. 3. juh* • VMUNNmu* miiiit V Ljubljani* Natisnil J o i e f J J 1 a z n i k. Naj pesem umelna Naj merjena, bo Nikdar ni perjetna Al< iali vuho. T. b a JVlinee Za mano drobni, Pobera stopince, Se v kroge veri i. J\a zgancih tropine, Pa kisliga zela, Bob. kaša, vse mine. Ko pridem od dela; Al 1)0di pogača, Klobasa, al sok, Al kar se obrača Na ražnu okrog. Za vsako povele, Mam židano volo. Za branbo dežele. Al hodili v' šolo: Povsoli se maham Ko čverst korenak, Pa delam, pa haham, Pa ]>iem labak. Itforo lčto. SHavada je vošit Nov' leto p rili, Al res al 7/ jez, i kam. More se sirili. Delavcu nese Bogate tiari, Pralkarja časi Tiul kaj doleti. Pervošim en konec Starmu bolniku. Dolgove pobrisat Leninu dolžniku; Zdravniku grobe Pogosto gnojit, Doktarju srečno Vse pravde dobit. Sleparju saj neke j Vrednosti plačat, Tim dnarje ki znajo, Z' njimi obračal; Zdi h a katira Že dolgo moža, En zaročeni Ne več k eniga. Obranit poštenim Njih dobro volo, Hinavcu pometat Enajsto šolo; Mladimi perženit Zadosti petič, Babi jezični Obilno novic. Priaznost in pokoj Celimu svetu. Zakonskim lubezen, Saj eno letu; De čebelarju Vse muhe roje, Kmetu de dež po Prijatlih negre. Rastergane norce Al skrite v' žamet Želim deb letaš Srečala pamet; Birtu pokredat Tram, steno, nu strop: Pivcu pora j tat Predn ide v grob. Bogatinu sromaku Polno mosnico, De lahko za Pratko Verze petico; Ako pak ima Per lanskim ostat. Pojile moj Irebuh Pod rebra vas vat. Vcrsac. Narviši snežnik za Triglavam. SHa Verčacu tloli sedi, Neznan svet se tel) odpre; Glej med sivih ples v' sredi Zarod žlahtnih rož cvete. Sltlad na skladu se zdviguje Golih verhov kamni zid, Večni Mojster vkazuje: Prid zidar se les učit. Divja koza prosto skače, Od muh daleč je goved, Planšar z' Mino po domače, Po sneg' lovic iše sled. Ak vihar drevi valove, Beži v skale plašni trop. Stresa votli glas bregove, Grom maje nebežki strop. Kmalo sonce čisto seje, Iz jezer stokrat bleši; Star mecesen redi veje, Vetru, simi v' bran stoji. Tukaj bistra Sava zvira Mali pevske umnosti, Jezer dvanajst kup nabira Šola zdrave treznosti. Tje pogledaj na višave, Kir Triglav kupi v' nebo; Štej snežnikov goličave, Kar derži nardalj oko. Tamki ravno Forlanio Benecansko tu morje Dol globoko Hravatio Švajca bele gor glave. Bliz je polje Goratana, Oral vidim Štajerca, Bližni sosed mi Lublana, Silska, Trolska majerca. Pod velikim tuki Bogam Breztelesni bit želim. Čiste sape sred mej krogam Menim de na neb živim. Pravlica. * Kos i nu Suši c. ** Ko. prepeva, gnezdo znaša, Lepi Sušic gori gre JNasineoči kosa praša: 1'oješ tako zgodi že ? Kdo ]>o branil ineni peti, Ženil se je včeri bral, Jutri mislim Lubco vzeti, Ravno vabim, bodi svat! * Fabula. ** Mesec, to je JSip inn /.urini kraje mesca .Vlarca. Vse prezgodi li ropočcš, Veš de še li gori grem? Gor al doli, kamer hočeš, De se ženim, li lo veni. Dobre volje, vuka, raja, Štirji godci mu pojo: Bom za vreme prašal Mlaja? Sej violce že cveto. Polni mesec se preverne, Mogle žene, burjo da, Hrib, doline sneg pogcrne, Mraza vmira violica. Nazaj Sušic mem perderzne, Kaj t' je kos, ne poješ več? Eh kaj! — brat mi včeri zmerzne. Danes pa je moja preč. Kamer tvoja sla ti kaze, Preveč nagli nimaš bit; Stara Pralka se ne zlaže: Sušic ima rep zavit. Pravlica. S r «1 k a i n u M 1 a »I e. Sraka Mlade je svarila: Preveč blizo hiš greste, Vas bo nagla smert pobila, INisle dovol pametne. Kader človek se perpogne, Ali sega dol na tla, Vsaka naj se hiter ogne, On pobera kamena. Ce je laka, reko Mlade, Kaj pa bo začeli nam, A k se človek lili perkrade, Nese kamen za lierbtani? Stara pravi: to je zmota. Vse po svet' na robe gre, Doživela Itn j sim srota? Jajce več ku puta ve! Pravlica. Nemški in krajnski kojn. SHemški kojn slovenimu reče: Brate kaj medliš na cest' ? Ti Ii noga, glava neče, Al se teb nelubi jest? Mene v dobri versli mrijo, Men se trikrat ovs ponud', Ciste noge mi jegrajo, Vrat nosim ko labud. Krajnska para milo pravi: Tud bi lahko jes bil lak. Al tepejo me po glavi, Lačni morem stali v* mlak. Prarlica. epo sla ravnala Ptelinčika dva, Vkupi zobala, Pcrjalla sla bla. Je puta pertekla En zerno pobral, Lubezen ili spekla, Začela se Ida I. Plcsar. §»im v Lublan Dobro poznan Mestu, Pred inestani, Nu na Polan. Jed se ne vpre. Dol rado gre, Zganci, kapuni, Zajic, vse. Men diši pit. Kar je nalit', Marvin, al Draga, Al Pikolit. Naj raji spim, Plesal učim, Pravim, in lažem, Norce lovim. -oelofr* T Star pevic ne boj se peč mlad v' samskim slan Po gozdu hodim zelenmo, Po nebu plice letajo, Preljubo goslolevajo, Oj samski stan Veseli dan. Sim pobeč mlad nezavozlan, Za vodo hodim globoko, Pod verliam ribce plavajo, Vse žive mi zjegravajo, Nezvezan slan Veseli dan. Sim pobeč mlad in še nevdan, Po travnik hodim pisanmo, Goleice mi precvetajo, Se sladko nasmehlavajo, Ne vdani stan Veseli dan. Sim pobeč mlad neoženvan Po svetu hodim jasnimo, Me radi povsod imajo, Oča, mati sprejemajo, Neženjen stan Veseli dan. Sim pobeč mlad neporočvan, Po cesti hodim široki, Mladenke me srcčavajo, Prijazno me pozdravlajo, Nezročen slan, Veseli dan. Sim pobeč mlad samce sam svoj, Če grem po noč' omračeni. Mi zvezde bliske miglajo, Nebo vesel' oznanvajo, Sam svoj ni stan Veseli dan. Idilica milcna. Solze pretakala Šmarnice plela, Mile ta čakala, Pesnico pela: Kaj nek odlašajo? Sej mi je rekel. Kaj se zanašajo? Čas ho le tekel. Izhica materna Hrani hod očetov, Davno že gornico Men je obelav. Res de sim jokala i Kviško zdihvala, Misel mi pokala, Bi se le vdala. Sanja se m', — djalo Nekaj v* oblakih: ,,Dobriga malo je — „Rad bi več takih! „ Najdi a si svoljiga , Glas ta mi poje: „Niga li boljiga" „Ves je po tvoje. Sreča me — rekla sim, Kaj sim nek rekla? V' lice zapekla sim, Pa domu tekla. Oča mi svetvali Svetvali mati, Taša m' obetvali, -Kaj se je bali? Kite prepletajo Goste mi glavo, Roke vumetvajo Delo vse pravo. Tastu sinovla bom Hčerka pa lasi, Hiši navado vem Naši jen vaši. Milca sim milena Dičniga svojga, Mile pa milen je Serca ves mojga, Kaj nek odlašajo? Sej mi je rekel, Kaj se zanašajo: Čas 1)0 le tekel. Skrinja natlačena? Svetna zaveza? Sladivka spačena? Kdo me spodleza? Sreča res draga je Čedniga lica, Več pa mu blaga je Serčna resnica. Ce me ne vzamejo Milet ne dajo; Druj' me ne vjamejo Grade nej majo. Samši bo Milica Jagneta pasla, De ji bo kilica Siva dorasla. Solze pretakala Proti zagrebu Milšiga čakala Gori na nebu. Cvetje. Je jablan, kosmači Na vejah be rs to, Kje jabka oblači, K'dar zorjo, zlato. Pred vezo ta cvetka Se preža muzgoč Vsa va-njo se Metka Zamakne rekoč: Oj de le cvetene! Lepoliš mi dom Polepšaj tud mene Obrala le bom. Ta vejca Li lascam Ta v' ne d rije sla Z' opisanim pašam Pač zala bi bla. Si cvetja na brati, Je slega kaj mar? Zavpijejo mali: Lik tega nikar! Nevumca — bi rada Polejti sadu Ne mojmu spomladu Obrali cveta. Iskrice preslovenjene iz Laškiga. Sski 'ice, vsih cvetov hvala. Vidim, de sle koša ti jate, Ste vesele, se bahate, Le zato, ker vas je zbrala, Ker se z' vami lepotici Sladka hvala mej deklici. Iskrice! prevzedke male, Reči moram, ne smem krili. Bolj' vam je mej travo bili. Ki na polji raj' oslale; Sredi druj'ga cvetja res de Sle presvitle, bele zvezde. Al pocl unim licam stati, Na tim nedriju počivat, Kjer s ljubezen zvol' prebivat', Vse lepote vkupej zbrati, Vaša livala je zgubljena, Vaša b'ljava zatopljena. Bolj' je biti v cerkvi hladni; Pred svetniki bi cvetele, Tam bi varno preživele Lepih zarij šest in dva dni: Zdaj naročaju nabrane Bole v' migleju končane. Ze zagledani, mal' po malo Kako venejo lepote, Ve nesrečne, ve sirote! Preveč ognja da zerkalo. Zarje preveč na vas meče Oko sladke vse goreče. Ble z' menoj pred govorile, „ISe hodite," bi bil rekel, „Na l.i modric, vas bo spekel, Vas obervi posmodile: Za svet nedrija ne prašal', Na oči se ne zanašal'!" ,,Za svet nedrija ne prašat !" Bi bil rekel, „je nevarno," Bi bil rekel, „je soparno, Na oči se ne zanašal ! Vse prehitro ve preproste Se opadlc na tla boste." Vidim že, vas vidi vsaki, Del epola vam docvela, Se na krila rob obleta, Dol na znožje pada znaki, De l> stopali ozdravljale, Kar oči lepe so žgale. Iskrice, ve kosalice. Kar sini pel od vaše /.gube, To zadeva serca J juhe. Serca ljube, preproslice. Za svet nedrija ne prašal ! Na oči se ne zanašal ! napis no Lublanske Novice od leta 1802. 1110 stare Novice Negodne drobnice Nam dobri so kolje Za delat napotje; Se bomo zmedile Iskavca dobile. Pretekla bo zima Zastoju naš iše Nobeden nas nima, Ho jes in Bukviše. Mirov god. 11. d ft 11 ser p ti na i 8 i 4« l?6i>iči, punčike Puljte Marjetice, Zlatice, zvončike, Dans Mirov je god. Spletajte venčike Šmarnice, Kokalne, It resnične, pojdemo Miri vcu na pro t. Trosili, venčali Gas Premagavčovo Miljmu porečemo: Brančišek zdrav bod. Tvoje smo cvelicc. Se li poklonemo, Ponižno prosimo: Smilj se sirol! "V Premagora rcseljica 1814. esarja pregnala Hud vojskini krik, Brancozu sla dala Pravični mejnik. Mladenče vuhajo, K dar slavio mejo; Nas plesal ravnajo, Nam godce dajo. Opomba: Kdaj zmote, Kdaj spor je minul, Kdaj mir nam dobrote Na zemljo izsul. Plesajmo, pozablen Pober se prepir! Vukajmo, povablen S'nam rajat si mir HTa sebe. rem visoko pit Savico, Lepih pesmi hladni vir, Mojstra pevcov na zdravico Naj mi teče ta požir. Predgovor za Lublanskc Novice 4» d. Prozimca 171)7. Je kaša zavrela. Se terga kaj nit? Kaj sosed moj dela. Sini prašati sit. Al parne li maj o Po svetu kaj več, Al drujga kaj znajo. Ko jabuka peč? Od liga Novice Lublanske povdo, Za nov let police Še lake ni blo. Iti ©TO IČtO » v Lublanskih Novicah 1798. Web zlomil si glavo, Kaj vošit nevem; lian' tlačil sim travo, be letaš jo grem. O o"B Voseiije noviga lčta ravi fanti/J, Čedne deklici Majo živet Vekoma let. novo lčto » v Lublanskih Novicah 1799. r noviga leta Vsak veseli: Si več let obeta. Vesel naj iivi. 1800. Preteklo sto leI, Oblubim jih spet, Pcrvošiin na dalje Saj petkat deset. i 8 o i. Slo let doživeli, Na nov omladeli, Od perviga spet Začnemo živet. 1802. Veselo se kaže Nov' letašni dan, Ali serce ne laže Ne letaš ne lan'. frHfrW SOs! fošenjc noviga leta. Sa nov let ne vem Perneslo kaj ho, Ga mislim pregledal, Oh leti povedat: Kak dobro je blo. Hapis na K nob el 11 o ve Pesnie. * F esme is Itrajna Polhne drekanja Ne de jI i te ga Dejte mu celiga. * K nob o I je Č80in natisniti. napisi za iiičscc* Prozimec. BLralki je pust. Ročno pohašte žene, Kratki je ples, Kvatre zakonske dolge. S vi čan. Bol hode pridna Po zimi predica, Dal ho rožlala Pod pavcam polica. Sušeč. Ter le se jokajo, Predno rode; Kir vin pit hočejo, Naj se pole. Mali traven. Jablane, hruške In druge cepe Cepi v' mladosti Za stare zobe. Velki traven. Natvora jeseni Pretrudna zaspi, Zalo se pomladi Vesela zbudi. Rožni cvet. Lepoto da zemli Toplo let', Nedolžnost mladenčam Rožni cvet. Mali serpan. Kir hodo po lelu pred zoram vstali, Se bodo po zimi za hajdo naspali. Vel ki serpan. Okrade mi hajdo Nedolžna tatica, Čebelarju nanaša Debelo moŠnico. Kimavec. Tarice pogačo Polico jedo, Lanovi Slovencam Cekine neso. Kozapersk. Grozdje masti Veseli dolenc, Vozi pa mošt Bogati gor en c. Lis tagno j. Je nadelana cesta Ne zajemajo pesta. Gruden. Uir po zim klobase hrani, Se po letu muham hrani. Napisi za mesce. Prozimec. k Vincenca sonce peče, Pravo vince zazori; Had po cvičik ošlir leče, De li mosna zaJiliši. S vi čan. Kader Petra slol mrazi, Zima štirnajšt dni nori; Ilir' so gladko dopustval', Bodo lahko se dersal'. Sušeč. Kakor je česne cvet, Tako je tcrlc, Kakor denarja sled Pipe odperte. Mali traven. Sušeč suhotni Traven mokrotni, Majnik hladan; Ko kmet zo fenam, Žitnim plemenam, Grozdjam darvan. Velki traven. Ak Trojaka noč rosi; Dobro letno naredi; Star pregovor: sledna noč Ima svojo lastno moč. Kožni cvet. Sent Janža dež hudobno let' nareja, Naj sonce raj ta dan se Pratki smeja. Mali serpan. Al; sent Jakoba (leži MaT želoda se dobi, Kaj pisarjam bo slnriti. Ne bo svine z' kom rediti? Vel ki serpan. Kakor Jerni vremeni Jesen cela se derži; Večkrat sam iz enga dneva Rada pride dolga reva. K i m a v e c. Kader Kimavca gromi, Žito, sadje zarodi; Če li niva je gnojena, Jablan, tepka zasajena. Kozapersk. Žerjav leti na pluje, Se zima približuje; Saj to je v' Pratki res, Če (lost laža je vmes. List a gnoj. iN a sonce svetga Martina Priile rada huda zima; Deslih začne dobro gret, Je li tri dni babje let'. Gruden. Gruden bliska nu gromi, Drug let vetrov dost buči; Deb li bujga nič ne sirili, Zvunaj zrele norce brili. Pesmi za B r a m b o v c e v' letu ittot). Predgovor. Ee pesmi so zložene za brambovce, lo je za liste, kliri so radovolno inu serčno perpravleni, dom inu sarno-oblastvo naše varvati, ako bi se nam vojska od kodar kol permerila; de jih bodo ]>eli inu svoje serca z ogneno voljo vnemali, v bran stali vsakimu nadležniku našiga Cesarstva. Svetli Cesar je vselej posebno sker-bel svoje zveste podložne per dobrirnu stanu ohranil. Ob prejšnih vojskah ni vabil vse junake k' orožju, inu je rajši nekolko svojiga posestva drugim kra-lestvam prepustil, de bi mir ohranil. Al zdaj ne more nič več oddati, nič sebi odtergati, tudi ne eno samo du-želo; scer naše Cesarstvo ob moč pride, celost inu samosvojnost zgubi, inu vsak močneji sosed bi z' nami delal, kar l>i bolel. Zdaj je na tim, al črno bili, kar smo bili, al bomo v' nič. Zdaj nič ne pomaga nevarnost skrivali, ampak je treba na ves glas reči: perpravmo se, dokler je čas, vadimo se v' orožju j sdaj grede al za živlenje «1 za smeri. Za lo je skerbni Cesar ob času lepiga miru svoje lulie podložne, kliri so se mu večkrat poprej ponujali, klical , de naj se orožje nosit uče, naj v' potrebi bers Cesarslvo varvat perte-čejo, naj se ne splašio kakor zgublene ovce, lemoč kakor vajeni ino pravi vojšaki obnašajo. Kako radi so Cesarjov glas poslušali, k' orožju skup tekli inu vreli, bode nekidaj v' prihodnih časih per naših poznih vnukih slovelo. Od roda do roda si bodo eden drugimu pravili kakšni junaki smo v' naših dnevih bili, inu bodo pesmi nam na čast skladali. Komo li roke križam deržali inu nemarno gledali, kako ptujci hočejo naše slare lastine jemat, naše dežele med seboj delit, nas pod svoj strah silil? — V' lakih nevarnostih seskaže, kdo je mož, kdo rajši to vaga, kar je manj; kdo raj blago inu živlenje zgubi, kakor svojo čast inu samosvojnost. Komur je tako per scrcu, ta ne govori mehke besede, ampak iz polniga serca 4 mu ležejo iz usl goreče pesmi, klire junake k' junaštvu vžgejo. Peli so nekidaj naši očaki, inu Turke pobiali; peli so, inu pod Sisek tekli Hasan Baša v* Savo potopit; inu če je Turk do nas perderel, so ga pognali, de so komaj nektiri razbojniki svoje pete vnesli. Pojile tedaj, lubi Slovenci, te pesmi, vnemajte se z petjam k' pra-viinu junaštvu, k' brambi našiga sve-tiga Cesarstva; kar dopolnit nam Bog večni pomagaj! Pesem brambovska. Presvetli Cesar vabi nas Na domovine bran Germi že mesto, terg nu vas K' banderu vun na plan'. Per tim bander' persežemo Na pričo je nebo De kamor pojde, pojdemo Veselje nam je to. Pred nami gre največ' vojšak Cesarskiga rodu Za njim biti vsaktir junak In ne pozna strahu. 4* Sovražna roka še nikir Ni boja žugala Li skerb nas je za lubi mir V' brambo združila. Če našga kaj prevzelniki Od nas bi holli jmet Mi serčni radovolniki I h črno nazaj podret. Mi brambo vei ne išemo Kraleslva ptujga lasi Za svoje se potegnemo In za dužele časi. Za božjo reč namerjen bod' Ogneni slrel nu meč Za svelliga Cesarja rod Na vojsko hočino leč. Ohranit to je vsak dolžan Kar je najluhši kom' Za svoje starše stojmo v' hran Otroke, ženo, dom. De je pravična vojska ta Nam pamet govori Se p tuji sužnosti ne vda Kdor se Koga hoji. Zdaj poterdimo hratovšno Naj roko vsaki da De se persega naša ho Povsot razlegala. -^/'»VV^ Ulolrtva brambovska. ffllogočni Bog! Tvoj dih je stvaril sonca nove Tvoj dih je v' stan podret svetove Mi molimo pohlevno te Oberni milostvi obras Na brambo našo, nu na nas Pred sodbo klic' sovražnike Vsliš nas Bog! Mogočni Bog! Sovražnik nas če pod se spravit Posilit, ropat in podavit Ak ti nam češ na strani stat Odbil' ga bomo ročno proč Iz tebe zvira naša moč, Si raji smert, ko sužnost zbral Vsliš nas Bog! Mogočni Bog! Napuh njegov prezgoilej baha Za te ne mara, nima straha Poterdi vude nam tvoj dih Ti serca šteješ, ne ludi Če ta prevzetnik pergermi Ko pleve ga škropi tvoj pih Vsliš nas Bog! so Persčga F red Bogam smo Kir pregleda ser ca vse Pravičen je Nanj mislimo Persežemo De hočemo hiti vselej zvest' Zastavimo našo dohro vest Persežemo. Pred Bogam smo Kir cesarsko krono bran' Jo Froncu hran' Nanj mislimo Persezemo Povela Cesarjove de rž a t V' orožhju, in boju terdno stat Persežemo. Pred Bogam smo Kir je rekel viš' oblast Imet v' čast Nanj mislimo , Persežemo Ue vajvodam črno pokorni bil Kar porečejo beri na tanko stril Persežemo. Pred Bogam smo Naj zadene nas tudi smeri Nas Bog polerd' Nanj mislimo Persežemo Za banderam tak dolgo pojdemo De z' božjo močjo dopolnimo. Persežemo! Estrajh za vse. ^ko li če Je bil Estrajh in bo za vse Zdaj hrambovci zaukajte Bit če, bit če Estrajh za vse. Ker tedej če Nobenga se ne bojimo Brez skerbi, varni, terdni smo Bil če, bit če Estrajh za vse. Ako li če Ni treba jarma ptujga nost Je sama naša moč zadost Bit če, Lit če Estrajh za vse. Ker Estrajh če Je hramba naša zvezana Beseda mož! — je sklencna Kaj ne? — bit če Estrajh za vse! Kako pa če Sovražnik more skor' poznat Ki se bo mogel nam podat Bit če, bit če Estrajh za vse. Inu ker če Obeta Rudolf iz nebes: ,,Premagal bodeš Fronc zares Ker Estrajh če Tud bo za vse". Inu ker če Estrajhu bo pomagal Bog De se razširi krog in krog Bil če, bit če Estrajh za vse. llrambovska dobra volja. KUr smo mi brambovci Več nismo eagovci Volje smo zidane Dobro nam je. Kaj neki maramo Samo lo baramo Ke so sovražniki? Ib črno pobit. Drava čigava je Soča čigava je Ib bomo varvali Kilo jih če pit. Pridte sovražniki Pridte razbojniki Tepeni bodele Vas je premal. Polci, Eslrajbari Čehi, nu Madžjari Vsi smo za eniga Eden za vse. Mi vas povabimo Ki ne pozabimo Kakšni vojšaki ste Zajmite z' nam! Z' verham natočimo Kozarce, hočemo Narpred Cesarjovo Zdravfco pit. Krala ni goršiga Folka ni bolšiga Kakor je Cesar Fronc Kakor smo mi. Zdaj pimo tičino Na Cesaričino Zdravje, naj lilia Večno cvete. Že smo natočili Ga bomo počili Cesarski Vaj vodi Na vašo čast. Sami nas vodite Pred nami hodite Za vami poj demo Serce vela! Domove varite Prav gospodarite Ženice, matere, Stari možje. Neveste lubice Terčmo na kupice Ko nazaj pridemo Poroka 1)0. greškiga pevca nel< t ere pesni iz greškiga po slovensko. Anakreon grek, rojen v' Teju mestu dežele Jonie v' mali Azii (ki je zdaj pod Turkam). On je živel okolj 5oo lejt pred rojstvam Kristuzovim. Pesni njegove so vse posvetne in pa poskočne. Pojejo se po Hrovaških vižah. Gfrslt. & * * Te števila pomenijo kolka Oda Anakreontova de je. Sapojem od Atrejcov Zapojem Kralja Kadma Pa gosli mi po strunah Ljubezna * pojo samga. * JLjubezen zmišlen pobčič pri ma-likvavcih; mati mu je bila Lada. — Vojšaka in kralja Agamemnon in Mene/aj sta silrejca, to je Atrejova sina, in vojdača bila o Trojanski vojski 900 let pred Krist. — Kadem Tebanski kralj je živel še pred njima. Herakel ali Herkul kraljev sin na greškim,. nekidaj presilni ruvan in vsimu h udi mu kos. Premenjam un dan strune, Popravim cele gosli Zapojem korenjaštva Heraklove. — Pa gosli Odpevajo Ljubezna. — Tedaj mi z' bogam hod le Vojšaki! — sej mi gosli Ljubezna pojo samga. Ženska 1116Č. HBatvora * roge volu Kopita dala konju ln berse skoke zajcu Zobat pa gobec levu; Plavute dala ribi, Letavke dala ptici Pa možu modro glavo. * Vsaki stvari je stvarnik dal svojo posebno moč, kerpost, orožje, al pa brambo, de z' njo se al bojuje al brani, in si al jesti dobiva, in se brani al pa si mir in pokoj dela. Kaj nek bi dala žensld? — Kaj nek? — Lepoto da ji. — Lej ta je vsa nje bramba Ta režeča nje sulca: Železo, jeklo, voginj Premaga ženska lepa. Ejubčzcn ptibec. W n dan lih opolnoči Na neb' ki Burovž * kermi * Burovz, po latinsko ur s a major, se mu pravi tudi velki vos; oba sta ozvezdja na nebu prot severju celo noč vidna, kolam podobna, imata po sedem zvezd, to je štir kolesa voje dveh zvezd, in pa vsak svojiga voznika. Malih kol voznik se nič ne gane, voz hodi okoli njega, in ta zvezda je Polnočnica, ali mala Burarca; una velciga Bu-rovža pa je velka Burarca al velki voznik, ta kermi svoje velke kola okol malih. Oh voje m al ga Voza , Ki vse glaseče stvari So triulne pozaspale Ljubezen butat pride Zapahe mojih duri. — Kdo zbija duri? — vpijem Kaj sanje mi poderaš? — Ljubezen prav: Odprite? Sini dete, se ne bojte: Ves rosin, pot sim zgrešil Po noči zdaj brez Lune. — To slišat, se ga smilim Vpihat svečo skočim, Odperam; — lej, lej pobeč Samojstro nosi, vidim, Ma tul in perotnice! Pa sedem na vognjiše Piočice njemu z' dlanmi Ogrevam, in iz lascov Oiemam rosno vodo. — Ogrevsi pa se, reče: Podajte lok, poskusva Samojstro, je le rosa Kaj skodla moji struni? — Napne — streli — vsadi 111 i Sred jeter svojo pšico. — Se zmuzne — prov' smehlaje Moj gost, veseli bodle, Sej lok mi je breškode, — Pa vas bo sklelo v' sercu. M ŠTiCKS C v o Slabič. C&redoč Ljubezen vurno Z opalenim je drogam Me gnal mu teči v* versto. Skoz bislrice, skalovje, Skoz goše pa tekočga Je pičila me kača. — Per nosu lej mi duša Vhaja, skor mi vjide. — Pallia in' Lubesen lice Z lelavkaina, jen pravi: Preslabi slegar za-me! Golobica. Preljuba Golobica Od kod, od kod mi leta Od kod mazila toljko Po nebu mi le leča l/dihaš in izkapljaš? — Kdo si? Kaj maš opravil Anakreont me pošle Do pobča, do Jialil«, Do listiga, vse ki sdaj 1 Kraljuje in strahu je. — Me Lada so prodali Za pesnjico prejeto; Zdaj sim Anakreontu lOO Kar kolj me je služabna, Sej vidiš, de jim raven Zdaj te le pisma nosim. — Že pravjo, de me kmalo Oslodobili bojo; Pa jez, če tud' spuste me, Kom rada jim služabna. — Kaj letala bi neki Po višali, gorah, polju, lu poljskiga kaj jedla? — Mar zoblem njih pogačo, K' jiz roke si jo pulim Anakreonta samga. Pil dajajo mi vina, K' napijajo s' ga sebi. Napivši se, pa plešem In gospodarja svojga S' perotimi pokrivam Pa trudna na njih goslih Zadremam in počivam. — Vse ves jezkač — pober Lej kak s' me zblebetuljil Še kauke niso take. ikCo1^ Hezimna vojska. i? i poješ boj Tebanesk * lin vojsko Podtrojansko Jez pa nadlogo svojo. — Ni konj, ni pešec, ni ne Tud vergla ni me Iadia. — Me je neznana vojska, Ki strela jiz očesov. * Tebanesk hoj je bil en vek, ali človeško starost še pred Trojans-' kim. Od obeh vojsk so stari grešil i pevci veliko petja zaganjali. — Srcberiii kozarce. Siromak, * kovač iz srebra Vumetno mi naredi, Ne vojskmga vorožja — Kaj vojska mar je meni? Kozarc mi kovaj votil, Globok: kar je mogoče, O kol j mu pa vpodobi, * llromaha je rajnek Paler Marka imenoval kovaškiga pomočnika ma-likvavskiga, ki so mu rekli Vnlkan. lialil je bil greški mladenič ob Anakreonlovili časih. — Vinodaj pomeni Bahuza ki je vučil vino saditi, obrezovat in pa delati. lO-l Ne zvezd, ne l-><•>>cv)«-C 10.5 Vsi pijejo radi. 9®at' — čem a zemlja pjejo JNjih pjejo pa drevesa, Studence pije morje Pa morsko vodo sonce, Svetlobo sončno Luna. — Kaj bran te men' prijalli Ak pijli me je volja? lOG Ljubezen suzinj. wgw>wa So Vumnice * Ljubezna Lepoti dale v' sužnosl. — Odkupšino ponudši Pa jišejo Mat — Lada** Iskupiti Ljubezna. — Le rešga, kdor si bodi! — Ne pojde — rajs' ostane, Je služit se navadil. Vumnice po greško, A fuze. Lada j>a Kitera al po latiusk Venus. Vuinnic je bilo devet mišlenih sester, ki je vsaka svoje vumetno delo znaj-dela in vučila. — Lada je mati Lju-beznova in sploh vsiga ljubiga po celi naravi. Lastavca. i listavca preljuba Zodjugo v* sleme prideš 0 toplim lejlu gnezdiš Znad glave greš mi v' zimo Pro t Mempu* na Ponilje,— Ljubezen pa mi v' sereu Neodlegaje gnezdi, — Mladiček ta spelan je, Pa vuni je še v' jajcu Napol se ta prekljuval. — * M t in p je bilo ineslo poleg reke Nila v' Egiptu, kjer je zdaj mesto Kaira, in pa pod Turškim straham. io$ Prečivkajo mi cel dan Negodniki jen zjajo. — Zvaljence neleteče Mi starci pjitat hodio; Odpjitani pa precej Začnejo leči mlade. — Kaj nek tedaj J)o z' mano? Mogoče ni mi loljko Odplašili gnezdačov! mm H * Pomladi. 'itu>..r,)i v J. ftcj trosio v' pomladji Prijaznice * Gošavko. — Lej lej, valove morske Tihota boža gladi, — Lej raca vaka, plava, Lej žerjav hodi, krika Pa jasno sonce svjeti, Beče meglene sence, — * Prijaznice, so tri sestre ki jim Greki pravio Hariles, Lalinci pa Grazie; mi bi jim tudi lahko rekli Blažnice, ki so si bile dobre, vsim prijazne, in blage; saj take so si jib mislili. no Se bljiska delo poljsko Sad oljkini rodi se, Oblač se vinski potok Cvetoč bingla dozorik. > ¥ Ljiibesen piccn. Efijubezen v' gošavki Počjivati čebeljce IS I vidil: — Kar ga pičla Je v' perstec. — Maha z rokco, Jo piha, jihti, veka, Zleti jen teče hitro Do lepe mater — Lade Ojojme, mati, vpije, Ojoj; poglejte, vmiram; Me kačica je pičla iVIa krijla, leta, kmetje Jo kličejo čebeljco. — Mat' rečejo: Kaj zelo Čebeljno boli tebe? — Kak še, kaj deš, pa pšice Ljubezen, k' jih ti strelaŠ Skcržak. 3>keržak * pač blager tebi! Na verhu ti drevesa Popijse kaplo rose Prepevaš po kraljevo. — Sej tvoje to le vse je, Kar kol j na polju vidiš Kar kolj po gozdu raste. — * Skeržat, Skeržak, ali sverčak, ci-kada, Die (Sicabe- Podoben je kobil jicam, je doma v' toplih deželah, pride na Pivko in do Postojne, čez goro pa ne. Eniga lejta pomnio de je o veliki vročini in suši prišel na Dobrovo nad Lublano: na krasu pa sveča in skerze na drevju celo polejlje. Te radi imajo kmetje, Ničemur ti ne škodiš Čestijo te vmerjoči, Polejtja sladki prerok! Vumetnice te ljubio Zaljuljo te jma sonce K' je vojster glas ti dalo. Ne tare tebe starost Sin zemljin, moder, pevčik, Maš belo kri, — si zdravžek, Nebesčanam enak ves! tjub^znove pšice. ELoval je druže Ladin * Kovačnici v' Lemnojski Ljubeznu streljne pšice Iz terdiga železa. — Kaljili vojste Lada * Ladin druze, ali mož je bil Jlro-mak, in P. Marka mu je tako rekel za to, ki je bil hrom ali šantov, ki je imel sloke bedra, kakor jih žeblarji pri svojiinu delu dobi o; in delo, ne oni, ni so lega krivi. Vsako dela ima svoj blager, in svoj križ, vsak glej in pometaj pred svojim domain. Lenmo je otok v' Turni, tam so menili de Hromak ima kovačijo. So v' sladkim med' k je žovca Ljubezen va-nj permesil, — Vod an * pa pridš iz boja Maktaje teško suljco Ljubeznov' psic' se smeja. — Ljubezen prav': težejša Je ta le — skus', boš vidil. — Plesk na, — jo jmaš? imaš jo, — Nasmejajo se Lada; Vodan, joj me! zastoka: Kes težka — težka! — zder jo! — Ljubezen prav: imaj jo. — * Vodan i ki je vojsko vodil, so ma-likvavci menili, de je kaj božiga bil, de je kakšin bog; Greki so imeli svojiga vojdana, ki so mu rekli sJres. Latinci svojimu Mars; oboji so si mislili de jih v' bojih podpera, in vodi. — SOil llH VJ VSKE DEŽELE 0(1 Valentina Vodnika, (i/, pratike 17 95.) I&rajnska dežela je vojvodstvo po erl>-šini Estrajskiga vojvoda, kteri je zdaj tudi cesar. Ona leži med Korotanam, Štajerskim, Hrovaškim, Liburnijo, Ter-šaržkim morjem in Furlanijo. V' svoji nar vekši dolgosti od jutra proti večeru ima 3o milj in široka je od polnoči proti poldne 2 5 milj. Vse lice ima lis 214 celili na štiri vogle milj. Lezi pod /|6. zobam od sredne okolice, proti polnoči, in pod hladnim pašam. Na krajn-skim prebiva okoli 400,000 duš, tedaj pride na vsako miljo 1869 ljudi. Ljudje so skoraj vsi katolške vere, vunder pod Novim meslain proti Ilrovaški meji nekteri Gerki ali staroverci prebivajo. Tudi v' Terslu in v nekterih mestih se dosti druge vere ljudi znajde. V' Ljubljani je Vikši školia, za tem so škofji v Tersti in v Gorici. Krajnci imajo svoj lastni jezik, kteri od slovenskiga zvera in je v žlahti z' Hrovaškim, Pemskim (Češkim), Poljskim in Moškovilarskim. Krajnski jezik se mnogo v' ustih prebivavcov, skoraj v' vsaki vasi drugači, zavija. Veliki potoki v* tej deželi so: 1. Sava, dereča voda, ktera na dveh krajih izvira, pod Korenam in v' B6-liinji. Ta dva izvirka pri Radolci vkupaj prideta, poller Sava na polnočni strani dežele, proti jutru na Hravaško teče. Sara je zdrava in dohro ljudem tekne: Posavci so terdni ljudje. 2. Ljubijanca, mehka voda, izvira na Verhniki in se pod Zalogam v Savo zlije. Pod Ljubljano je dereča i 110 zdravši. 3. Kerka izvira na Dolenskim, na Kerki, leče v7 Savo. Kopa izvira v' Notrajnimkrajnskim ino zdajci na Ilrovaško odteče. Na Gorenskim sla dva jezera: Bleš-lko/ije, ktera je zdaj veči del z Ter-žaško združena. 12. Kostuv, staro mesto. X Oo-'OOQ^C k©>o 6 V* VMVIMT« ŽIVLJENJE pisan od njega v' Pratiko 1790. Hiojen sim 3. svičana, 1768, ol» 3. uri zjutra, v gorni Šiški na Jami por Žibertu iz Očeta Jožefa, inu matere J ere Pance iz Viča. Dedec Juri Vodnik je rojen v' Zent Jakobi uni kraj Save, se je perženil na Trato pod Goro nad Dravlami k' hiši Žibert. Potle kupi hišo v' Šiški 11a Jami, ime seboj pernese v' leti 1730. Vmerje 1774, star osemdeset inu pet let. Je rad delal 1110 vino pil. Večkrat mi je sam pravil, kako sta on inu njega oče Miha hodila na llravaško, kupčovala s* prešičimi, vinam inu j»latnam , zraven •lober kup v' oštarijah živela. Večidel Vodnikov je pozno starost doživelo; dva brata inu ena sestra mojga dedca so mene dostikrat pestovali, inu potle hvalili, kader sim pridno v' šolo hodil. Devet let star popustim jegre, luže, inu dersanje, na jamenskeh mlakah. Grem volan v' šolo, ker so mi obljubili, de smem nehali, kader očem, ako mi uk ne pojde od rok. Pisati inu branje me je učil šolmasler Kolenec i 767 , za pervo šolo stric Marcel Vodnik, Franciškar v Novim mestu 1768 inu 1769. Od 1770 do 1776, poslušam per Jezuitarjih v'Lublani šest latinskih šol. Tega leta me ženejo muhe v' klošler k Franciškanarjam, slišim visoke šole, berem novo mašo, se z' obljubami za-vežein 5 al 1784 me Lublanski škof llerberstein vun pošle, duše past. Krajn-sko me je mali učila, nemško inu latinsko, šole; lastno veselje pa laško, irancosko inu sploh slovensko. Kamenje poznali sim se vadil 1795. Z' očetam, Marka Polilin, Diskal-cealam se iznanim 1775, pišem nekaj krajnskiga, inu zakrožim nekitere pes-me, med katirmi je le od zadovoljnima Krajnca komaj branja vredna. Vselej sim želel Krajnski jezik čeden narediti. Baron Siga Coiz, inu Anton Linhart mi v' leti 1794 naročita, kalender pisali ; to je moje pervo delo katiro tukaj vsim pred oči postavim, de se bodo smejali, inu z' menoj polerple-nje imeli. Ce bom živel, očem še kaliro noro med ludi dati; naši nastopnimi boilo saj imeli kaj nad nami popravljati inu brusiti. Pisano na Gorjušah v' hohinskeh Gorah 1. dan Rožnicvela 1796*. Opomba. s se v nov pravopis. bere. kčvkoi ■f fb v slai s v v v z » j,* » s J? ž » ?? sli « v C J) 5? z V č 55 j? zli V Opomni se tudi, tie so Vodnikove pesmi ino druge pisarijo lukaj ravno tako natisnjene, kakor jili je on zapisal. INič se ni prenaredilo, nič popravilo. To se ljudem opomni, ki hi jim morebiti kakšina čerka, kakšin udar, pogoll al kakšina beseda se prav ne zdela. / Accent aign% je oisler udar, ino se oislro izreče. \ Accent grave, se izreče šeroko. A Accent circon flex, se izreče še sir ji. Stran. 1. BHa moje rojake .... 3 2. Zadovolni i trajne .... 5 5. JNovo leto............8 4. Versac..............12 5. Kos inu Susie..........i5 6. Sraka inu Mlade .... 18 7. Nemški in krajnski kojn . 20 8. Pravlica.......21 9. Plesar................22 10. Star pevic ne boj se peti . 24 11. Moj spominik..........26 12. Bohinska Bistrica .... 28 13. Vinske musice.....3i i4« Samce........53 i5. Milica milena.....36 S Iran. 16. Cvetje........41 17. Iskrice........43 18. Napis........47 19. Mirov god......48 20. Premagova veseljica ... 5o 21. Na sebe.......52 22. Predgovor......53 2 3. Novo leto......54 24. Vošenje noviga leta ... 55 • 25. Novo leto 1799 in 1800 . 56 26. Novo leto 1801 in 1802 . 57 27. Vošenje noviga leta . . . 58 28. Napis........59 29. Napisi 7,a mesce .... 60 30. Pesmi za Brambovce . . . 68 31. Predgovor......70 32. Pesem brambovska ... 75 33. Mol i Iva brambovska ... 78 34« Per sega.......80 35. Estrajh za vse.....82 3(). Brambovska dobra volja . . 85 5y. Anakreon.......8g 38. Gosli........91 39. Ženska moč......93 40. Ljubezen pobeč .... 95 Stran. 41. Slabič........98 42. Golobica ....... 99 43. Neznana vojska.....102 4/,. Sreberin kozarec . . . . io3 45. Vsi pijejo radi.....io5 46. Ljubezen sužinj . . . . 106 47. Las lovca.......107 48. Pomladi.......109 49. Ljubezen pičen . . . . 111 50. Skeržak.......113 51. Ljubeznove pšice .... ii5 52. Popisovanje krajnske dežele. 117 53. V. Vodnikovo živlenje . . 129