jih med deset in dvajset - pa naj bi pospešili postopek za izgon iz države. Po poročanju kvesture naj bi v centru CIE ostalo še deset priseljencev, poslanka SEL Serena Pel-legrino, pokrajinska odbornica Ilaria Cecot in tajnik policijskega sindikata SAP Angelo Obit pa so povedali, da bodo v teh dneh vsi priseljenci zapustili bivšo kasarno Polonio. »Dokler ne bomo dobili uradnega sporočila, da pomeni izpraznitev tudi zaprtje, si ne bomo delali utvar. Seveda upamo, da se bo to zgodilo,« je povedal župan iz Gradišča Franco Tommasini, Cecotova pa meni, da je izpraznitev priložnost, ki jo je treba izkoristiti, da se center dokončno ukine. »Danes se je zaključilo obdobje izrednega stanja, začne pa se najpomembnejša faza, saj moramo spremeniti zakon, ki ureja vse centre CIE. Možno je, da bodo v bivši kasarni Polonio izvedli nekaj obnovitvenih del, preprečiti pa moramo, da bi obnavljali zapor. Uresničiti moramo popolnoma drugačen projekt, objekt, ki bi bil kot centri CARA namenjen sprejemanju priseljencev za krajša obdobja,« je povedala Pel-legrinova. Predsednik senatne komisije Man-coni je predlagal, naj obnovljeno kasarno Po-lonio izkoristijo za razširitev centra za prosilce azila, ki bo še naprej deloval v Ulici Udi-ne v Gradišču. Deželni svetnik Rodolfo Zi-berna in tajnik sindikata SAP Angelo Obit pa menita, da pomeni izpraznitev centra poraz države. »Ali bodo center CIE obnovili in ponovno odprli, je politična odločitev, žalostno pa je, da država ne zna zagotoviti spoštovanja svojih zakonov,« je poudaril Obit. Priseljenci pred vkrcanjem na letalo podjetja Poste Italiane, s katerim so poleteli v Trapani fotoi.c. Bojan Budja in Ivo Daneu Današnja gosta Srečanj z avtorji, ki jih prireja Kulturni dom v Gorici, bosta odgovorni urednik Dela in Slovenskih novic, Bojan Budja ter legenda slovenske košarke in prvi predlagatelj plebiscita o osamosvojitvi Slovenije, Ivo Daneu. Razpravljala bosta na temo »Slovensko novinarstvo včeraj, danes in jutri, oz. koliko lahko k ugledu in prepoznavnosti Slovenije prispevajo mediji in koliko šport?«. Srečanje se začenja ob 18. uri; vstop bo prost. Kardinalova knjiga V župnijski dvorani v Podturnu v Gorici bo danes ob 20.30 predstavitev knjige z naslovom »Carlo Maria Martini, il silenzio della Parola«. Spregovoril bo avtor g. Damiano Modena. Veit Heinichen v Gorici V dvorani APT v goriški železniški postaji bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Vei-ta Heinichena »Il suo peggior nemico«. Klavirski koncert V okviru koncertov združenja Rodolfo Li-pizer bo v petek, 8. novembra, ob 20.45 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopil klavirski duo, ki ga sestavljata Roberta Piccirillo in Ilaria Sinicropi. gorica-sovodnje - Občini pripravljata načrt obvladovanja tveganj za letališče Za rekreativce kot doslej Uvedli bodo vrsto omejitev, ki pa ne bodo preprečevale rekreativcem in drugim občanom, da bi še naprej obiskovali priljubljen kraj za izvajanje športnih dejavnosti in sprostitev. Goriška in sovodenjska občina bosta v prihodnjih mesecih sprejeli načrt obvladovanja tveganj za letališče na Rojah, ki ga predvidevata zakon o letalstvu in pravilnik o gradnji in upravljanju letališč ustanove ENAC. Kot piše v sklepu goriškega občinskega odbora, ki je tehničnemu uradu že poveril pripravo dokumenta, je cilj načrta »omiliti posledice morebitnih nesreč« na in ob letališču, in sicer s tem, da »omeji prisotnost ljudi« in določi dejavnosti, ki niso primerne za ta območja. Ali bodo nova določila preprečevala tekačem, sprehajalcem in drugim ljudem z obeh strani meje, ki v rastočem številu obiskujejo letališče, da bi še naprej zahajali na Roje? »Nikakor ne. Načrt bo na območju letališča v bistvu le formaliziral današnje stanje. Hoja po Tekač na letališču bumbaca letalski stezi, denimo, je že zdaj prepovedana,« je povedala goriška občinska odbornica Arianna Bellan, arhitekt goriške občine Marco Marmotti, ki po-bliže sledi izdelavi načrta, pa je pojasnil: »Dokument moramo izdelati, da zadostimo zakonskim obvezam. Cilj načrta je predvsem zaščita populacije v neposredni okolici letališča, kjer je treba na primer uvesti nekaj gradbenih omejitev. Ko bo načrt izdelan, bosta morali goriška in sovodenjska občina njegovim določilom prilagoditi tudi svoja regulacijska načrta.« Omejitev za rekreativce in športnike torej za zdaj ne bo, po besedah sovodenjske županje Alenke Florenin pa bo v bodoče, ko bodo Roje predvidoma postale tudi sedež proizvodnih dejavnosti (npr. Pipistrela), treba razmisliti o usklajevanju med raznimi potrebami. »Za letališče se začenja nova faza. Glede na to, da je bilo v zadnjih letih in mesecih vloženega kar nekaj truda v snovanje načrtov in iskanje poti, ki bi omogočile razvoj tega območja - ne nazadnje s spremembo statusa delniške družbe za razvoj letališča v konzorcij, ki bo omogočila pridobitev prispevka Trgovinske zbornice - je zdaj čas, da kaj konkretnega uresničimo. Nihče nima namena, da bi preprečeval rekreativ-cem in drugim obiskovalcem dostop na letališče, gotovo pa je, da bo treba uvesti nekaj pravil, ki bodo zagotavljala varnost ljudi in hkrati omogočala potek gospodarske dejavnosti,« je zaključila županja. (Ale) gorica - Aretirali 28-letnega 1.1. Zaradi plačila psičkov mu je zlomil čeljust Goriški karabinjerji so v minulih dneh v Gorici aretirali 28-letnega romunskega državljana zaradi povzročitve telesnih poškodb in upiranja silam javnega reda. I.I., ki so ga v preteklosti že obravnavali zaradi drugih kaznivih dejanj, je prišel v Gorico iz Spilimberga, da bi se s 45-letnim M.Z. pogovoril o plačilu za pasje mladiče, ki mu jih je nedavno prodal. S kupcem, ki ga je obiskal na njegovem domu, se očitno nista dobro razumela: pred hišnim pragom sta se začela prepirati, nakar so sorodniki 45-letnega M.Z. poklicali karabinjerje. Leti so skušali moška pomiriti, nenadoma pa je 28-letni Romun sunil s pestjo Goričana, ki je padel in udaril z glavo ob tla. Karabinjerji so napadalca aretirali in odvedli v kasarno, Goričana pa je rešilna služba odpeljala v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje zaradi zloma spodnje čeljusti. Goriški karabinjer bumbaca gorica - Na sodišču azbest spet v središču pozornosti Postopka združena Proces se nadaljuje 17. decembra -19 osumljencev se mora zagovarjati pred sumom nenamernega umora 71 delavcev Na goriškem sodišču je azbest spet v središču pozornosti. Med včerajšnjo obravnavo je sodnik Raffaele Russo združil dva sodna postopka, vezana na smrti delavcev, ki so umrli zaradi vdihovanja azbesta. Prvi postopek je bil vezan na smrt 30 delavcev tržiške ladjedelnice, drugi na smrt 41 delavcev, tako da se bo moralo po novem 19 osumljencev zagovarjati pred obtožbo, da so krivi za smrt 71 delavcev. Po združitvi obeh omenjenih sodnih postopkov se bo drugi »maksi« proces nadaljeval 17. decembra. Prvi »maksi« proces o azbestu se je zaključil 15. oktobra z obsodbo 13 bivših vodilnih funkcionarjev ladjedelnice Italcantieri na 55 let in osem mesecev skupne zaporne kazni. RONKE V garaži je zagledala dvojico tatov Tatovi še naprej plenijo po Ronkah. V zadnjih dneh so obiskali več hiš v Ulici Raparoni, zdaj pa so se odpravili še v Ulico Boschete v rajonu San Vito. Tatvina jim je uspela le v eni izmed dveh obiskanih hiš; v njej so ukradli nekaj zlatnine, medtem ko jim je druga tatvina spodletela. Lastnica stanovanja v Ulici Boschete je slišala, da je garaži nekaj zaropotalo. Ko se je vanjo odpravila, je zagledala dve osebi; šlo naj bi za mladega moškega in žensko, ki sta ob njenem prihodu takoj zbežala. Zaradi tako številnih tatvin - našteli so jih že preko dvajset - so prebivalci Ronk vse bolj prestrašeni. Včeraj je domačin klicala karabi-njerje, ker je opazil kombi, ki je bil parkiran ob železniški postaji. Karabinjerji so prihiteli na kraj in preverili dokumente voznika in potnika; oba sta romunska državljana s povsem veljavnimi dokumenti. Karabinjerji in policisti še naprej pozivajo domačine, naj jih obvestijo, če opazijo kaj sumljivega. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 6. novembra 2013 13 sovodnje - Gladina Vipave se je včeraj dvignila, vendar reka k sreči ni prestopila bregov V Rupi zaskrbljeni, Gabrci že zavarovani Načrtovanje rupenskega nasipa se bo zaključilo pred koncem letošnjega leta - Sovodenjska občinska uprava prireja javno srečanje z domačini miren - Padlo od 40 do 90 litrov vode V svojem srednjem toku Vipava poplavila nekaj cest V sovodenjski občini so včeraj in v ponedeljek zvečer pozorno spremljali naraščanje vodostaja reke Vipave, ki je v prejšnjih letih večkrat prestopila svoje bregove in povzročila veliko gmotne škode tako Rupi kot v Gabr-jah. Da bi zavarovali hiše pred poplavami, so leta 2010 očistili bregove Vipave, ki jih je zaraščalo rastlinje, kar pa se ni izkazalo kot dovolj. Vipava je oktobra lanskega leta spet prestopila bregove, zato pa je postalo jasno, da se težave lahko rešijo le z gradnjo nasipov. Sovodenjska občina je sprožila potrebna postopka, na podlagi katerih je dežela zagotovila denar za gradnjo nasipov tako v Rupi kot v Gabrjah. Postopka se med sabo razlikujeta, saj je za gradnjo nasipa v Dolnjih Gabrjah poskrbela neposredno civilna zaščita. Gradbena dela so se začela junija in se zaključila pred koncem poletja, tako da so Gabrci že zavarovani pred naraslo reko. Drugače je v Rupi, zaradi česar so bili včeraj stanovalci poplavam izpostavljenih hiš že zaskrbljeni zaradi naraščanja reke, ki se je k sreči ustavilo komaj v večernih urah. Kot pojasnjuje sovodenjska županja Alenka Flore-nin, vodi celoten postopek za gradnjo nasipa v Rupi občinska uprava. »Do konca leta moramo zaključiti načrtovalno fazo; v Gabrjah je postopek speljala do konca civilna zaščita, v Rupi to delamo mi kot občina, zaradi česar imamo dodatne birokratske obveznosti. Zaradi njih je celotni upravni postopek v Rupi daljši. K sreči imamo istega načrtovalca tudi za greznično omrežje, tako da bosta oba načrta med doberdob Boris Pahor za 45. letnico društva Hrast Slovensko katoliško društvo Hrast iz Doberdoba praznuje letos svojo 45. obletnico delovanja. Ustanovna seja doberdobsekga društva je bila sklicana 14. oktobra leta 1968. Delovanje se je v kratkem razbohotilo na različnih področjih, predvsem še na pevskem, in v prvem obdobju, tudi gledališkem. Da bi se spomnili tega pomembnega dogodka, prireja doberdobsko društvo nocoj prvega od dveh večerov, ki bosta v prihodnjih dneh obogatila kulturno ponudbo v domači vasi. Obe pobudi nastajata v sodelovanju z župnijo sv. Martina. Nocoj bo Doberdob gostil tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je letos praznoval častitljivih 100 let starosti. Ob 19. bo v doberdob-ski župnijski dvorani na sporedu predstavitev monografije »Tako sem živel«, ki povzema Pahorjevo stoletje. Monografija sega v širše zaledje Borisa Pahorja. Je namreč tudi zgodba o Trstu na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Hkrati razkriva tudi zasebno plat velikega tržaškega pisatelja, ki je bila širši publiki manj znana. Monografija pa je seveda predvsem popis stoletnih predrznih odločitev in pokončnosti Borisa Pahorja. Večer bo sooblikovala tudi avtorica monografije, profesorica Tatjana Rojc. Skupaj s pisateljem Pahorjem bosta spregovorila o dolgi življenjski poti kulturnika - jubilanta in se dotaknila tudi aktualnih tem. Večer bo obogatila tudi mladinska gledališka skupina, ki deluje v okviru društva Hrast, za glasbeno točko pa bo na violončelu poskrbel Jurij Lavrenčič. (ač) A Hm ■ * * ■ * M« *■ L _ L' > 1 BBg ■ : ■ ■1 . i V Dolnjih Gabrjah so hiše zavarovali z nasipom bumbaca sabo usklajena,« pravi županja in pojasnjuje, da morajo pri načrtovanju nasipa v Rupi upoštevati tudi bližino državne meje. Zaradi tega je z načrtovanjem seznanjen tudi župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič, saj lahko vsak poseg ob reki v Rupi vpliva na njen pretok tudi na slovenski strani državne meje. Sovodenjska občinska uprava prireja ravno danes ob 17.30 na županstvu v Sovodnjah javno srečanje s prebivalci iz Rupe, na katerem se bodo pogovorili o načrtu za gradnjo nasipa, ki bo pred Vipavo zavaroval rupenske hiše. Nasip v Rupi bo stal 260.000 evrov; ravno toliko denarja je šlo tudi za nasip v Dolnjih Gabrjah. (dr) gorica - Paolo Caccia Dominioni Sledi je pustil od Sovodenj vse do daljnega El Alameina Paolo Caccia Dominioni je bil raznolika in ustvarjalna osebnost. Bil je arhitekt, slikar, ilustrator in pisec. Rojen je bil leta 1896 v Nervianu pri Milanu, umrl je v visoki starosti leta 1992 v Rimu. Doživel je torej obe svetovni vojni in v obeh po sili razmer aktivno sodeloval. Med prvo svetovno vojno je kot vojak preživel tri leta v kraških jarkih in kavernah, ob koncu druge vojne pa se je vključil v odpor proti fašizmu in nacizmu. V našem okolju ni bil splošno poznan razen Gabr-cem in širše Sovodenjcem, saj je okrog tri desetletja za daljša obdobja živel prav v Gabrjah v hiši zraven sedeža tamkajšnjega kulturnega društva, pred katero je tako bogato cvetela ogromna glicinija. Prenočeval je tudi v gostilni Pri Tomažu. To pripadnost sovodenjskemu teritoriju je na razstavi podčrtala s svojo prisotnostjo županja Alenka Florenin. V počastitev in spomin mu je vrsta goriških ustanov ter podjetij (14) pripravila dokumentarno razstavo slik in načrtov, ki si jih je mogoče ogledati v prostorih galerije Dora Bassi v deželnem avdi- Od ponedeljkovega popoldneva do včerajšnjega jutra je po podatkih slovenske agencije za okolje AR-SO na jugozahodu Slovenije padlo med 40 in 90 litrov dežja na kvadratni meter, največ na Vipavskem. Reka Vipava je v noči iz ponedeljka na včerajšnji dan v zgornjem toku narasla in presegla opozorilno vrednost. Pretok je dopoldan še naraščal v Mir-nu in dosegel višek ob 19.10, ko so izmerili 543 centimetrov višine in pretok 284 kubičnih metrov vode na sekundo; v večernih urah je pretok reke začel upadati. Vipava je po besedah Bogdana Zorattija, svetovalca za zaščito in reševanje na novogoriški mestni občini, poplavila regionalni cesti Šempeter pri Gorici - Prvačina in Preserje - Batuje, poplavljeni sta bili tudi cesti v Braniku ter Saksidu. Zaradi narasle Vipave so bile včeraj zaprte še ceste med Potočami in Brja-mi, malimi Žabljami in Velikimi Ža-bljami in Ustjem in Uhanjami. Na ajdovskem koncu je meteorna voda zalila nekaj kleti. »Se pa zadeve že umirjajo,« je včeraj zgodaj popoldan povedal Zoratti. Višanje in nato upadanje vodostaja Vipave so spremljali tudi na so- Poplavljena cesta pri Prvačini vodenjskem županstvu. Poplavni val je sovodenjsko občino dosegel popoldne. Reka je v poznih popoldanskih urah pri Sovodnjah presegla 480 centimetrov višine, vendar je k sreči voda odtekala zelo hitro, ker je bil včeraj vodostaj reke Soče nizek. (ur, km) toriju: podprlo jo je sedem podjetij, med njimi štandreška Grafica Goriziana, Studio Faganel iz Gorice in Vinogradništvo Zi-darich s Tržaškega. Pomembnost pobude je toliko večja, ker pomeni začetek niza številnih dogodkov, ki se bodo zvrstili leta 2014 zaradi spomina na začetek prve svetovne vojne. V tem duhu so izzveneli vsi protokolarni posegi prisotnih predstavnikov oblasti in združenj namenjeni okrog osemdesetim udeležencem. Župan Etto-re Romoli je seveda zastopal občinsko upravo, prefektinja Maria Augusta Mar-rosu si je zaželela, da bi razstava in ostale prireditve priklicale v Gorico veliko obiskovalcev, Marianna Accerboni je razstavo pripravila in uredila ter podrobneje orisala Dominionijev človeški lik: veliko je doživel, bil je v Afriki, kot inženir je izrisal veliko število načrtov, slikal je kraške pejsa-že v vojni, bil je nezahteven in v starosti je zaradi tega celo obubožal. Alpinski veteran Tommaso Cosolo je govoril o umetniku in piscu kot vojaku... V duhu miroljubnega sporočila, ki mora izhajati iz vojnih izkušenj, je po en odstavek iz avtorje- Odprtje razstave (levo); Dominioni je med prvo svetovno vojno naslikal uničeno Kostanjevico na Krasu (zgoraj); izdelal je načrt tudi za obnovo gradu Formentini v Števerjanu (desno) bumbaca vih spisov prebral v italijanščini, francoščini in nemščini, za slovenščino pa mu je priskočila na pomoč sodelavka. Zaradi zavestnega poistovetenja s prostorom, kjer živimo, in poznavanja kotičkov, ki nas obdajajo, ko hodimo po ulicah ali se vozimo po teritoriju, navedemo nekaj primerov stavb, ki jih je Dominioni načrtoval ali bil zraven pri gradnji oziroma obnovi: kip vojaka in pilota Amedeo dAosta na letališču je njegovo delo, pristava v Rubijah, grad Formentini, stavba na Oslavju, osnovna šola v Sovodnjah... in italijansko veleposlaništvo v Turčiji, kostnica v El Alameinu... prav tako. V galeriji deželnega avditorija je na ogled petdeset stavbnih načrtov in pet slik. Med temi je panoramski pogled na bojišče prve svetovne vojne v loku od Bilj, Mirna in Renč preko Mirenskega gradu, Velikega hriba in Na logeh do Fajtovega hriba, Brestovca, Vol-kovnjaka in Gornjih Gabrij. Skoraj vsa zapisana imena so v slovenski obliki v brk tistemu, kar se je zgodilo neposredno po prvi svetovni vojni. Naslednje pobude se bodo odvijale v tem in naslednjem mesecu - v Lantieri-jevi palači 9. novembra, v dvorani goriškega občinskega sveta 22. novembra, medtem ko bo 14. decembra potekal pohod po Krasu v spremstvu vodiča. Danes ob 18. uri bodo odprli del razstave, ki je na ogled v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju. (ar) 14 Sreda, 6. novembra 2013 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Obisk turške veleposlanice Turčija lahko postane pomemben partner nova gorica Kazenska ovadba zoper »Zaskrbljeni zaposleni delavci Hita« - takole so se podpisali tisti, ki so prejšnji teden na Vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani poslali kazensko ovadbo zoper predsednika uprave no-vogoriškega Hita, Dimitrija Picigo. Na vrhovnem tožilstvu potrjujejo, da so kazensko ovadbo prejeli predvčerajšnjim. Podpisani zaskrbljeni delavci Picigi očitajo podaljšanje najemne pogodbe s propadlim podjetjem Daimond, zaradi katere mora Hit od aprila letos plačevati višjo najemnino kot doslej. Medtem pa predsednik sveta delavcev v Hitu in predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Hita Karlo Korče pravi, da po njegovi oceni kazenske ovadbe niso poslali zaposleni. Podpisani v kazenski ovadbi opozarjajo na skoraj dve desetletji trajajočo prepletenost med Daimondom in Hitom, izpostavljajo pa le del te zgodbe, in sicer tistega, ki je vezan na njuno najemno razmerje na lokaciji v Vrtojbi, kjer ima Hit igralni salon Drive In. Kot navajajo, želijo opozoriti na negospodarnost ali celo znake korup-tivnega dejanja sedanje uprave oz. njenega predsednika pri podpisu nove najemne pogodbe z Daimondom. Pogodba o najemu je bila podaljšana marca letos, nekaj dni potem, ko je vodenje Hita prevzel Piciga. Zaposleni mu očitajo, da bi tedaj moral vedeti, da bo Daimond končal v stečaju. Dai-mond je namreč že marca začel s postopkom prisilne poravnave, septembra pa je dejansko šel v stečaj. Prepričani so, da je Piciga podpisal za Hit škodljivo pogodbo, v kateri je določena višja najemnina kot prej, medtem ko v Hitu nižajo plače, stroške in se borijo za likvidnost, očitajo pa tudi, da predsednik uprave podpisuje pogodbe s katerimi povečuje stečajno maso Daimonda. »Kdo bo pa nas saniral?« se sprašujejo podpisani. »Dogovori in pogajanja o podaljšanju najema poslovnih prostorov na mejnem prehodu Vrtojba so potekali že v letu 2012,« na očitke odgovarjajo v Hitu. »Znano je bilo, da si direktor družbe Daimond (Dragan Valenčič, op. n.) prizadeva za prisilno poravnavo. Pogodba je bila sklenjena do 26. marca letos, v tem času, ko je najemna pogodba potekla, pa je prišlo tudi do menjave vodstva družbe Hit. Grozila je izselitev iz najetih prostorov in posledično tudi možnost prenehanja poslovanja igralnega salona,« so pojasnili v Hitu in dodali, da je družba Daimond podaljšanje najemne pogodbe pogojevala s sklenitvijo predpogodbe o nakupu najetega prostora, in sicer v letu 2016, po poteku najema, za že v predpogodbi določeno ceno 1,2 milijona evrov. »Ker se družba Hit ni želela zavezati nakupu, je družba MMP 4 d.o.o. kot pogoj za podaljšanje najemne pogodbe dvignila ceno najema iz prejšnjih 17.000 na 19.000 evrov mesečno. Podaljšanje najemne pogodbe po novi ceni je omogočilo nadaljnje poslovanje igralnega salona, gospodarska škoda pa bi družbi Hit v resnici lahko nastala, če bi zaradi prekinitve najemne pogodbe bila prisiljena ustaviti poslovanje igralnega salona Casino Drive-in, ki deluje vse od leta 2006,« so še pojasnili v Hitu. (km) »Gotova sem, da imata Turčija in Goriška regija priložnosti za sodelovanje v panogah kot so vinarstvo, turizem in malo gospodarstvo,« je na včerajšnjem sprejemu pri novogoriškem županu Mateju Arčonu povedala turška veleposlanica v Sloveniji Serra Kaleli, ki je obljubila tudi, da bo gospodarski sektor v svoji domovini opozorila na zadnjo priložnost za nakup Mipovega mesnoprede-lovalnega obrata v Kromberku in na skorajšnjo javno dražbo nepremičnin prav tako kromberškega podjetja Meblo Jogi, ki je proizvajalo vzmetnice. Veleposlanica se je na obisku v Novi Gorici mudila v spremstvu svoje ekonomske svetovalke Nurdan Camlibel Ay-din in direktorja Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleša Cantaruttija. Po sprejemu na mestni občini se je udeležila seminarja z naslovom »Kako poslovati na turškem trgu«, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije - Območna zbornica za severno Primorsko pod vodstvom direktorice Mirjam Božič. Župan je gostji najprej predstavil regijo in njene gospodarske potenciale, še posebej je gostji predstavil Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) in novogoriški Hit ter igralniško panogo, ki je med najbolj zastopanimi v občini. Veleposlanica je bila presenečena nad podatkom, da je lastnik enega izmed številnih zasebnih igralnih salonov v okolici tudi turški državljan. Pri Gospodarski zbornici Slovenije so prepričani, da je Turčija v bodoče lahko pomemben partner za Slovenijo. »Med Slovenijo in Turčijo so zelo dobri odnosi na politični ravni, a tega ne dovolj izkoriščamo na ravni gospodarstva,« je dodala veleposlanica in obljubila, da bodo na veleposlaništvu v bodoče pozorni na to, kje lahko državi sodelujeta. »Nekaj srednjih in malih podjetij je že investiralo v Slovenijo. Zakaj ne bi bilo tega več?« se je vprašala. Lansko leto so se za nakup Mipovega obrata v Kromberku zanimali tudi turški investitorji. Sprva je kazalo, da bo posel sklenjen, nato pa so odstopili. Veleposlanica je obljubila pomoč pri spodbujanju morebitnih drugih turških investitorjev tako v tem primeru kot tudi v primeru Mebla Jogi. Sicer pa je Turčija v slovenskem merilu na 60. mestu glede izvoza in na 44. mestu glede uvoza. »V letu 2012 smo v Turčijo izvozili za 210 milijonov evrov, v letu 2011 pa za 235 milijonov - sodelovanje se zmanjšuje. V naši regiji sodeluje s Turčijo malo podjetij, okrog 20 jih je, med njimi so Goap, Hidria, Kolektor, Pipistrel ... Turčija trenutno ni pomemben partner, lahko pa postane, prav zaradi njihove rasti. Sami imajo veliko tujih investicij in tudi veliko investirajo v tujino,« je o poslovanju Goriške s Turčijo povedala Božičeva. (km) Novogoriški župan Matej Arčon s turško veleposlanico foto k. m. gorica Cena kave sprožila polemiko »Prilagoditev cen kave v goriških barih (zadnja tri leta cene niso povišali) ni vezna na 1-odstotni porast davka na dodano vrednost, pač na stalno naraščanje stroškov, ki jih zahteva naše vsakodnevno delo.« Predsednik zveze Conf-commercio Gianluca Madriz na daljavo odgovarja predsedniku pokrajine Enricu Ghergetti, ki je na svojem Facebook profilu kritiziral upravitelje javnih lokalov zaradi povišanja cene kave. »Zvišati ceno kave na 1,10 evra je popolnoma neupravičeno; če bi bil povišek vezan na povišanje davka na dodano vrednost, bi morali kavo plačati kvečjemu 1,01 evra. Tudi plačati pol litra vode 1,5 evra je brez vsake logike; kot da bi voda stala dvakrat več kot dizelsko gorivo; ali pa kozarec vina 3,5 evra. Kruh, ki je dražji od treh evrov na kilogram, je izven realnosti. Nekateri bi radi, da zaščitimo trgovce pred odprtjem nakupovalnega središča Tiare, ampak, moji dragi, nihče ne more živeti, kot da bi bil v luksuzni trgovini. Ko govorimo o sistemu Italija, bi si moral vsak izprašati vest,« je zapisal Gherghetta, medtem ko mu Madriz odgovarja, da je trgovski sektor v hudi krizi, kljub temu pa trgovci plačujejo izredno visoke davke. »Če naš zaposlen prejema tisoč evrov plače, nas njegovo delo stane 1700 evrov, dva tisoč, če dodamo še dopuste in druge pristojbine,« poudarja Madriz in opozarja Gherghetto, da kljub vsemu država še vedno viša davke. Zato Madriz poziva Gherghetto, naj se ne norčuje iz trgovcev in naj se ne proslavlja s populističnimi izjavami. gorica - Ob izidu stote številke revije Isonzo-Soča Mesto zgodovine Na javnem srečanju bodo predstavili projekt muzeja na prostem dvajsetega stoletja Ob priliki izida 100. številke revije Izonzo-Soča, ki je že na razpolago v kioskih, bo uredniški odbor glasila priredil v četrtek 7. novembra, ob 17.30 uri na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Carduccijevi ulici v Gorici javno srečanje na temo »Gorica, mesto zgodovine, mesto dvajsetega stoletja«. Srečanje bo uvedel Boris Peric, predsednik Transmedie, ki tudi izdaja revijo Isonzo-Soča. V svojem nagovoru se bo Peric sprehodil skozi 25 let prisotnosti dvojezičnega obmejnega časopisa, nakar bo glavni urednik revije Dario Stasi obrazložil vsebino projekta »Museo diffuso del Novecento - Muzej na prostem dvajsetega stoletja«. Gre za projekt, ki nastaja v sodelovanju z občinama Gorica in Nova Gorica ter goriško pokrajinsko upravo. Obenem bodo na srečanju projicirali kratkometražni film z naslovom »Ponovno odkrita dežela«, ki ga je posnel Nevio Costanzo. Prikazane boto tudi fotografije na tematiko Muzeja, ki sta jih posnela Agostino Colla in Marko Vogrič. Na koncu bo mladi goriški zgodovinar Riccardo Cecovini prikazal značilnosti starodavne rimske ceste Gemina, ki se je v antiki vila skozi Posočje - most čez Sočo je bil postavljen samo kakih sto metrov više od današnjega avtocestnega mostu med Majnicami in Sovodnjami. Revija Isonzo-Soča je preč časom dala predlog, da bi se avtocestni odsek med Vilešem in Ljubljano neuradno imenoval Gemina. Do poimenovanja naj bi prišlo med skorajšnjim odprtjem prenovljenega avtocestnega odseka in krožnega križišča pri Štandrežu. (vip) p,atnice stote števi,ke gorica - Jutri v Katoliški knjigarni Na kavi s knjigo Marize Perat o Gorici V Katoliški knjigarni v Gorici bo jutri ob 10. uri gost srečanja Na kavi s knjigo goriška pisateljica Mariza Pe-rat, ki bo govorila o svoji knjigi Gorica - Njene zanimivosti in njen čas. V tem vodiču goriškega mesta, ki je izšel pri Goriški Mohorjevi družbi, avtorica razkazuje njegove zanimivosti in nam pripoveduje o času njegovega zgodovinskega nastajanja. To je pripoved o mestu ob Soči, o slovenskih ljudeh, ki so vztrajali, delali, upali, živeli in bili zvesti svojemu izročilu. Je pa tudi pripoved o iskanju sožitja, saj bila Gorica vedno stičišče različnih kultur in različnih ljudstev. tržič - V pričakovanju na festival eStoria Zadnje leto miru Rusconi, Castronovo in Gentile o obdobju pred izbruhom 1. svetovne vojne Kako je družba živela leta 1913, tik pred izbruhom prve svetovne vojne? So ljudje katastrofo pričakovali ali niso slutili, čemu gredo naproti? O tem bo v soboto, 16. novembra, tekla beseda v galerij sodobne umetnosti na Trgu Cavour v Tržiču, kjer bo v pričakovanju na goriški festival zgodovine eStoria 2014 potekalo srečanje »1913: l'ultimo anno di pace«. Združenje eStoria, ki prireja goriško prireditev, je v sodelovanju z združenjem Apertamente ter s pokroviteljstvom tržiške občine in banke FriulAdria pripravilo bogat program; leta bo nekakšen uvod v festival, ki bo med 23. in 25. majem 2014 že desetič potekal v Gorici. Program so včeraj predstavili trži- ška županja Silvia Altran, odbornica Pao-la Benes in pobudnik festivala Adriano Os-sola. Srečanje z zgodovino se bo začelo ob 16. uri s pozdravi, nakar bo o naših krajih tik pred vojno spregovoril novinar Roberto Covaz. Ob 17. uri se bo začelo srečanje »Tra Belle Epoque e Grande guerra« - pogovarjala se bosta Georg Meyr in zgodovinar Gian Enrico Rusconi -, ob 18. uri pa bo srečanje »Verso l'economia dei tempi moderni«, ki ga bo zgodovinar Valerio Ca-stronovo oblikoval v pogovoru z novinarjem Piercarlom Fiumanojem. Večer bo ob 19. uri zaključilo predavanje zgodovinarja Emilia Gentileja z naslovom»La modernità trionfante e i suoi incubi«. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 6. novembra 2013 15 dK Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. ~M Gledališče ze di seta di Vienna« (Lino Carpinteri in Mariano Faraguna), nastopa Ariel-la Reggio. 26. in 27. novembra ob 20.45 (»contrAZIONI«) »Verdi, narrar can-tando« napisala in nastopata Marco Paolini in Mario Brunello«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664); več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 7. novembra, ob 20. uri »Gozd« (Aleksander Ni-kolajevič Ostrovski); informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino 23. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 9. novembra, ob 20.30 »Gep-petto« (Carlo Adinolfi), nastopa gledališka skupina Concrete Temple Theatre New York in »Romeo e Julie« (po Williamu Shakespeareju), nastopa gledališka skupina Geisslers hofcomoe-dianten Praga; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 16. novembra »Piccolo passo. Storia di un'Ocarina pigra«, nastopa gledališka skupina Kosmocomico teatro (od 4. leta starosti); 30. novembra »Voglio la luna«, 14. decembra »Il gioco del lupo«, 18. januarja 2014 »A proposito di Piter Pan«, 1. februarja 2014 »L'airone e il grande fiume«, 15. februarja 2014 »La grande foresta«, 22. februarja 2014 »La citta e il drago«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 18. novembra v Kulturnem domu »Plemena« Nine Raine, režija: Matjaž Latin; 9. decembra v KC Lojze Bratuž Prešernovo gledališče Kranj z dramo »Dvom« Johna Patricka Shanleya; 27. januarja 2014 v Kulturnem domu diptih enodejank v režiji Marka Sosiča »Dvorišče« in »Koli« Spira Scimoneja; 24. februarja 2014 v KC Lojze Bratuž komedija Alda Ni-colaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; 24. marca 2014 v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; 26. maja 2014 v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Koležnik; prodaja abonmajev do 18. novembra v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici bo v petek, 8. novembra, ob 20.45 gledališka predstava v režiji Francesca Macedonia z naslovom »Due paia di calze di seta di Vienna« (Lino Carpinteri in Mariano Faraguna), nastopa Ariella Reggio; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 7. novembra, ob 20.30 komedija v tržaškem narečju »Din don, xe torna el campanon!« v produkciji skupine Il Gruppo Teatrale per il Dialet-to. Nastopajo Gianfranco Saletta, Giorgio Amodeo, Riccardo Canali in Mariella Terragni. Večer prireja združenje Gorizia spettacoli v sodelovanju s Kulturnim domom v Gorici. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU bo 12. novembra ob 21. uri komedija v dveh dejanjih »Fara giorno« (Rosa A. Menduni in Roberto De Giorgi), nastopa Gianrico Tedeschi«; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481-630057), več na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 8. novembra (»'900&oltre«) ob 20.45 koncert »SoloDuo«, nastopata kitarista Matteo Mela in Lorenzo Mic-heli. 12. in 13. novembra ob 20.45 gledališka predstava v režiji Francesca Macedonia z naslovom »Due paia di cal- DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.45 -20.00 - 22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 2: 15.20 - 17.15 - 20.20 -22.15 »Sole a catinelle«. Dvorana 3: 17.30 - 20.45 »La vita di Adele«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -21.45 »Sole a catinelle«. Dvorana 2: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 3: 17.40 »Cattivissimo me 2«; 20.30 - 22.20 »Sole a catinelle«. Dvorana 4: 17.00 - 19.45 - 22.10 »Captain Phillips - Attacco in mare aperto«. Dvorana 5: 17.15 »Justin e i cavalieri valorosi«; 20.00 - 22.10 »Cani sciolti«. fl Razstave PALAČA CORONINI na Drevoredu 20. septembra v Gorici obvešča, da bo do konca marca 2014 ogled muzeja možen samo s predhodno najavo; informacije po tel. 0481-533485, info@co-ronini.it, www.coronini.it. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ je na ogled razstava nagrade Franz Kafka Italia. Razstavljajo: Luciano Biban, Avelino De Sabbata, David Faganel, Anna Maria Fanzutto, Katia Gori, Andrej Kosič, Ada Renza Mo-dotti, Franca Morandi, Alberto Quoco, Sergio Romano, Daniela Savini, Giovanni Toniatti Giacometti, Massimo Totolo, Adriano Velussi; do 31. decembra. KULTURNO IN REKREACIJSKO DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz Podgo-re vabi na društveni sedež v Ulici 4. Novembra v Podgori na ogled fotografske razstavo domačina Edija Maligoja z naslovom »Ko smo bili še "Paglavci": utrinki društvene preteklosti«; do 9. novembra od ponedeljka do sobote 16.0018.00. V KAVARNI CARDUCCI v Tržiču je na ogled razstava Sonie DAlessandro z naslovom »Memorie bizantine«; do 14. novembra. V BARU CICCHETTERIA AI GIARDINI v Ul. Petrarca v Gorici je na ogled razstava članice fotografskega krožka Cir-colo fotografico Isontino Chiare Gatta z naslovom »Carillon - una soirée a Pa-rigi«; do 25. novembra. PILONOVA GALERIJA vabi ob svoji 40. obletnici na ogled dveh razstav v razstavnih prostorih v Prešernovi ulici 3 v Ajdovščini: »Veno Pilon, risbe« (pregledna razstava) in »France Mesesnel - Veno Pilon« (korespondenca); do 29. novembra od torka do petka 8.0017.00, ob nedeljah 15.00-18.00. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 6. novembra, ob 20.15 koncert skupine NOVA Jazz quintet; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si). DOBRODELNI KONCERT S SKUPINO PINK PASSION bo v petek, 8. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Nastopila bo skupina Pink Passion iz Gorice, ki bo izvajala skladbe skupi- ne Pink Floyd. Solidarnostni koncert prireja Lions Club iz Gorice v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom. V LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču potekata dve glasbeni reviji s prostim vstopom: »Musica in Corso« v nedeljo, 10. novembra, ob 11. uri nastop pianistov Seifa Labiba iz Egipta in Vadima La-croixa iz Belgije; iz niza »Jazz in progress« bo v četrtek, 14. novembra, ob 20.45 nastopil Zeno De Rossi trio s koncertom »Kepos«; več na www.ilcar-soincorso.it. OB 45. OBLETNICI DELOVANJA društva, SKD Hrast iz Doberdoba vabi na celovečerni koncert MePZ Hrast v soboto, 16. novembra, ob 20.45 v cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. V CERKVI SV. NEDELJE v Selcah bo v soboto, 23. novembra, ob 20. uri orgelski koncert Eve Dolinšek v spomin na Bernardko Radetič. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil v nedeljo, 24. novembra, ob 17.30 v okviru praznovanja 32-letnice Kulturnega doma v Gorici; pri blagajni (tel. 048133288) potekata rezervacija, oziroma predprodaja vstopnic. H Šolske vesti ŠE NEKAJ PROSTIH MEST ZA TEČAJ NEMŠČINE na osnovni stopnji A1 (30 ur) bo potekal ob ponedeljkih (19.00 -20.30) in ob sredah (19.00 - 21.15) na sedežu Ad formanduma v Gorici (Kor-zo Verdi 51). Prvo srečanje bo 11. novembra, kotizacija znaša 75 evrov; informacije po tel. 0481-81826, go@ad-formandum.org, www.adforman-dum.org). S Izleti □ Obvestila SKRD JADRO IZ RONK prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« v sodelovanju s CTS enodnevni izlet s kosilom v Brezje, Radovljico, Kropo, Kamno Gorico in Vrbo v nedeljo, 17. novembra; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). SPDG vabi na jesenski izlet, ob Martinu, v nedeljo, 17. novembra. Obiskali bodo Banjško planoto in se povzpeli na Lašček, najvišji vrh na tem območju, ki, čeprav samo za nekaj metrov, presega nadmorsko višino tisoč metrov. Seznanili se bodo s kovaško dejavnostjo in kulturnim izročilom. Na izletu - predvideno je okrog tri in pol ure zmerne hoje, bo udeležence spremljala domačinka, g. Lidija Vončina. Zaključili bodo z družabnostjo. Prevoz bo z lastnimi sredstvi. Izlet je primeren tudi za otroke z družinami. Zaradi organizacijskih zadev je zaželena prijava do 10. novembra na društvenem sedežu, ob četrtkih med 19. in 20. uro in pri odbornikih društva. Informacije po tel. 0481882079 (Vlado) v opoldanskem času. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja v nedeljo, 15. decembra, celodnevni izlet z avtobusom v Verono z ogledom božičnih tržnic; vpisovanje in informacije v trgovini jestvin Lavrenčič v Doberdobu, tel. 0481-78036. NOČNI IZLET PO BRESTOVCU prireja združenje Juliaest danes, 6. novembra, z zbirališčem ob 18. uri pred Lokando Devetak na Vrhu. Ob koncu ogleda bo aperitiv z vini kmetijskega podjetja Ru-bijski grad. Obvezna je rezervacija (tel. 338-6557425, 347-9661607, ju-liaest@libero.it). Izlet, ki bo trajal poldrugo uro, je primeren za vse, svetujejo udobno obleko in primerno obutev, potrebna je uporaba električne svetilke, po možnosti čelne. KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za izlet v Avstrijo, od 6. do 8. decembra, z vožnjo preko Salzburga v Linz na ogled božičnih sejmov in samostana Kremsmuenster, ob vrnitvi postanek v mestecu Styr; informacije in prijave ob torkih od 9. do 12. ure v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it oziroma na sedežu v Trstu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem martinovanja, ki bo pri Šterku v Ajševici v soboto, 9. novembra, da bo avtobus odpeljal ob 17. uri iz Doberdoba, nato s postanki v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču in lekarni, v Podgori pri telovadnici in spomeniku, v Pevmi pri vagi in v Gorici na trgu pri Goriščku-Medaglie d'oro. Začetek srečanja bo ob 18. uri, organizatorji priporočajo točnost. Na razpolago je še nekaj mest, vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. GOSPODARSKA ZADRUGA »BRAJ-DA« - VRH si prizadeva, ob bližajoči se stoletnici prve svetovne vojne, izpopolniti seznam padlih avstroogrskih vojakov, rojenih in bivajočih na Vrhu in v drugih vaseh sovodenjske občine. Zadruga vabi k sodelovanju sorodnike in potomce padlih vojakov. K uresničitvi pobude lahko pomagajo z nudenjem informacij in najrazličnejših podatkov (tudi drobnih in na prvi pogled nepomembnih) in posredovanjem fotografskega ter drugega gradiva. Kontaktne osebe: Devetak Walter (tel. 0481-882688), Marija Češčut (tel. 0481882657), Vlado Klemše (tel. 0481882079). DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da poteka ob sredah tečaj telovadbe za odrasle v telovadnici osnovne šole Duca d'Aosta; informacije po tel. 347-2471222 (Lucia). OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro. V dopoldanskem času je obisk knjižnice namenjen šolam in vrtcem. SPDG obvešča, da je društveni urad odprt vsak četrtek med 19. in 20. uro. DRUŠTVO JADRO IZ RONK obvešča, da poteka na sedežu društva v Romjanu tečaj klekljanja; informacije po tel. 0481-776123 (Štefanija Pahor). KD SOVODNJE obvešča občane, da bo v soboto, 16. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, Peči in Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domači kruh za blagoslov in pokušnjo, pa naj ga prinese v nedeljo, 17. novembra, pred 10.30 h kulturnemu domu v Sovodnjah. 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO in KRUT Gorica vabita člane in prijatelje na kulturno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 17. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Informacije in prijave ob torkih od 9. do 12. ure v goriškem uradu KRUTa, Korzo Verdi 51/int, tel. 0481-530927 oziroma na sedežu v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KMEČKA ZVEZA vabi na javno srečanje v četrtek, 7. novembra, ob 18. uri v Tu-movi dvorani na Korzu Verdi 51 v Gorici z naslovom »Zakon 81/2008 - varnost na delu. Zahteve zakona na kmetijskih obratih«. OB 45. OBLETNICI DELOVANJA društva prireja SKD Hrast iz Doberdoba večer s pisateljem Borisom Pahorjem in predstavitev monografije »Tako sem živel« danes, 6. novembra, ob 19. uri v župnijski dvorani v Doberdobu ob prisotnosti avtorice monografije Tatjane Rojc. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 6. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige »Laboratorio teatro« Alessandre Nardon. V OBČINSKI KNJIŽNICI SANDRO PERTINI v Ronkah prirejajo pravljične urice v italijanščini in slovenščini med 17. in 18. uro: za otroke do 3. leta starosti«: 12., 19., in 26. novembra ter 3. in 10. decembra. Za otroke od 3. do 7. leta v italijanščini: 6. novembra »Gustando riso risotto e risate« (v Avditoriju), 13. novembra »Storie fat- te a mano«, 20. novembra »Storie sot-to le coperte«, 27. novembra »Esplo-riamo e giochiamo con i 5 sensi«, 4. decembra »Storie di Natale«, 11. decembra »Lo spuntino di Natale«. Za otroke od 3. do 7. leta v slovenščini: 7. novembra »Jesenski ringarja«, 14. novembra »Superheroji na pohodu« 21. novembra »Legendarne pravljice«, 28. novembra »Male zelene pošasti«, 5. decembra »Miklavž prihaja«. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo v četrtek, 7. novembra, ob 18. uri predstavitev dveh knjig Alejandra Jodorowskega »Psihomagija« in »Učitelj in čarovnice«. Knjigi novo-goriške Založbe Eno bosta predstavili pesnica Vida Mokrin Pauer in urednica in založnica Vera Čertalič. V CERKVI SV. NIKOLAJA v Tržiču bo v četrtek, 7. novembra, ob 19. uri maša za rajne iz Laškega s petjem mešanega pevskega zbora iz Bilj. Sledila bo družabnost. MARTINOVO ŠMARTNO 8., 9. in 10. novembra: v petek, 8. novembra, ob 20.30 koncert skupine Mike Sponza Blues Convention; v soboto, 9. novembra, ob 10. uri mednarodni ex-tem-pore po uličicah Šmartnega, sledile bodo tržnica, degustacije, razstava, ob 21. uri bo ples s skupino Prizma; v nedeljo, 10. novembra, od 11. ure dalje do 18. ure, ko bo zaključek v Hiši kulture; več na www.smartno.info. LEGAMBIENTE IZ GORICE prireja ob okrogli mizi o mestnih vrtovih ogled vrtov na Tržaškem; zbirališče v soboto, 9. novembra, ob 11. uri ob vhodu parka Sv. Ivana (bivša umobolnica) v Ul. Alfonso Valerio v Trstu. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v soboto, 9. novembra, ob 18.30 predstavitev knjige »Il mal di fio-ri« Didierja Berruyerja; več na www.leg.it, vstop prost. ZSKD IN ALCI obveščata, da bo v soboto, 9. novembra, od 15. do 18. ure na sporedu delavnica družinskih postavitev; prijave marisa@zskd. org, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.00-13.00) ali SMS na tel. 327-0340677. ŽUPNIJA PASTOR ANGELICUS v Gorici vabi na praznik kostanja v nedeljo, 10. novembra. Na programu ob 10.30 maša v stolnici, ob 11.40 v deželnem avditoriju v Gorici srečanje z naslovom »Dietro i numeri, le persone«, ob 13.30 kosilo v župnijskih prostorih (rezervacije do 6. novembra). GORIŠKA IN VIDEMSKA SEKCIJA SEL prireja v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Ul. Carducci 2) v Gorici predavanje z naslovom »La Costitu-zione e l Italia. Puo la politica alterare il patto etico e giuridico con cui il no-stro Paese ha fondato se stesso?« v ponedeljek, 11. novembra, ob 18. uri. Predavala bosta Marco Cucchini, profesor na Tržaški univerzi in Dimitri Girotto, profesor na Videmski univerzi. AŠKD KREMENJAK vabi na praznovanje 20-letnice društvenega delovanja v soboto, 16. novembra, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah na Prvomajski ulici 20. Na programu pozdrav predsednice Brune Visintin, predstavitev društvene brošure, podeljevanje priložnostnih plaket in koncert dalmatinskih pesmi MPZ Vesna iz Križa. 0 Mali oglasi BREZPLAČNA DEGUSTACIJA oljčnih olj poteka na Jazbinah 35 v Števerjanu; tel. 0481-390238. DOMAČO REPO prodajamo. Tel. 3475278519. V ŠTANJELU NA KRASU prodajamo hišo z vrtom in parkirnim prostorom, cena ugodna oz. po dogovoru. Tel. 003864-0272290. Pogrebi DANES V RONKAH: 13.30, Stanislava (Irene) Stefancich vd. Toffoli (iz goriške splošne bolnišnice ob 12.45) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu, sledila bo upepelitev. 16 Sreda, 6. novembra 2013 MNENJA, RUBRIKE O NAŠEM TRENUTKU Separatisti, avtonomisti in protievropska gibanja Ace Mermolja / Za uvod k razmisleku bi se za trenutek vrnil k izidom volitev na Južnem Tirolskem. Izidi so pokazali premik, ki ne preseneča. Sredinska in v bistvu do Italije lojalna SVP prvič v svojem nastopanju ni presegla večine glasov in se »zaustavila« pri 45 odstotkih, kar vseeno ni malo. Uveljavila pa so se gibanja, ki zagovarjajo nemški separatizem. Niso nov pojav, vendar so doslej našla svoje manjše mesto v veliki Volkspartei. Želja po priključitvi k Avstriji ne potrebuje poglobljenih razmišljan. Bocenska pokrajina v svoji celoti občuti krizo manj, kot jo ostali predeli Italije. Dvojno tržišče in dvojni turizem, italijanski in nemški, zagotavljata prebivalstvu blagostanje, vendar se elementi krize poznajo tudi tu. Ljudje vidijo večjo varnost in več perspektiv v Avstriji ali v Nemčiji, čeprav pripadnost povečuje mit. Globljih razlogov za separatizem ne bi iskal. Se lahko v Trstu od omenjenih volilnih izidov kaj naučimo? Lahko slovenska manjšina gleda na spremembe na Tirolskem? Mislim, da ne. Priključitev Trsta k Sloveniji ali k Hrvaški se mi ne zdi mamljiva ideja. V Trstu so skupine obudile staro av-tonomistično idejo o STO. Pravne in zgodovinske razprave so tudi v tem primeru nesmiselne. Nekateri pač mislijo, da bi samostojni Trst z zaledjem boljše živel kot sedaj, ko je del Italije in z njo šibkega dela Evrope. Dokazati tezo boljšega življenja z resno analizo je malce težko, vendar ni še nihče pisal pravljic z računicami. Kdor verjame v dobroto tržaške avtonomije, pač verjame, vsaj dokler bo imela nekatere razloge in odmev. Ko bi se gibanje za STO spremenilo v stranko in kandidiralo na prihodnjih občinskih volitvah, bi verjetno razgibalo tukajšnjo politično sceno in spremenilo sedanja ravnovesja. Za Svobodno tržaško ozemlje bi volilo kar nekaj Slovencev, ne vem pa, kateri stranki bi odvzeli največ glasov. Vsekakor bi tržaško politično življenje doživelo večji ali manjši zasuk. Omenjeni trendi, ki vodijo k separatizmom, k avtonomijam in stran od Evrope, so markantni v vsej Evropski uniji in v evrskem območju. Prihodnjo pomlad bodo evropske volitve in Unija resnično tvega paradoks, da bo v evropskem parlamentu sedelo veliko število protievropsko nastrojenih poslancev. Zadeva je malce smešna, vendar ima svoje emotivne a tudi racionalne razloge in je zato resna . Osebno zagovarjam evropsko združevanje, obenem pa sem postal evroskeptik. Preveč desetletij ostaja Evropa nedograjen načrt in morda, kar je slabše, dograjen do tiste mere, ki dopušča močnejšim, da prevladujejo nad šibkejšimi. Skratka, predolgo čakamo na resnično in demokratično federacijo evropskih narodov in manjšin. Nacionalne države so se z vstopom v EU odpovedale delom lastne suverenosti. Z vstopom v evro-klub so se odrekle celo lastni valuti. Ni pa organizma, kjer bi na višji ravni državljani Evrope lahko demokratično odločali o skupni usodi. Pristojnosti evropskega parlamenta so preveč omejene, drugače ne bi bilo potrebnih toliko drugih forumov in komisij, ki malo sklepajo, ker ne delujejo na osnovi demokratičnih volitev, ampak na kompromisih in, slabše, na merjenju moči. Evropa ima skupno valuto in skupno banko, nima pa skupne bilance, ki bi jo potrdili izvoljeni pred- stavniki. Pristojnosti skupne banke so omejene in daleč pod možnostmi ameriške, japonske ali kitajske centralne banke. Evropa ima skupen denar, zdijo pa se kletvice skupne evropske obveznice, ki jih izdajajo ZDA, Japonska in druge velike države. Članice EU plačujejo s skupno valuto, ki ima isto vrednost, zadolžujejo pa se z domačimi obveznicami, kar odloča o razmerjih moči ter o višini cene kreditov oziroma posojil. Evropa ima več skupnih sporazumov in skoraj vsi so restriktivnega značaja, kar pomeni, da nalagajo posameznim evropskim članicam obveze, ki so za gospodarsko močne države koristne, ker lahko najemajo poceni posojila in drago prodajajo lastne in varne obveznice. Šibke države pa morajo stiskati pasove zato, da ostajajo v predpisanih normah in s težavo vračajo dolgove. Devalvacijo preprečuje evro. V praksi to pomeni nižje plače delavcem, nižje socialne in drugačne storitve, kolektivno obu-božanje in obenem »umik« bogatega sloja, ki raje kot da bi vlagal v domače delo in razvoj, kupuje varnejše obveznice in valute močnih držav ter delnice transnacionalnih družb, ki ne občutijo krajevnih kriz. V odsotnosti demokratičnih nadnacionalnih politik, skupne bilance in solidarnostnega urejanja očitnih razlik, ki so bile že pred uvedbo evra, se evropsko vzdušje cepi na dvoje. Revnejši jug s Španijo in Italijo vred z žalostjo in jezo opazuje lastne politike, ko romajo na evropska srečanja kot šolarčki, ki niso opravili domače naloge in se bojijo spraševanja. Bogatejši sever pa z odporom opazuje slabo oblečene in nepripravljene sošolce, ki ovirajo razvoj in onemogočajo celotnemu razredu boljši študij. Ne bi raje razdelili razred ? Zamisel o Evropi z dvema hitrostma je bila že večkrat izrečena in je v svoji osnovi nagnusna. Skratka, sedanja Evropa je slabo urejena, ne funkcionira in je namesto solidarnosti ubrala pot sankcij in kazni. Zadnja palica je zloglasna trojka, ki bi ji nobeno demokratično izvoljeno državno vodstvo ne smelo dovoliti, da pristane na nekem državnem letališču. Trojka namreč ni izraz kakega izvoljenega telesa, ampak »zaprtih« inštitucij, kot so Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in Evropska komisija. Grčija je bila zgled delovanja teh birokratskih forumov. Slišali smo celo, da bi ne bilo škode, ko bi mala Grčija izstopila iz Unije in iz evro območja. Nisem pa še slišal, da bi lahko kaka manjša ameriška država zaradi slabih bilanc (take države obstajajo) odstopila od dolarja in pričela poslovati v neki domači valuti. Montana bi lahko imela na svojih bankovcih kravjo glavo, Aljaska belega medveda itd. Kaj takega se zdi povsem nemogoče. V Evropi pa mnogi odkrito govorijo o drahmi ali liri. V takem položaju je povsem razumljivo, da imajo v evropskih državah protievropski populizmi svoj glas in svojo privlačnost. V Italiji je Grillo že prižgal svoje komedijske motorje, Berlusconi mu bo sledil iz kakega socialnega centra. Na krajevnih ravneh pa preprosto želijo iz Italije ven: v Bocnu v Avstrijo, v Trstu pod zaščito Mihca in Jakca. Vsekakor iz Evrope ven. Razlogi so skupni, tansnacionalni in razumljivi. Skratka, ni več dovolj, da evropeisti prepričujemo populiste z lepimi besedami, ki izpadejo prav tako votlo kot razne separatistične fantazije. čezmejno sodelovanje - V nedeljo, 17. novembra, v Gorici Že 13. potujoča prireditev Starosta mali princ Oblikujejo jo Krožek Kru.t in Društva upokojencev iz Trsta in Gorice ter s Koprskega in Novogoriškega V nedeljo, 17. novembra, se udejanja že 13. izvedba potujoče prireditve Starosta mali princ, ki jo oblikujejo krožek Kru.t, Društvi slovenskih upokojencev iz Trsta in Gorice ter društva upokojencev z Novogoriškega ter Koprskega. Gre za koncertno prireditev v navezi štirih mest, ki se je porodila iz želje, da bi se tamkajšnji prebivalci, predvsem upokojenci družili in navezovali nova poznanstva in prijateljstva, ki bi presegala vsako mejo in razmejitev. Tako se bodo na odru goriškega kulturnega doma zvrstili ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev iz Gorice, moški pevski zbor Bertoki - Prade, moški pevski zbor Fran Venturini in mešani zbor Slavec - Solkan. Koncert bo uvedel otroški zbor, ki ga sestavljajo učen- ci dvojezične šole iz Špetra in deluje v sodelovanju z Glasbeno matico. Razigrane Male lujerje že vseh deset let vodi David Klodič. V prvih popoldanskih urah se bodo vsi udeleženci, ki prihajajo iz Trsta in Kopra, pevci in publika, zapeljali do spomenika na Cerju, kjer se bodo srečali s krajevnimi predstavniki. Ogledali si bodo mogočen spomenik v stolpni obliki in razstavo, ki je postavljena v treh nadstropjih in obravnava slovensko zgodovino od predzgodovine do nastanka nove Jugoslavije ter samostojne države Slovenije. Ob lepem vremenu se z gornje ploščadi nudi obiskovalcu pogled po celotni Primorski in dlje do Triglava, Tržaškega zaliva in Furlanske nižine. Po zaključenem ogledu se bodo zapeljali do goriškega kulturnega doma, kjer bo ob 17. uri stekel koncert z nagovori organizatorjev in zborovskimi nastopi ter sklepnim skupnim petjem vseh zborov ob splošni zavesti, da so se v letih stkane prijateljske vezi utrdile in obogatile. Prav tako bo izpostavljena ena vodilnih niti prireditve o medgenera-cijskem sodelovanju v prepričanju, da je medsebojno spoznavanje in povezovanje med generacijami vse bolj potrebno in zaželeno za razvoj skladne in sodobno usmerjene družbe. Dan bo doživet kot vsebinsko bogat pozno jesenski praznik med prijatelji in znanci in kdor ga želi deliti z ostalo družbo, naj se čim prej zglasi na Kru.tu, kjer bo dobil podrobnejše informacije. JEZIK NA OBROBJU Naša tržaška in goriška slovenščina se precej razlikujeta od matične, kjer v pogovornem jeziku kar mrgoli nemških spakedrank. Kot pri nas vsak otrok ve, kaj je kačavite (cac-ciavite v ital., da ne bo nesporazumov zaradi fonetične pisave), tako ve vsak Ijubljanski, celjski in mariborski, kaj je šraufenciger, imajo pa oboji kar nekaj težav, preden se spomnijo, da se temu orodju po slovensko reče izvijač. Takih izrazov bi lahko našli kar celo vrsto, težje pa je našemu mlajšemu študentu razložiti, kaj je slovenska cimra po tržaško, ali tudi po italijansko. Zaman jo iščemo tudi v Šlenčevem Slovensko - italijanskem slovarju. Niti v SSKJ je ni. Več sreče imamo, če pogledamo v Pravopis. Tam je že l. 1962 našla svojo uradno potrditev. Z oznako sleng.je zabeležena oblika cimer (sostanovalec) in cimra (sostanovalka). Kdor zna nemško, se bo spomnil na besedo Zimmer - slov. soba. V starejših slovarjih, tudi v Wolfovem pa najdemo zabeleženo še Zimmerherr -podnajemnik kake izbe., t.j. današnje sobe. Slovenci so vedno (že pod Av-stro-Ogrsko) oddajali sobe podnajemnikom, pravili so jim Zimmer- PISMA UREDNIŠTVU Brda Odgovor odbornika Marjana Drufovke na strahoten spodrsljaj občinske uprave iz Števerjana nam razloži samo naslednje: ves njegov odgovor in razlaganje, kako in zakaj je prišlo do nesrečnega napisa na zelo vidnem prostoru v Brdih je samo ta: odbornik Drufovka nam hoče pokazati, kako dober plezalec po veliki stekleni steni je, ker to, kar hoče dokazati ali opravičiti, je enako temu plezanju, kjer nikdar ne uspeš priti na cilj! Prav tako nas ne bo nikdar uspel prepričati, da je to, kar so zagodli v Števerjanu, edino dobro ! Mislim, da si Števerjan, poznan po krasnem Festivalu slovenske narodno-zabavne glasbe, kaj takšnega ni zaslužil! Ampak korajžno odbornik Dru-fovka: edina rešitev ni plezanje, ampak čopič v roke in po besedi »Col-lio« se doda en lep štrih in besedo B R D A!!! In srečno ! Lucijan Kocman herr. Ženske niso imele ne izobrazbe ne službe, zato tudi sob v tujih mestih niso potrebovale in tudi posebnega naziva ne. Enako velja tudi za študente in dijake, ki so stanovali pri študentskih gospodinjah. Po zadnji vojni je bila velika stanovanjska stiska, oblasti so kar z ukazom dodeljevale sobe ali dele stanovanj tujim, nedružinskim članom. Večina družin je v prvih letih socializma dobila sostanovalce. O tem piše marsikaj Angela Vode. Študentov in študentk je stanovalo več v eni sobi, v domovih ali tudi pri zasebnikih. Ker niso bili ne gospodje ne gospe, ampak tovariši in tovarišice, so se iz cimerherjev prelevili v cimre - sostanovalce. Fant je postal cimer, dekle pa cimra. Uveljavili so se v študentskem slengu. Razlag o izvoru cimrov in cimer nisem našla še nikjer. Nastanek tega poimenovanja poznam iz lastne izkušnje, ker sem ta prehod še sama doživljala. Tudi današnji študentski žur izvira še iz predsocialističnih časov. Poznale so ga slovenske mestne gospe. Ime je dobil iz francoščine - jour fixe; bil je stalni dan v tednu, ko so se gospe sestajale pri eni ali drugi, včasih tudi v kavarni. Zelo je bilo razširjeno kartanje, Hrup - naš vsakdanji kruh? V nedavni kolumni, objavljeni v rubriki Sklad Mitja Čuk svetuje, ste se lotili izjemno aktualne in resnično skrb zbujajoče teme o hrupu. Naslov je obetal nekoliko specifično razmišljanje, saj je pozornost usmeril na odnos hrupa in sluha, bralec pa je kaj kmalu uvidel, da sestavek zajema mnogo širšo problematiko. Lahko smo hvaležni (domnevam) avtorici, da se je polotila teh vprašanj, saj je hrup, kakor se je zapisalo meni, skoraj naš vsakdanji kruh. Prav povsod je prisoten, je moteč in škodljiv. Pišem pa zato, ker me skrbi določena neobčutljivost do tega vprašanja pri nekaterih institucijah, za katere vemo, da temeljijo na etično izpričani in udejanjeni ljubezni do bližnjega, pozabljajo pa, da tudi same prispevajo »zvok, ki vzbuja nemir«, torej hrup. V mislih imam pogosto in močno zvonjenje cerkvenih zvonov ter (nočno) oglašanje cerkvenih ur. Ta moja misel je absolutno zunaj vprašanja verskega prepričanja. Gre izključno za hrup kot tak. Med pri imenitnejših slojih posebno tarok in bridž (takrat vedno zapisan po angl. bridge). V socializmu so študenti žur posodobili, spremenil se je v domačo zabavo (sleng, žur) in poslovenil v žurko, iz njih sta nastala glagola žurati in žurirati. Takih zabav med obema vojnama še ni bilo. Če so bili meščanski starši bolj demokratični, smo doma prirejali hausbale - domače plese. Jedačo in pijačo so za hausbal prispevali starši, in tudi popolnoma brez nadzora nas niso pustili. Glavna zabava je bil ples, pijače, posebno alkoholne, ni bilo toliko, da bi stopila komu v glavo, največkrat nič. Hausbal ni bil veseljačenje, kar je v Pravopisu zapisano za žuranje, bil je skromna zabava. Mize in stole smo potisnili k zidu in plesali ob zvokih gramofona. Lelja Rehar Sancin ftlfi vrsticami, čeprav ni v sestavku nikjer izrecno izpostavljeno, se čuti, kako je v problematiko vključeno tudi omenjeno vprašanje. Če ni, se opravičujem. Menim in iz izkušenj tudi vem, saj stanujem tako rekoč pod vaškim zvonikom v strnjenem naselju, da zvonjenje nedvomno povzroča škodljiv hrup, kakršen je v sestavku podrobno opisan. Se vam ne zdi, spoštovani bralec, da bi morali tudi verujoči in cerkvene oblasti, ne le državni organi, vplivati na izboljšanje stanja in v ljubezni do bližnjega vsaj ublažiti hrup cerkvenih zvonov? Tako bi njihov glas ostal glasba, torej tisto, kar je res vredno, za Boga in za Človeka. Radivoj Pahor, Renče Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu w Sreda, 6. novembra 2013 1 l Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Nadal začel masters v Londonu LONDON - Prvi igralec sveta Španec Rafael Nadal je zanesljivo prišel do prve zmage na zaključnem turnirju sezone v Londonu. V španskem obračunu je premagal tretjega tenisača s svetovne računalniške lestvice Davida Ferrerja s 6:3 in 6:2. Nadal se je reprezentančnemu kolegu oddolžil za poraz v polfinalu turnirja prejšnji teden v Parizu, hkrati pa se je močno približal osvojitvi prvega mesta ob koncu sezone. Prestižno lovoriko, ki jo osvojil že 2008 in 2010, si lahko zagotovi že danes, če bo premagal Švicarja Wawrinko. nogomet - Juventus v Turinu ustavil Real Madrid Težek poraz Ach volley LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Volleyja so v 3. krogu lige prvakov doma izgubili proti francoskemu Toursu z 1:3 (23, -26, -21, -17), s katerim naj bi se potegovali za drugo mesto v skupini. Tekma je pokazala, da je Tours trenutno boljša ekipa in da je za ACH realnost tretje mesto v skupini. Jasno je, da se oranžni zmaji ne bodo predali, optimizem lahko gradijo na prvih dveh nizih tokratne tekme, a bodo izgubljeno težko nadoknadili v Franciji oziroma na drugih dvobojih. Brez zmagovalca Skupina A Šahtar- Leverkusen 0:0, Real Sociedad - Manchester U. 0:0 Manchester U. 4 2 2 0 6:3 8 Leverkusen 4 2 11 8:5 7 Šahtar 4 1 2 1 3:5 5 Real Sociedad 4 0 1 3 1:5 1 PRIHODNJI KROG (27.11.) Leverkusen -Manchester U., Šahtar - Real Sociedad Skupina B Juventus - Real Madrid 2:2, Kopenhagen - Galatasaray 1:0 Real Madrid 4 3 10 14:4 10 Galatasaray 4 1 1 2 6:10 4 Kopenhagen 4 1 1 2 3:8 4 Juventus 4 0 3 1 6:7 3 PRIHODNJI KROG (27.11.) Real Madrid -Galatasaray, Juventus - Kopenhagen Cristiano Ronaldo je tudi v Turinu potrdil, da je izjemen igralec, gledalci pa so ga ves čas izžvižgali zaradi izključitve na škodo Chiellinija, ki jo je povzročil na prvi tekmi v Madridu ansa Skupina cp g Anderlecht 1:1, Olympiacos - Benfica 1:0 PSG 4 31 0 13:2 10 Olympiacos 4 2 1 1 6:5 l Benfica 4 11 2 3:5 4 Anderlecht 4 01 3 1:11 1 PRIHODNJI KROG (27.11. ) Anderelcht - Benfica, PSG - Olympiacos Skupina D Manchester C. - CSKA 5:2, Victoria Plzen - Bayern 0:1 Bayern 4 4 0 0 12:1 12 Manchester C 4 3 0 1 11:6 9 CSKA Moskva 4 1 0 3 6:12 3 Victoria Plzen 4 0 0 4 2:12 0 PRIHODNJI KROG (27.11.) CSKA - Bayern, Manchester City - Victoria Plzen Birsa najbrž tudi na Nou Campu Med današnje tekme sodi tudi dvoboj med Barcelono in Milanom (1:1 pred dvema tednoma v Milanu). Polom bi po mnenju mnogih opazovalcev odpihnil trenerja Milana Allegrija. Novogoričan Valter Birsa bo najbrž tudi tokrat začel v standardni postavi. V »skupini smrti« mora Napoli doma nujno premagati Marseille. Začetek tekem ob 20.45. TURIN - Juventus je v Ligi prvakov kot prvi preprečil novo zmago Real Madridu, kljub neodločenem izidu proti španskemu velikanu pa se je v svoji skupini znašel na repu lestvice, ker je Kopenhagen nekoliko presenetljivo premagal turški Galatasaray. Vendar za Contejevo moštvo nič še ni izgubljeno. Za uvrstitev v naslednjo fazo pa mora zdaj premagati Kopenhagen in osvojiti točko v Istan-bulu proti Galatasarayu, razen če slednji ne premaga Real. Objektivno močnejšemu nasprotniku se je Juventus upiral z zvrhano mero borbenosti. Tekma je bila zelo napeta, izenačena in zanimiva. Ekipi sta proti vratom sprožili kar 30 strelov, oba vratarja sta imela precej dela, vsega skupaj je bilo le 18 prekrškov. Juventus je bil v prvem polčasu nevarnejši. Čeprav je zadel šele po 11-metrovki z Vidalom (prekršek je v 40. min. izsili Pogba), je bilo vodstvo ob odmoru zasluženo. Real Madrid je svoj pravi obraz pokazal v drugem delu, a šele po izenačujočem zadetku. Caceras je v 7. min. slabo podal nazaj, njegovo napako pa je neusmiljeno kaznoval odlični Cristiano Ronaldo. Špansko moštvo Carla Ancelottija je v nadaljevanju sprožilo več nevarnih akcij, (Xabi Alonso je zadel prečko), dvakrat pa je bil pred kapitulacijo tudi Real, dokler ni v 15. min. v protinapadu mojstrsko zadel tudi Bale za vodstvo z 2:1. V 25. min. je z glavo končni izid postavil visoki Llorente, ki je po podaji po zraku zmagal dvoboj s svojim branilcem. Real je imel do konca tekme terensko premoč, a ni napadal preveč odločno, da se ne bi pustil vnovič presenetiti. Proti razpoloženim domačim igralcem je točka prišla prav tudi gostom. Juventus - Real Madrid 2:2 (1:0) Strelci: Vidal (11-m) v 42., Ronaldo v 52., Bale v 60. in Llorente v 66. min. Juventus: Buffon; Caceres, Barzagli, Bo-nucci, Asamoah; Vidal, Pirlo, Pogba; Marc-hisio, Llorente (od 88. Giovinco), Tevez (od 80. Quagliarella). Real Madrid: Casillas; Sergio Ramos, Varane, Pepe, Marcelo; Khedira, Xabi Alonso (od 70. Llarramendi), Modrič; Bale (od 75. Di Maria), Benzema (od 80. Rodriguez), Cristiano Ronaldo. nogomet - Koper prevzel vodstvo V Sloveniji bo izenačeno Krhin v ponedeljek najboljši v dresu Bologne - Neverjetno v 4. slovenski ligi goletnega Handanovičevega deloda SLOVENIJA - Tokrat bomo začeli v Sloveniji in ne v Italiji. Primorski nogometni prvoligaš Koper, ki ga trenira nekdanji nogometaš Udineseja Rodolfo Vanoli, je po 16. krogu prevzel vodstvo na lestvici. Koprčani so premagali večnega tekmeca iz Domžal z 1:0, Maribor pa je nepričakovano izgubil v domačem ljudskem vrtu proti Triglavu z 2:1. Mariborse »vijole«, ki bodo v nedeljo (ob 17.00) gostovale v Novi Gorici, imajo sicer tekmo manj. Koper bo že v petek gostoval pri presenečenju letošnje sezone, četrtouvrščeni ekipi Za-vrče iz Haloz. Letošnja prva slovenska liga bo kot kaže veliko bolj izenačena, saj Maribor ni več tista ekipa, ki smo jo bili vajeni videti v zadnjih sezonah. Mogoče so se nogometaši iz štajerske prestolnice v prvem delu sezone osredotočili bolj v nastope v evropski ligi, kjer igrajo solidno in lahko še napredujejo v spomladanski drugi del pokala. Zelo blizu vrhu lestvice je tudi Gorica, ki je letos pod taktirko Luigija Apollonija postala podružnica Parme. V nedeljo je v Ljubljani (2:2 z Olim-pijo) v novogoriškem dresu igralo kar osem Italijanov. Za primerjavo: v začetni enajsterici ima več slovenskih igralcev repenski Kras v elitni ligi. ITALIJA - 11. krog A-lige se je v ponedeljek zvečer zaključil z delitvijo točk Bologne in Chieva. Rožnata Gazzetta je kot najboljšega v dresu Bo-lonjčanov imenovala Reneja Krhina (ocena 6,5). Medtem ko je Boštjan Cesar pri Chievu prejel oceno 6. Samir Handanovič (Inter) se v Vidmu ni pustil presenetiti. Milančani so namreč z gladkim 3:0 premagali nekdanjega dol- jalca. Milan Valterja Birse je že v soboto na domačem San Siru izgubil (0:2) proti Fiorentini Josipa Iličiča (slednji je še poškodovan). Birsa igra v zadnjih krogih vse manj prepričljivo. SLOVENCI DRUGJE - Za deželo s sončne strani Alp sta bila konec tedna zanimiva dva derbija, beograjski, med Partizanom in Crveno zvezdo, ter valižanski, med prvoligašema iz Walesa v Premier League Cardiff City in Swan-seo. Na Millenium Stadiumu v Car-diffu, sicer svetišču ragbija, so zmaga- V- - www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Bo Tina Maze kljub slabemu nastopu v Soldnu tudi letos osvojila svetovni smučarski pokal? O Da O Ne O Ne vem Q Me ne zanima li domačini (1:0), pri katerih pa tokrat ni igral primorski nogometaš Etien Ve-likonja. Obe valižanski ekipi sta v prvi angleški ligi nekje na polovici lestvice. V Beogradu je pred prepolno Maraka-no (tudi tokrat ni šlo brez izgredov) zmago slavila Crvena zvezda z 1:0. Veselila sta se tako njen trener Slaviša Sto-janovic kot slovenski nogometaš Nejc Pečnik. V prvi hrvaški ligi je drugič letos izgubila Rijeka Matjaža Keka. V Splitu so proti domači ekipi RNK Split izgubili z 1:0 (Matije Škarabota tokrat ni bilo na igrišču). V nemški drugi ligi je mrežo Munchna 1860 zatresel tudi Koprčan Zlatko Dedič. Njegov Dynamo iz Dresdna je v gosteh zmagal s 3:1. REJA ODHAJA V RUSIJO? - Lo-čniški trener slovenskih korenin Edy Reja bi lahko v nadaljevanju sezone prevzel moskovski Dinamo. 20-letni Nejc Praprotnik iz Cerknega bo kot kaže svojo nogometno pot nadaljeval na Škotskem, kjer ga snubi drugoligaš Livingstone. PA ŠE RES JE ... - V četrtoliga-škem prvenstvu Enotni primorski nogometni ligi se je konec tedna pripetil nevsakdanji dogodek. Tekma v Piranu med domačo ekipo Portorož Piran in Ilirsko Bistrico je trajala le dobrih 12 minut. Gostje so namreč prišli na gostovanje le s sedmimi igralci, kar je po pravilniku minimalno število za regularno igranje. Igrali so torej 11:7. Po slabih četrt ure se je poškodoval gostujoči igralec in sodnik je moral prekiniti tekmo. Portorož Piran bo tekmo zmagal brez boja s 3:0. V primorski ligi vodi na lestvici Bilje pred Vipavo. (jng) APrimorski ~ dnevnik košarka Rubini bi rad sedel na klopi Trsta V nedeljo so v tržaški športni palači predstavili knjigo časnikarjev Oscarja Elenija in Gian-franca Mede o Cesareju Rubini-ju. Cesare Bruto Benito Rubini, imenovan Rino, se je rodil 2.no-vembra 1923 v Trstu, sin pomorščaka Mirka iz Splita in matere Marice, po rodu iz Črne Gore. Končnica -ini je dokaj sumljiva (Rubic?), a o tem nisem našel nobenih virov. Kakorkoli že, Rubini se je vedno čutil Tržačan, ali, kot je povedala njegova sestra Laura, Rojančan. Srednja generacija se ga spomni predvsem kot trenerja v šestdesetih in sedemdesetih letih, nato pa še kot odgovornega za italijansko košarkarsko reprezentanco v osemdesetih. Starejši pa se mogoče spomnijo, da je v prvih povojnih letih igral istočasno košarko (pozimi) in vaterpolo (poleti), z italijansko vaterpolsko reprezentanco pa celo osvojil zlato na OI v Londonu leta 1948. Za zasluge v obeh športih je prišel kar v dve Hall of fame (ameriške galerije najslavnejših v raznih športih). Kar pa je bilo za Rubinija značilno, je to, da je bil izreden borec: neusmiljen branilec v vaterpolu in neizprosen igralec in trener na košarkarskih igriščih. Mesto trenerja milanske Olimpie je zapustil, ko se je zavedal, da se časi spreminjajo, ko je igralce začel zanimati predvsem denar in ni bilo več tistega zanosa, ki je skupino Tržačanov gonila, da so se vsak teden vozili s kamionom v Milan in tam igrali kot Triestina Milano. Časi, ko je z milansko Olimpio Borletti leta 1951 nastopil v Gradišču ob Soči na odprtem igrišču s temperaturo minus pet, pa so bili pra- Ko sem takoj potem gledal tekmo med Tržačani in Brescio, mi je prišlo na misel, da bi Rubini prav rad sedel na klopi tržaške ekipe. Dalmasson ni mogel računati na poškodovanega Di Liegra, tudi Hoover ni še prav okreval, vsi pa so dali res vse od sebe, od Can-dussija pa do Fossatija, ki je nekaj minut celo branil kakih 30 centimetrov višjega Cuccarola (ki je z 221 cm najvišji italijanski igralec). Brescia je ekipa, ki odkrito računa na prva mesta, razpolaga z odličnimi posamezniki in dobrim trenerjem - tržaškim «pristopalcem» Martellossijem (poročen je s Tržačanko in živi v Trstu), ni pa ekipa z «dušo». Tokrat je zmagal razum nad srecem (59:74 za goste), mogoče pa vendar ne bo vedno tako. Morda bi v italijanskih prvenstvih res potrebovali nekaj več takšnega duha, ki smo ga zaznali v reprezentanci na evropskem prvenstvu v Sloveniji. Marko Oblak primorski_sport ^0 toiitter primorski_sport face book ^ 18 Sreda, 6. novembra 2013 ŠPORT / avtomobilizem - Andro Pertot Punto bo zamenjal V • V • I • za močnejši clio Pričakovanja iz komaj zaključene tekmovalne sezone se niso uresničila, kljub temu se Andro Pertot veseli novega izziva. Prvenstvo Lema Grande punto bo namreč zapustil za prestižnejši razred, ki bo združeval boljše pilote iz Srednje Evrope. Pertot bo po novem meril moči z dvajseterico drugih pilotov za volanom Clia RS v novem prvenstvu FIA Central Europe Zone. »Preskok iz Fiatovega Grande punto v Renaultov Clio je velika sprememba, nastavitve so popolnoma različne, pospeški pa veliko močnejši,« trdi 22-letni Sve-toivančan, ki je francoski dirkalni avtomobil že preizkusil na testiranju v Monzi in na 6-urni endurance preizkušnji v Brnu v začetku oktobra. Na Češkem je s četverico drugih slovenskih pilotov iz ekipe Lema racing osvojil tretje mesto. Prvič pa se je tudi preizkusil v nočni vožnji. Sezona v prvenstvu Grande punto se je za Pertota dobro začela, vendar ga je v drugem delu pestila smola. Tehnične okvare in odstopi so ga potisnili daleč od vodilnih. Na koncu je bil v skupnem seštevku tretji. Kljub ne uresničitvi načrtov, kjer si je mladi pilot zastavil osvojitev prvenstva, ga je dveletna izkušnja za volanom Punta veliko naučila. Postal je bolj občutljiv do teh- Svetoivančan Andro Pertot nike avtomobila, podrobneje je spoznal tudi tekmovalno okolje v zakulisju. S kančkom grenkobe je ugotovil, da sta tudi v manj vidnih prvenstvih finančni vidik in predvsem pokroviteljstva bistvenega pomena. V veliko oporo mu je bila tekmovalna struktura Leme Racing, ki mu je ponudila tudi volan Clia RS. Nov dirkalnik pa ga zelo navdušuje. Clio RS zmore do 200 konjski moči, sicer je veliko občutlivejši in hitrejši od vozil, na katerih se je doslej preizkusil. V novem prvenstvu bo moč poseči v vsakem trenutku po nastavitvah avtomobila, saj žreb avtomobilov ni predviden. Vsak pilot bo prvenstvo opravil z lastnim dirkalnikom. Za boljšimi piloti Clia RS je po testiranjih zaostajal za nekaj sekund, razliko pa bo poskusil nadoknaditi takoj na uvodnih dirkah sezone. Sicer se Pertot ostrejše konkurence, kjer nastopajo tudi profesionalni piloti, ne boji. Nasprotno mu sedež v Cliu RS pomeni uresničitev sanj in nastopanje na vrhunskih dirkališčih, kot sta avstrijski Zeltveg ali češki Brno. V pričakovanju novega prvenstva, ki se bo začelo naslednjo pomlad, bo zimsko sezono posvetil študiju in košarki, saj goji tudi športno ljubezen do košarke, kjer v dresu Bora nastopa v deželni C-ligi. (mar) košarka Bor drevi v Romansu za nove točke Bor Radenska bo drevi igral v Romansu zaostalo srečanje 5. kroga C lige proti doslej presenetljivemu nasprotniku, ki je po štirih zmagah v soboto doživel šele prvi poraz. Stebri letos na papirju oslabljene postave so play-maker Gaggioli ter krilna centra Carcich in Novogoričan Žigon. V vrstah KK Bor bo še naprej odsoten poškodovani Norbedo, vprašljiv pa je nastop Babicha, ki si je v soboto pretegnil mišico. V Ronkah čaka zaostala tekma tudi D-ligaša Kontovela. Domači šport Danes Sreda, 6. novembra 2013 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 21.00 v Romansu: Romans - Bor Radenska DEŽELNA D-LIGA - 20.45 v Ronkah: Ronchi - Kon-tovel UNDER 17 DRŽAVNI - 19.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - CBU NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 20.30 v Spetru ob Soči: Ison-zo - Vesna DEŽELNI POKAL - 20.30 v Rauscedu: Vivai - Primorec ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.30 vTrstu, šola rossetti: CGS - Zalet Kontovel; 20.30 v Dolini: Zalet Breg - Killjoy \ O O K Združena ekipa Soče Združena ekipa Olympie Under 16: na Goriškem z dvema ekipama Z nastopi so na Goriškem začele tudi odbojkarice do šestnajst let. V okviru projekta o sodelovanju so naša društva vpisala v prvenstvo dve ekipi z igralkami vseh društev. Močnejša nastopa kot Soča, trenirata pa jo Paola Ursič in Urška Vrečko. Gre za dokaj perspektivno ekipo, ki meri na zgornji del prvenstvene lestvice. Po treh krogih ima na lestvici pet točk, v nedeljo je gladko izgubila proti vodilni Mossi. Dekleta letos prvič trenirajo trikrat na teden, prvič tudi igrajo z enim samim podajalcem, kar zahteva še nekaj več uigranosti. Ekipo pod imenom Olympia od letos vodi Novogoričan Primož Vidič, gre pa v bistvu skoraj izključno za igralke mlajše kategorije under 14. V prvih krogi so naletele na starejše in močnejše nasprotnice, v naslednjih krogih pa bi lahko končno prišle tudi na svoj račun. Postavi naših ekip Olympia: Chiara Bergnach, Marta Fajt (obe 1998) Silvia Ivančič, Valentina Kosič, Ilaria Pacori, Valentina Terpin, Veronika Onesti, Tijana Borič, Lara Colja, Mateja Ferfolja (vse 2000), Denise Frandolič, Alessia Leopuscech, Jasmin Petruz (vse 2001). Trener: Primož Vidič; spremljevalca: Marko Terčič in Andrej Vogrič. Soča: Klara Terčič (1998), Jasmin Butkovič, Giulia Černic, Sofia Gergolet, Demetra Jarc, Erika Ocretti, Iris Petruz, Gaja Sardoč, Anna Violin, Veronika Winkler (vse 1999), Sara Del Pino, Alessandra Doria, Letizia Gerin, Jana Juren, Nika Tomsič (vse 2000). Trenerja Paola Ursič in Urška Vrečko odbojka - Under 19 moški V Guminu že ključna zmaga Olympie za vrh Deželno odbojkarsko prvenstvo do 19 let se je pravzaprav komaj šele dobro začelo, v ponedeljek zvečer pa je bilo v njem že odigrano eno ključnih dejanj sezone. Olympia se je namreč v Gu-minu pomerila s tamkajšnjo ekipo, edino, ki bi jo lahko preprečila osvojitev prvenstva in (od letos) direktno uvrstitev na državni finale. No, izšlo se je po želji, Olympia je zmagala z 1:3 (25:12, 27:29, 16:25, 20:25), dejansko pa je šlo za zelo zanimiv dvoboj in lepo zmago naših fantov. Domači VB Gemona nastopa namreč v tem prvenstvu skoraj z isto ekipo kot v C-li-gi in je zato predstavljal pravi preizkusni kamen. V prvem setu se igralci Olympie nikakor niso znašli in gladko izgubili, trda pa jim je predla tudi v izjemno kakovostnem drugem setu, v katerem so že izgubljali z 22:18. Tedaj so krasno reagirali, ujeli Guminčane, ti so sicer imeli na voljo še tri zaključne žoge, naposled pa je Olympia osvojila set z 29:27. Peršolja je pri izidu 27:27 dosegel direktno točko s servisom, kar je Olympii odprlo pot do končnega zmagoslavja, saj so demo-ralizirani gostitelji v naslednjih dveh se-tih popustili na celi črti. Kljub temu, da igralci Olympie med tednom ne vadijo skupaj, kar vpliva na uigranost, so tokrat spet pokazali, da so iz pravega testa. Toč- Sandi Peršolja kroma ke za Olympio so dosegli Terpin (25), Vogrič (10), Cobello (6), Corsi (5), Peršolja (13) in Princi 3. V nedeljo je Olympia s 3:0 (25:13, 25:14, 25:14) premagala tudi Pasiano. šah - Ekipno DP Genzo in Gruden prispevala točke za 5. mesto SST Tržaško društvo SST 1904je na ekipnem mladinskem državnem prvenstvu v konkurenci štiriintridesetih ekip doseglo zelo dobro deveto mesto. Prehitela je veliko ekip z znatno višjim povprečnim elo ratin-gom. Po začetnih dveh porazih proti prvemu in enajstemu nosilcu so nanizali tri zmage in en remi. K uspehu sta poleg Filippa Ca-mane (4,5/6, peti najboljši na drugi šahovnici), odločilno pripomogla naša predstavnika Enrico Genzo (4,5/6, tretji najboljši na tretji šahovnici) in Matej Gruden (4,5/6, peti najboljši na peti šahovnici). Alberto Ju-rissevich pa je na prvi šahovnici proti močnim nasprotnikom dosegel le eno točko. (Marko Oblak) NOGOMET Sedem golov Krasa V zaostali tekmi so mladinci Krasa kar s 7:4 (4:1) premagali tržaški San Giovanni in ga dohiteli na 3. mestu lestvice deželnega prvenstva. V pravem nalivu so na Rou-ni največ pokazali v prvem polčasu, ko so igrali res dobro, v drugem pa bi se skoraj pustili dohiteti (4:3), vendar so se spet zbrali in dosegli še tri gole. Strelci za Kras: Maio 2, Tawgui 2, Simeoni, Petracci, Vescovo. KOŠARKA Mladinci Jadrana tesno Kljub okrnjeni postavi je Jadran prišel do zmage. Potem ko si je v tretji četrtini priigral večjo prednost, bi v končnici skoraj zapravil zmago, naposled pa le obdržal mirno kri. Ob 25 točkah Martina Ri-dolfija treba omeniti še 25 skokov visokega Leghisse. Codroipese - Jadran ZKB 64:65 (22:19, 32:37, 40:55) Jadran: Regent 2, Sternad 5, Gregori 2, Leghissa 8, Ridolfi 24, Peric, Mattiassich 10, Kocijančič 14. Deželno prvenstvo Domovci so začeli deželno prvenstvo U19 s porazom proti tržaški ekipi Liberta-sa . Škoda, saj so Zavrtanikovi varovanci v prvi četrtini prikazali odlično igro in tudi po-vedli s 30:19. Nato pa so nasprotniki igrali bolj agresivno obrambo, ki je spravila v težave Domov napad. Po izenačeni tretji četrtini so v zadnjih minutah srečanja nasprotniki zadevali kot za stavo in zasluženo osvojili srečanje. Pri Domu si zaslužita pohvalo Bogaro in Raida, ki sta bila najboljša strelca ekipe. (av) Dom Gorica - Libertas Ts 67:85 (30:19, 41:38, 55:59) DOM: Zera 2, Franzoni 11, Coz 6, Vasic, Gaggioli, Bensa 14, Mattiussi, Antonel-lo, Cianetti 2, Bogaro 17, Raida 15. 13 Obvestila SK DEVIN prireja Smučarski sejem od 6. do 17. novembra v nakupovalnem centru GranDuino v Devinu s sledečim urnikom: zbiranje rabljene opreme: sreda 6. in četrtek 7. novembra od 10 do 19.30. Prodaja: Sobota 9. in 16.novembra od 10. do 19.30 in Nedelja 10. in 17.novembra od 10. do 19.30 - Pon. 11., Tor. 12., Sre 13., Čet. 14., Pet 15. novembra od 15.30 do 19.30. Prevzem neprodane opreme: Ponedeljek 18. in Torek 19.novembra od 10. do 19.30 AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 7. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 8., od 18. do 21. ure; sobota, 9., od 16. do 21. ure; nedelja, 10., od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org namizni tenis - Nižje lige V C2-ligi Kras končno prvič zmagal Po premoru so prejšnji konec tedna bili krasovke in krasovci zaposleni v raznih deželnih namiznoteniškh ligah. C-2 ligaši so igrali proti slabši ekipi TT Trie-ste-Sistiana in prvič letos zmagali z zgovornim rezultatom 5:1. Za nasprotnike sicer ni nastopil neugoden igralec Vincen-zo Sportiello, kar pa verjetno vsekakor ne bi spremenilo končnega izida. Edi Bole (dve točki na sobotni tekmi), Fabiani Tom (tudi dve) in Gianni Rotella (ena točka) so igrali brez trenerja-igralca Dušana Mic-halka, resnici na ljubo pa bi bila njegova pomoč tokrat odveč. V D-1 ligi je Kras A spet klonil, tokrat z rezultatom 5:3, kar je že tretji zaporedni poraz. Ekipa Cus Udine ima v svojih vrstah povprečne igralce, tako da bi bila zmaga resnično v dometu »A-jevcev«. Na slab dan je naletel Ettore Malorgio, ka- teremu ni uspelo premagati nobenega nasprotnika. Največji doprinos je dala Sonja Doljak z dvema osvojenima točkiama eno pa je prispeval Simone Giorgi. Kras B je prvič, sicer za las, izgubil proti goriški Az-zurri (5:4). Brez težav je vse tri nasprotnike premagala Claudia Micolaucich, Livio Tagliapietra je dodal še točko, Katarina Mi-lič pa se je znašla pred neljubo nalogo: igrati v odločilni tekmi za zmago. Proti goriški Slovenki Jasmin Lutman ji ni uspelo zdržati pritiska in poraz je bil neizbežen. V moški D-2 ligi »open« beležimo za Kras poraz in zmago. Roberto Trampus, Paolo Fabris, Alen Corbatti, Monica Mo-setti, Isabella Torrenti so najprej gladko izgubili proti Astri San Vito s 5:1 (točko je osvojila Mosettijeva), nakar so zmagali z DLF Isontino s 4:2. Dve točki je prispevala Mo-settijeva, po eno pa Torrenti in Fabris. (R) / RADIO IN TV SPORED Sreda, 6. novembra 2013 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Film: Ex (kom., It., i. C. Bisio) 23.45 Aktualno: Porta a porta Rai Due 6.55 Risanke 8.10 Nad.: Cuori rubati 8.35 Nad.: Heartland 9.20 Nan.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.00 Nad.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: NCIS 20.30 23.05 Dnevnik 21.00 Nan: Una mamma imperfetta 21.10 Film: Shall we dance? (rom., i. R. Gere, J. Lopez) 23.20 Film: Conan the Barbarian (pust.) Rai Tre Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel- ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (5. novembra 2013) Vodoravno: resa, kros, omikanost, mit, le, Eo, alibi, T. B., Irena, Cres, RAI, Brooks, Bruno Kneipp, ris, re, Apius, avtomobilizem, nejasnost, efa, era, I. A., to, Mak; na sliki: Irena Rustja. pietro 8.50 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 20.45 Champions League, Barcellona - Milan 22.50 Champions League Speciale C/ Italia 1 6.55 Nan.: Friends 7.50 Nan.: La vita se-condo Jim 8.45 Nad.: The Middle 9.45 Nad.: Royal Pains 10.35 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Show: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: Two Broke Girls 16.10 Nan.: How I met your mother 17.05 Nan.: Community 18.00 Nad.: Mike & Molly 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Film: Tata Matilda e il grande bot-to 23.20 Film: Un semplice desiderio La l LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: Due South 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 La gabbia ^ Tele 4 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.10 Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione -Leonardo 15.00 Dnevnik LIS in Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La signora del West 15.50 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.15 Nan.: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.15 Gazebo u Rete 4 6.10 Rubrika: Media Shopping 6.25 Nan: Chips 7.20 Nan: Charlie's Angels 8.20 Nan: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Le ali delle aquile 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Serija: The Mentalist 23.05 Serija: Rizzoli & Isle 23.55 Dentro la notizia Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Me-ridiani 15.30 Pogovor z... 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben 17.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 18.00 Lynx Magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Slovenski magazin 20.30 City folk 21.00 L'appuntamento 21.45 Avtomobilizem 22.15 Artevisione 22.45 Le parole piu belle 23.15 K2 Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 16.45 Pravljica 9.30 17.30 ŠKL 10.3011.30, 13.00, 14.30 Videostrani 12.00 Vedeževanje 18.30 Naš čas 19.30 Žogarija v Lendavi 20.00 Med nami 21.00 Energetska samopomoč 21.30 Dok. film: Fenomen Bruno Groning, 1. del 23.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Video-strani pop Pop TV 6.00 Risanke in otr. serije 8.35 16.45 Nad.: Vihar 9.2510.35, 11.45 Tv prodaja 9.4014.55 Nad.: Ljubljena moja 10.5015.50 Serija: Rožnati diamant 12.0017.55 Nad.: Divja v srcu 12.55 Serija: Lepo je biti sosed 13.30 Nan.: Pod eno streho 14.25 Serija: Jamie - Obroki v pol ure 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 7.00 Deželni dnevnik 7.2512.45 Italia economia e prometeo 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.00 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 16.30 19.30, 20.30 Dnevnik 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 20.00 Happy hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved |r Slovenija 1 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.15 Risnake, otroške oddaje in nanizanke 12.00 Portret: Mostovi besed 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.4018.35 Risanke 15.45 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Hvala za Sunderland (Slo.) 21.40 Film: Čikorja an' kafe (anim.) 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Odkrito (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 13.55 Slikovitih 55 15.15 Glasnik 15.45 Evropski magazin 16.10 Mostovi - Hidak 16.40 Slovenci po svetu 17.25 Nogomet: pokal Slovenije, Domžale - Olimpija, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Koncert Dan D: Tiho, pon. 22.05 Bleščica, odd. o modi 22.35 Omnibus: Generacija 2013 (t Slovenija 3 6.35 Primorska kronika 8.00 8.30, 17.30 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 8.55 17.50, 18.50, 19.30 Kronika 9.00 Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, prenos 12.00 Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, prenos 14.00 Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos 15.15 Utrip 16.35 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 23.00 Aktualno 21.30 Žarišče 21.45 23.20 Kronika 21.55 Sporočamo 22.00 Globus 22.30 Točka preloma 23.30 Od- i I 21.00 Nad.: Bones 22.25 Nad.: Prevara 23.20 Nad.: Po sinovi sledi Kanal A 6.55 Risane serije 8.20 Nan.: Jimova družina 8.45 Serija: Mladi zdravniki 9.10 Faktor strahu ZDA 10.0017.00 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.50 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Malo za šalo 13.10 Nan.: Trenutki pred smrtjo 14.1019.25 Nan.: Očko-ti 14.40 Film: Besede morja 16.30 18.00, 19.55 Svet 16.35 Nan.: Šola za pare 19.00 Nan.: Blaženi med ženami 20.05 Film: Smrtonosno orožje 22.15 Film: Pesek smrti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 „Trdno verujem, kar me je mati učila" - Življenje in delo Virgila Ščeka; 11.00 Studio D; 12.00 Od srede do srede; 12.40 Hrana za dušo in telo; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radio punt; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Nevenka Ko-vačič Reminiscence - 8. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer na RK; 20.05 Utrip kulture; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, IRIS Sreda, 6. novembra Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA C'era una volta in America ZDA 1984 Režija: Sergio Leone Igrajo: Robert De Niro, James Woods in Elizabeth McGovern r Dogajanje Leonejevega filma iz leta 1984 je postavljeno v prvo polovico prejšnjega stoletja, ko sta Max in Noodles še zelo mlada pričela svoje sodelovanje s krajevno tolpo nepridipravih. Njuno prizadevanje na tem področju ju seveda kaj kmalu privede do aretacije, a po nekajletni vrnitvi na prostost, se prijateljska vez, ki ju je do takrat združevala bistveno skali. Veliki italijanski režiser je svoje tretje oko uprl v življenje Noodlessa, židovskega bossa, ki je v East Sideju odločal o usodi marsikaterega sona-rodnjaka, a je naposled postal tudi sam postal žrtev svojega nasilja. Film, svojevrstni prikaz petih desetletji ameriškega vsakdana, je tudi zadnje Leo-nejevo delo. 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appun-tamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima clas-sifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Sa-ranno suonati; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da Radio Capodistria; 21.00 Sconfi-nando; 22.00 Classicamente/Liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priim-kova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Pokličite gospo Milo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arso-ve spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nok-turno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Repriza/Arsov forum ali Ars humana; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 6. novembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 980 c V sredo bodo v višjih legah dotekali severozahodni tokovi; ob krepitvi anticiklona bo v četrtek vreme stabilno. V petek bo pred vremensko fronto, ki nas bo dosegla ob koncu tedna od jugozahoda začel spet dotekati bolj vlažen zrak. / Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme; kaže da bo več oblačnosti v hribih in več sončnega vremena ob morju. Od večernih ur bo po nižinah možna megla. Na najvišjih vrhovih bo pihal okrepljen severoza-hodnik. Danes bo delno jasno, več oblačnosti bo le v severnih krajih. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, najvišje dnevne od 10 do 15, na Primorskem do 18 stopinj C. TOLMEC O 9/14 TRBIŽ O 3/10 & VIDEMO 6/17 A CedaDo" 7/16 CELOVEC 0-1/8 KRANJSKA G. 00/11 < O TRŽIČ 3/13 KRANJ O S. GRADEC O -1/12 CELJE 1/16 O LJUBLJANA O 6/15 GORICA = 9/17 O N. GORICA °6/16 N. MESTO 2/16 O KOČEVJE V O ' > ČRNOMELJ O Al ENE " „ - " I ;f0/25 ^ -'101°;- 1973 - Cez dan je v večjem delu Slovenije zmerno do močno deževalo, ponoči se je ohladilo in meja sneženja se je spustila do nižin. Na Revenovšah na Idrijskem < so naslednji dan izmerili 209 mm in na Kozini pri Sežani 136 mm padavin v 24 urah. Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno jasno in stabilno vreme. Ponoči in v jutranjih urah bo po nižinah verjetna megla. V višjih legah bo toplo za ta čas in ničta izoterma bo na kar 4000m. Jutri bo večinoma sončno, popoldne pa se bo oblačnost na zahodu spet povečala. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. TOLMEC O 6/15 TRBIŽ O 3/14 CELOVEC ° 1/11 KRANJSKA G. O 0/15 O TRŽIČ 2/16 S. GRADEC 03/15 CELJE 3/18 O VIDEMO 6/18 ČEDADo" 7/17 KRANJO S LJUBLJANA O 4/17 GORICA 0N- GORICA 9/18 O " 4/18 POSTOJNA O 4/16 N. MESTO 5/19 O Danes: ob 4.45 najnižje -18 cm, ob 10.37 najvišje 46 cm, ob 17.18 najnižje -57 cm, ob 23.59 najvišje 29 cm. Jutri: ob 5.30 najnižje -11 cm, ob 11.14 najvišje 37 cm, ob 18.00 najnižje -49 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj C. 500 m ..........13 1000 m ...........9 1500 m............5 2000 m ...........3 2500 m............0 2864 m ...........-3 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom 2,5. Janis Joplin posthumno dobila svojo zvezdo slavnih LOS ANGELES - Blues rock legenda Janis Joplin je v ponedeljek posthumno dobila svojo zvezdo na hollywoodskem Pločniku slavnih (Walk of Fame). Pevka je zvezdo na tem znamenitem bulvarju dobila šele 43 let po prerani smrti zaradi pretiranega uživanja mamil. Leta 1943 v teksaškem Port Arthurju rojena Joplinova je pevsko kariero začela v barih okrog Austina, zaslovela pa je z nastopi na legendarnem mednarodnem festivalu pop glasbe v Monterreyju v Kaliforniji leta 1968. Naslednje leto je nastopila tudi na znamenitem koncertu Woodstock. Joplinova, ki že ima svoje mesto tudi v Dvorani slavnih rock and rolla v Clevelandu, je poznana še po pesmih Piece of My Heart, Get it While You Can, Down on Me, Summertime, Piece of My Heart in drugih. Indija včeraj uspešno izstrelila raketo s sondo za Mars NEW DELHI - Indija je včeraj uspešno izstrelila raketo s sondo za Mars. 350 ton težko raketo s sondo so izstrelili ob 14.38 po lokalnem času. Gre za najzahtevnejšo misijo, odkar je I ndija leta 1963 začela s svojim vesoljskim programom. Misijo na rdeči planet, ki so jo Indijci poimenovali Mangalya-an, kar v hindujščini pomeni Marsovo vozilo, je pred zgolj 15 meseci napovedal indijski premier Manmohan Singh. Indijska sonda v velikosti manjšega avtomobila bo raziskovala Marsovo atmosfero in površje. Doslej je do Marsa uspelo ZDA, nekdanji Sovjetski zvezi in Evropski uniji. ljubljana - Po oceni revije Manager Najbogatejši Slovenec ostaja Sandi Češko LJUBLJANA - Sandi Češko iz Studia Moderna ostaja najbogatejši Slovenec, tokrat tretjič. Njegovo premoženje se je glede na lani povečalo, po oceni revije Manager za 12 odstotkov na 460,4 milijona evrov. Zakonca Albin in Tatjana Doberšek sta se letos povzpela na drugo mesto in Joca Pečečnika zrinila na tretje mesto na lestvici 100 najbogatejših Slovencev. Zakonca Doberšek sta lani po ugotovitvah revije Manager sicer najbolj povečala premoženje - kar za 118 odstotkov na 274,3 milijona evrov. Glavni del njunega premoženja je inženirsko podjetje Engineering Dobersek, ki sta ga ustanovila pred 30 leti v Nemčiji, ima več kot 300 zaposlenih, večinoma inženirjev, in je specializirano za gradnjo energetskih, rudarskih, vodnogospodarskih in ekoloških objektov. Pečečni-kov 90-odstotni delež v skupini Elektronček, ki izdeluje in daje v najem naprave za igralnice, je ocenjen na 188,4 milijona evrov, kar je tri odstotke več kot lani. Kaže pa, da ima Elektronček in s tem Pečečnikovo premoženje predvsem zaradi uspeha v Ameriki v prihodnjih letih velike možnosti za rast. Na lestvici, na 35. mestu, je namreč z 20,5 milijona evrov tudi glavni izvršni direktor Elektrončka Tomaž Žvipelj, ki ima v podjetju 10-odstotni delež. Zakonca Iza in Samo Login, ki sta bila lani na tretjem mestu, sta zdrsnila na četrto. V zadnjih treh letih jima je uspel veliki met v svetovnem merilu z zabavnimi mobilnimi aplikacijami. Vrednost podjetja Outfit7, ki je spomladi prebilo mejnik milijarde prenosov, so analitiki Managerja letos ocenili za 16 odstotkov više kot lani - 55-odstotni delež zakoncev Login je tako vreden 146,8 milijona evrov, na lestvici pa so še trije večji družbeniki podjetja. Na peto mesto lestvice se je uvrstil novinec 39-letni Zoltan Varga - Zrečan, ki je študiral v Ameriki in se prebil med vodilne managerje v petem največjem svetovnem hedge skladu Och-Ziff Capital Management, kjer je odgovoren za azijske trge. V lasti ima nekaj več kot 13 milijonov delnic tega sklada, ki jih je doslej prejel kot del plačila za svoje delo; konec septembra so bile vredne 110,1 milijona evrov. Nekdanji najbogatejši Slovenec, trgovec Mirko Tuš, je letos zdrsnil še za eno stopničko, na osmo mesto, vendar se vrednost njegovega premoženja lani ni več znižala. Revija Manager je oceno zvišala za tri odstotke na 73,7 milijona evrov, kar je sicer le dobrih 13 odstotkov vrednosti leta 2008. Sicer pa je skupna vrednost premoženja 100 najbogatejših Slovencev dosegla 3,3 milijarde evrov, kar je dobrih 14 odstotkov več kot leto prej, a še vedno 17 odstotkov manj kot predkriznega leta 2008. Od takrat se je na lestvici sicer zamenjala več kot polovica imen. Revija Manager bo lestvico 100 najbogatejših Slovencev objavila v sredo. (STA) washington - Kongres mu za to že leta noče odobriti sredstev Obama si še vedno prizadeva zapreti taborišče Guantanamo v.,*;,- ■ T.v ■ - . -'v vi ■ .i.. -■-' ■ ; v. A.-.. • WASHINGTON- Bela hiša je v ponedeljek sporočila, da se je ameriški predsednik Barack Obama sestal s posebnima odposlancema za zaprtje taborišča za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi in se znova zavezal k njegovemu zaprtju. Obama je že leta 2009 napovedal zaprtje Guantanama in to kot eno svojih prioritet. Nato je trčil ob zid opozicije obeh strank v kongresu in ob vseh ostalih zadevah, za katere je potreboval sodelovanje kongresa, kot je bilo reševanje ZDA pred finančnim propadom, zdravstvena in druge reforme, dogovora o Guanta-namu ni bilo. Obama že več kot štiri leta ponavlja, da bo zaprl Guantanamo, ki ga je sam označil za velik madež na ameriškem ugledu, a mu kongres za ta namen ne da denarja, poleg tega mu zakon, ki ga je sam podpisal, prepoveduje selitev ujetnikov na ameriška tla. Maja letos je napovedal, da bo imenoval posebna odposlanca, ki bosta pripravila podlago za zaprtje taborišča. V ponedeljek se je prvič sestal s posebnima odposlancema Pentagona Pau-lom Lewisom ter State Departmenta Clif-fordom Sloanom. Sporočil jima je, da naj nadaljujeta delo, njegova vlada pa bo še naprej izpuščala ujetnike v države, kjer jih bodo pripravljeni sprejeti. Obama je dejal, da ZDA na leto na ujetnika porabijo milijon dolarjev, in kongres pozval, naj mu pomaga ukiniti to nepotrebno porabo. Na Kubi ostaja 164 ujetnikov, od katerih jih ima večina zeleno luč za pot v tujino, na svobodo ali pa v zapor. Le nekaj domnevno najnevarnejših nameravajo Američani zadržati in jim soditi na posebnih vojaških sodiščih. Nekaterim pa ne bodo nikoli sodili, ker so prepričani, da so nevarni, vendar nimajo dovolj uporabnih dokazov za sojenje. Gre za dokaze, ki so bili pridobljeni z mučenji.