St 48. V Gorici, 25. novembra 1887. „So5a" izhaja vsak potek- in vclja po pn&M prejemana *li v Gorici na tloni poiiljana: Vba )etn.....f. 4.4C f»ol Iota.....,, a.2i: Cotvrt iota . . . . „ t it* Pri oznaniiili in tako tudi pri „pom $'anicah" se placuje za navadnu tristop. no vrsio: 8 kr. ce ne liska 1 knit Posainezno Stevilke se dobivnjo po 8 lcr. v tohakarnicnk v gospoaki ulioi blizn „t.reli kron". na stavcni trga in v utni*!ri alici ter v Trahi, via Ca-sorma, 3. Dopisi naj sc blagovoljno pogiljajo lU'Ciliiistvn „Socc" v Gorici Via Me'rcato 12,1., narocnina pa oprMrnietvu „Soco^ Via delta Croce stv 4. Ik--------- ------ Rokopisi se lie vraLajo; dopisi naj so blagovoljiio frankujcjo. — Delalc.em in drugiin neprfnioznim sa naro&iina aniza, akone oglaso pri opravai&tva. Boj za enakopravnost. Ko so se nasi poalanci preteklo -spomlad vra-cali iz dr&avncga zbora domu, smo jih Slovonri aprmi govori v drzavnem zboru inzkrili, poteni lo le malo manjka, da so nalo narodno trznje popol* noma zatrd, in nadaljnj© delo projsnji]} vlad uad nami Toda v ustavni drzavi, kakorikia jo naSa, v ktori jo cnakopravnost proglaSona in v razlifino in tolikanj zavedne narod© hi globok^ vkoroainjenn, so tnlci poskuai, kakorSni se. zu Gautschovcga mitmno-vauja povracnjo nad Slovane, veodir prencvarni, kajti ddava nam je cnakopravnost podobia in v,ago-toTiia, tor jo daia tndt vzic okusiti tn jo drngim na-vodom nam prod oLmi tako obilno pusti viivati, da nam Slovonom, voCiai svojib drzavljanov, jo ne bo mogla dolgo kratiti! Kaj jo ob6tui:|ivcjso, kot konva zazo-ljeni. grizljoj prod nita p-inuditi, pott'm pa mu ga \z-makniti in mu %o pomoliti! Ko so se nasi drzavni poalanci vraeali iz prej-§njcga yasedanja, srai z nekako gotovoatjo pridakovali zboljSanja na§ega politicnoga poiozija in prnvicneg-v utejenja nofiih riarodoo--tnih razmer, aosobno pa «nt, so nadjaii primemoga urojctija naSili srcdnjtb Sui, knkor nam atr je nzo za teko<5e loto obljubovaio — a kako tmn bili prevarani! Namesto da bi nam bildal minister Gautadi obljubovano alovensko paraletke, nam ji> b<%, vc<5 «ibsfoj<>6ih slovanskih Sol v/,el. Tako postopanjc gntovo alabo upiiva, Slovau»ki narod so jo zavolj trga ni'-cno zavzel proti min'stru Gautsclm in zalitova, naj dr2avnt posianci atojiijo na noge v tej zadovi. Gautsehovo postopanjc ka^e, kakor da bi hotola vlada Siovaao na siono priiiskati in jih z vao silo ponemcVvati. Slovano zatreti in j 3i ponemCiti, dandanoa ni vec 6aa. Vsako lako prizadcvanjo ne bi bilo lo brez-u«pe§no, ampak ravno nasprotno, ob aedanji zavod-nosti zr slovanstvo H posptSljivo. Zmtiranjo kiare si bodi narodnosti v Avatriji bi bilo obzilovanja vreduo, ker bi drzavo atraatso slabilo. Avstrijv nujno potre* buje, da so na znotrnj nrairi in okrepi ter pripravi za zunajno potrebe. To pa jo ustoni doseii lo z uresnidenjem enakopravaosti, z cnakim zadovoljonjem avojih narodor. Ylada prav laliko dozcne apravo mej svojimi narodi; ni ji troba dm?ega, nego pokazati reano voljo za ©nakopravnost, pa bodo takoj ntibnila na-rodnastna nasprotovanja. Dokler pa bodo vlada tako omahljiva do ravnopravnoati, bodo razpor mod narodi vedno hujsi, ker vsik narod si misli: lo prilisnimo, pa bo vlada za naa, zato vaak naponja vac sile za doaego avojoga prava, a drugi narod pazopet vporablja vso svojo sile, da bi obdrzal doaedanjo nadvladanjo. Kako straSno se ob takom notranjo mednarodnem boju mooi drzavljanoY obrabijo in oposajo, bi bilo atrah prera-duniti. Straano bi bilo sliSati Skodo, ki se valed mej-narodnega bqja godi drzavljanom in drzavi. Doklei* bod© trajal modaarodni boj za pravico onakoprav-noati so vai napori diiave za zboljsaujo ljudskoga in dr^ivnega blagoataujo prazno sanjo. Kako je ma-goSe priti do blagostanja, ako vlada pvepuati, da so mora narod proti narodu za pravice s strafoinii zrt-vami boriti, da se tako drug druze^a ukoucavatj, Ako | jo vladi do blagostanja, no smo pustiti, da so narodi tako trgajn in si blagof-kanjo in obstanek tako ukon-j ^uJl>j,>« Vlada m-)rji narodom ocitno pokazati, da jo • kakor dobcr oco, ktori vse svojo otroke enako ljubi in no pusti, di bi so otroci mod sabo zatira, ampak da vzamo v varstvo tiatcgi, ktOroya hocejo drugi za-ti'.ati. ako noon svnjih siuov sprnliti in pohujaiti. Gorjo oootu in njogovi hisi, ako ne poravna do daisa in praviouo razpora med svojimi ainovi. Mislimo hj, koliko bi bilo stanjo narodov olaj- sano in njih blagostanjo zboljsano samo a torn, kar narodi za mojsobno zatirat'jo zrtvujpjo, koliki pa bi i bil naprcdok dizavljanov, ako bi tn zrtve za zbolj- ; sa'ijo in naprcdok avojoga stonja vporabljali! Kdo ; iriiii v prvj vsti skrbeti, da bi se to godilo ? I Jfaroduostna idoja je damlanes tako ukorenin- joua, da raznarodenjo ni vo6 mogojio razuni osodo- polnih prevratov. Torcj kdor trdovratno dola za | vaznatodonje, apodkopuje bilagostanjo in pripravlja i pot oso lopolnim prevratom. Dopisi. Iz Bilj, duo 20. decombtn. — PI)lagor jim, ki v Gospodu zaspi, kajti njih dola grcdo za njimi". V [iotok, dne 18. t. m. ob 4'3/4 uri popoludne jo umrl po 8titim'»s€o!ii bolozni prccastiti gospod vi-karij Jaticz Fsegl v 60. lotu avoje starosti. — Blagi ranjki ao jo porodil v Pcvmi, due ll.decembra 1818 in jo bil poavooon duhovnom 22. soptombra 1844. SSoiboval jo tudi v ltomansu v lualaniji, o kaiertj aluzbi jo vedel pripovodovati marailcatoro mifino. Pri-jatt'lji njogovi ia znanci so gotovo §o spominjajo be-aod, katero jo povcdal u piiloznosti, ko so je govo-rilo o douarji 1 Nadalje je sluzil v Kamcnjah in Pod-sabotinam. Zadnja njegova sluiiba jo bila v Biljah, kjer jo sluzil 34 lot ia bil akoraj kakor donni. — Stiri in ttide;et 1st v en em kraji! V torn casu jo ncpozab.'ii ranjki neumortio sejal seme bozje beaode, A katoroga je gotovo mnogo padlo na rodovitna tla; ji /alibog mnogo tudi na skalo in med trnjo. Uzevee' 1 fc ga jo trpin^ila bolozen na nogi, zaradi katere je ttzko hodii. Od onega 6asa pa, ko jo umrl brat njegov, 2upnik v Musi, postal je tako otozen in 2a-losten, da jo vcikvat vzdihoval in celo jokal. Zadnja did ju! j:i tekocega lota pa je bil obokd in 24. istega jo zadnjikrat daroval sv. maSo. Lotila se ga je srLna bolozen (degeneratio cordis), katora ga jo spravila pod zi.-mljo. Vaiod to bolozni se mu je punet uekoliko zmesaia in v lem polozaji je udani trpin oatal do zadnjegi. Dan smrti je priSsl nekoliko k sebi, da ga je mogei tukajsni g. kapelan, Janez Vuga, provided so sv. sakramoati za umirajoce. Istega dne jo prise! tudi zdravnik, g. dr. Gresic ml. iz Gorice, ki jo pa precej spozual, da za pte&utitoga boinika ni vec pomocu Umrl jo uze istega dno okoli 5. popo^ ludne. Alarsikatero oko je poataio sol/.uo, ko jozvo-uenjft naznaniio njegovo smrt, kajti vecina ov6ic bi-Ijenske cerkveno obein© jo v roanici ljubila avojoga duanegn pasfcirja. Pogreb js bil naznanjon za nedeljo popoludno ob 3. uri. Kljub slabomu vroinoati so je bilo ses!6 mnogo ljudstva in dnhovniki vse dokunije. Bprevoa jo vodil preoastiti goapod dokan aeapotrski, Potor Kobal, z asiateaco vseh do§lih gg, duhovnikov. Po opravljonih cerkvenilt obroiiih a?opi na leco tor po zgoraj navedonem citatu opi§e ob kratkem zivenje umrlega g. Jan02a, navajajoo te.Uve ("uhovon-'kogft ttinii in opominjajoc zbrano Jjudstvo, naj se veckrat v iroiitvi spomni umrlega gospoda, ki j«j za svoje ov-eicc 2rtvuval duSne in tolesne. mooi. Gospod govoi-nikjo bil tako arcno ganen, da ni mogel nadaijovati go-voca. Po prenolianem govoru ao zapeli biljenski pevci so noko ^alostiuko, na kar so jo jel pomik.Ui apre-vod proti pokopallSci v tem-le redu: Solska mladina je $!a prva za krizem, potemobCinavji moskoga spola, obSinsko staresiustvo, dastita dulif-Sfiina, krsta, bo-rodniki, goapodarski svet biljenski, oddofek voteranov, iemkQ, fprevod jo bil toko da«toj«jn, da 00 vidi tosko kedaj tak na vasoh. Venee ao podarili: ob-cinsko starcsinsfvo v Sovodnjah, goapodarski svot v Biljah in duhovnijani iz Bilj, Bukovice in Orehovlj, Ker so napravlja pokojueinu rak©?, niso ga a© pokopali, ampak polozili so truplo njegoro zafiasno v kapelico, od kodar so po dokonfianem delu prenoa© v rakev, ki so dela ravno pred glavnim mirodForakim kriLem. (Ravno slisim praviti, da je delo dokonSano) Da je bil ranjki res priljubljen med dnhovniki,, nam prica to, da so skazali r.adnjo 6ast vrlemu pfi-jatelju in cenjenemu tovarisu gospodjo: dekan Peter Kobal, 2upniki Luke2ito, da ozivljajo zanimanje za njo. Razen razlogov, ki so se uze razpravljali med ljudstvom in po cago^ pisih, priiiaka za to cesto §e nov silen razlog. Bolec, Kobarid in Tolmia nimajo vee" y svojeni okrozji stav-benega lesa. Murali ga bodo v bliznji prihodnjosti iskati t trnovskom gozdu. Predno so bo pa mogel les iztrnovakega gozdajzvazevatiaaTolmuisko, treba bo izdelati cesto cez „Spehovo brdo8. Oas so tedaj bliza, da se bodo morali doticni cestoi odbori v Tol-minu, v Cerknem in v Gorici reano po&iti a to eito. Cepovanci pcspesujejo to potrebno zvezo idrij-ske doline s cc'povansko s tern, da se trudijo doae-danjo obcinsko cesto po Uratili zboljsati in jo spra-viti mod akladovne ceste. Slisi se, da eeatni odbor v Gorici tej nameri ne bo reano nasprotoval. Dela ae uca peticija, ki bo prcdlozena vis. defcelnem zboru, da cesto Sea Urata sprejme v vrsto akladovnih cest. Ko se to doseze, bo -velik kotak storjen k zvezi z idrijsko dolino. ZoleC, da bi ai kmali tu na Uratih segli t i-oke cestui odbori GoriSki, Corkljanski in Tolminski, omolknem za danes. Iz Visnjevka so nam pise, da ae je nekdo pred letom dni naselil tja sa svojo druiino ter v tern casu pokazal, da si zna pridobiti denar z neko ne-navadao umetno&tjo. Tako n. pr. bil jo dne 11. no-vembra t. 1. pri nekem krSmurju pri sv. Roku v Gorici ter urn prodajal vino — kalerega ni imel. — Po-pisal mu je naSanko, v kakih poaodah ima vino in koliko posode drze* Ko sta ae za vino dogovoti'a, dal mu je krcmar kot aro 7 gl. ter je pri§ol dne 15. t. m. v ViSnjevk po iato vino. Kako ae je moz u-strasil, ko ni nasel niti zaaranega vina, niti proda-jalca, ker po dobljeni an ni ae prodajal ec nic" brigal za kupca, ampak ael je po drugih vkrajih na lor. Tako je priiel dne 13. t. in. tudi v Seinpas k Bele-tovi hi§i, ter poskusil svojo umetnoat. Hotel je namred s poaebno zvijaco 10 gl. brez dela in truda zasluziti, a mlada B. je cicka spoznala ter mu po dogovoru z materjo ^laufpaaa" dala. Oslepari! jo tudi meaarja pri moatu, ker mu je prodajal tele, ki ga ni imel in je zanj prijel aro. Tako je tudi v Knninu vcc kup-cev oaleparil za precejSae svote; prodajal jimjeauhe ee?plje, katerik ni imel. Da ao njegovim enakim a'eparijam {konec 8tori, objavlja so to s priatavkom, da slepar ne po70 niti pravega priimka, niti pravega doinovanja. V Ljubljana 23. nov. Pri vLerajSnjej volitvi za dezelni zbor v Roenvji iu Ribuici zinngal )e naro-dnjak c. kr- okrajni sodnik g. Fran ViSnikar s 94. glasovi proti 81., katere je dobil ultragermaii Lim-kait, profesor na takajgojem u6iteljiSci. Pri tej volitvi narodni volilni odbor ni postavil kaodidata, ker so bili zmenili se volilci sami nie pd zadujej volitvi, ker je bil izvoljen po volji KoCevarjev umrli Fabcr brez protikandidata, da bodo poslavtli pii tej volitvi Kibnidanje srojega kaudidati. Nekateri nem§ki prena-petezi, ki bi radi spremenili staro prislovico v Bger-manica fides nulla fides", pa ao postavili kljabu teoiu dogovoru zopet kodevske ga kandidata; sedaj vidijo gyoj propad in mi poznamc lastno mofi. To nam bo-di nauk za prihodnje volitve ia kaj velja pri vodite-Jjih iiaSib sosedov Bmo2 — beseda". Sedaj sedi v iUi. zboru 26 narodoih in 10 (od veleposestnikov) i}a*protnih poslancev. Kaj nam bo princslo letosuje zasedauje dobrega, ne ve se 3e prav; kakor jc sedaj polozaj, je malo nadejati se. Med dragimi obravna-vami gotovo pride na vrsto tudi pogorelo glediSCe. Zeleti bi paC bilo, da bi se ne dogovarjal mnogo de-2elai odbor z bivSimi posestniki pogorelih loz, ker so bih ie zavora pri vozu Talijnem. Za male novce, ki so jih stale loze, bi bili radi le zapovedovali, in gor-je raynatelju, ako jim ni bil pokonii slugal Kadar so bile slovenske predstave, niso prppustili svoiih loz diu-gim, ampak bile so na Skodo gledaliSkej blagajni prazne. .Celo tako dnlefi jo segalo ojih sovrasivo do sloven-skill predstav, da je predrzoil se baron Apfaltcrn reci v ianskem dczelncm zborn, da se godi poseatiii-Uom loz knvica pe slovcnskih predstavab in da Slo-yeaci nimajo pravicev dez el n e m glicdi-s c i b 1 o v c n s k i i g r a t i I Glcdisce je pogorelo in pa loze z njimi, tedaj tudi rar-ialjivh-prcdrzac dozdev-ne „pravice" ncmSkih posostnikuv loz. Ako uzV, d?-zela mora vzdrzwati svoje gledisCe, naj sc ravna do ogromni vefiini pn-bivalatira. 95 od sto, bo vendar smolo skrbeti po svojih slabih snoceh za svojo narod-no Talijo! Cudne govorice' so kroUe mod kazansko pre- iskavo proti g. dr. Tavcarju. Sedaj, ko je tako sijaj-no opro§«Sen, se Cudi vse, kako je bilo mogofie kaj tacega naperiti proti njerau. Po zadnjih izpovedbab priC je moral priznati celo g. d:z. pravdnik, da ob-toiba nima prave podlage in da nikoli ni dvomil o poStenosti dr. Tavfiarja. Vse se je sukalo le o prav-nih uazorih, imajo ii sklcpi neavstrijskih sodnij v gotovih zapugcinskih slu^ajik tudi v Avstrijt pravno veljavo ali ne? Sodnija je priznala izrecno, da dr, Tavcar, kofc voaten odvetnik, je moral tako postopati v koiist svojega klijenta. Tak je bil kouec pikautne te cause celebre. Ako mogocc Se veCo senzacijo pa je vzbudil sobotnr^uvadni C'ianelr v tiikajSnjem uradaem listuy ki se obraCa proti BNarodu* in ujegovemu dopisniku iz Rusije. V pojasnilo tiatrm, ki ne poznajo razmert koustatujem samo, da „Nnrod* zarad onih dopisov ni bit nikoli zaplenjen — in veadar je drzavno pravdni Stvo tako atrogo! — ter da vlada proti nasi in drzav-nim poalaucoiti vciika, neotajljiva nuvolja po v^ej de-2eli iu gotovo tudi po svi'in Sloven^kem zarad njih nevpljivnosti in njih iie/.mo2tiosti ali uevspehov — ako rajSo sli§»jo. Celo pod ustavovutsko vlado, Ce prav jih je merij bila, so neprimenio veC dosegli. In vendar se boji scdanja vlada, da bi iiaSt poslauci prestopili v opozicijo! Kako opraviccna je nevolja na-rodova zarad uezmo^ao^ti svojih postaticev, treba le opozoriti: da je zapuSCen gimuazij v Kranji, da obr-tna §ola v Trstti no bo imola slovenskih teCajev in tudt v Ljubljani slovenske obrtae Sole no dobimo, da bodo opustili se promogokopi v Zagorji, da So ct;« lo slovenskega napisa na drzavnem kohdvoru v Tr-atu niso mogli vzdrzati proti irrcdetiti! Ss'daj pa ta 6ianek v uraduem listu! Kdor ni zadovoljcn z vlado in z Gaucem in s posiancr, ta je rusofd, noavstrij»kT nedomoljuben. Tedaj, kdor neths zaaiu^iti takih ofii-tanj, naj se lepo oklene na5;h preslaviuh. preupljivnih drzavnih poalancev in siopo naj zaupa v dobrohotaost GauC'evo. Nazadnje bo uia uvidel, da razpust gimna-zija v Kranji iu obstauek tnenj obiskovani Kofievske je le dobrota za Slovcnce. St. Politidni razgled. Obe delegaciji, avstrijska in ogcrska, sti avrSili svoj posel, in sicer prva v nedeljo, dru-ga v torek; skupne seje ni bilo treba, ker sti si bili obc delegaciji v soglasji in tijeni sklcpi glede proradunskih svot enaki popolnctn. Skupiii ministri so dosegli, kar so hoteli; ie gledo inor-naricc je ogerska dclegacija proraCunjcne stros-ke za nekoliko zmanj&ula, kar jc potrdila tudi delegacija avstrijska. Javnc seje bile so zelo gladke in mime, in delegati so pritrdili nasi zu-nanji politiki; le nemSki poslanec Sucss je hotel na§ega nekdanjega ministra zunanjih zadcv, grofa Andrassy-a, zopet od mrtvih obuditi, ter je Cez vso mero hvalisal in pHporo5cval njegovo poll-tiko. Ali to je storil, kakor se gorori, v dogovoru z nekaterimi Madjari; s tem svojim govo-rom je hotel dati malo brco grofu Kalnoky-u ali vsaj mu je hotel priporo6ati, da naj se tudi on, kakor nekdaj Andrassy, ki je tudi po svoji inoSi pripomagal k odstop'u Hohenwartovega mi-nisterstva, vtika in mesa v naie znotranje za-deve, da naj pomaga spodriniti grofa Taaffo-a in ob enem vredi sedanjo drzavnozborsko vecino. Suess je govoril za zdaj gluhim uiesom, ker ua syoj govor ni vdobii niti od strani ministrov niti poslancev odgovora. Iz sredi§6a, t. j. z Dunaja preseliio se je z vSerajgnjim dnevom tezi§6e notranje politike v deielne zbore, ki bodo delovali tija do prazni-kov. Malo casa je njih zasedanju odloftenega in poslanei zborov veLi!i kronovin bodo se morali j zelo pozariti in napett svoje delaine mofii, da le ! vsakoletna dela do 6asa zvrse. Kakor smo uzo zadnjid na tem mestu slutiii in omenili kakor j verjetno, zgodi se gotovo: CeSki nemski po- i slanci so v sknpni seji sklenili, da se tuiii po svoji novi izvolitvi ne tideleze" sej dez. zbora, dokler jim vlada in vecma dez. zbora ne zago- ! toviti njihovib pravic. Dezeini viSji marsal knoz ! Lobkovic, se je mnogo prizadeval med tem ea-som, da bi Kemee pridobil za skttpno delovanjo, ; ali ves njegov tnicl je bil zastonj. Zboru fed-tj drtigega ne bode storiti, kakor da mandate, Id se ne spolnujejo zopet, uniii, in da na to vlad.i razpige nove volitve. Hoeemo videti, kedo se bode prej navelical. — Ncpusrcduo pred otvo-renj6m dei. zbora kranjskega imajo Slovenci ua Kranjskew zabele^iti veliko zniagoj v mestui skupini Kofievje in Ribnica je mesto umrlega poslanca Fabra voljen v de^, zbor c. k. okrajni sodnik v Ribniei Visnikar proti Linhardtu, ki je bil kandidat nemSkega nSchulvereina". Prihod rnskega cara v Berolin in njegovo obiskovanja starega strica Viljelma vender ne bade tako brez vsega politiCnega pomena, kakor se je s pocetka mislilo. Sprejem sicer . ni bil zelo slovesen, kakor bi bil sicer, ko bi ne bil tako bolan neroiki prestolonaslednik, ali carovo prijazno obnaSanje proti knezu Bismarku, dolgi pogovor 2 njina in nato neposredno visoko odli-kovanje ruskega poslanca pri nemSkem dvoru, da sklcpati, da se razmere med Nemcjjo in Ru-sijo na boljsn obracajo. S Francoskega dohajajo dan za dnevom bolj vziicmirljive vesti. Wilson, zet predscdnika re-publike, je zarad goljunje in sleparije pred sod-nijo, ministerstvo je pri poslaniSki zbornici vdo-bilo uczaupiiico in zato dalo svojo ostavko, in predscdnik Grcvy po najnoyejsih vestih, ker ne more sostaviti ministerstva, ki bi imelo v zbornici vefiino, hoCe tudi odstopiti, in morda je storil ze ta korak, predenj naSi iltatclji vdobe list v roke. Ker rcpublikanci med seboj niso edint, monarbisti pa jim nasprotujejo, da se no-beno ministerstvo ne more vzdrzati, zato ne bode prcostajalo druzega, kakoi da se zboroica razpusti in vrSe nove volitve; in izid teh bodo odlo6il} ali ostane Francoska §e republika, ali pa se zopet prclevi v starodavno, mogo6no mo-narhijo. Domade in razne vesti ^ Vladika na§o cerkvea© proviocije «o se zbra. Ii tuknj v srtulo j« o»taa.«j<> »kupaj en teden. Do2elni zbor goriSki pri<*>l jo zborovati vie* raj. Ob 10. uri bila jo h toja rv. Ob 11. nri j»- rovanjo v do2olni dv^riui z itilijntHkiin potom pa z nailrdnjim hIcv. nui,'ovn:>)Hi: C.irtfiti g..NpoJje! Kakor mi j> vast po*ntiti Vas nzo vcc Int. Ij'Mlftu br.-it dvoma /.a to tkrbpli. da »c v fiod:iuiili nijitgo.lHih nwmornh, kakor vseh-j v po-prwjSujih r.8:rh tronotkih. sijajao obuc«o vzajomnost vsob prAbivnloov m*» dWiolft. En dol titttit dt.t**lna Btrani, ktcra Vas jo «em P'ulala, i»ienr m bil zadct po lotonnjih nozgodah — iu to nas van vo«o!i — a Vi n> bodeto tcg.i aporai-njali, dun d-zol* pri/.idova u2e mnogo let vstresati, kolikor j*«j pr.iiti^.ijo inoui, pasebnim potrobam itv ioljftm Vase strani. Konc\ivbi »ngov;T VKktiknejo po^lacoi trikratni iivio cewrju. Uhivnr prfdMavi vhdnoga za^topnika barons Rerhbieln. N..5 ^. .Ii*:'.ko i-, l.iJtj barui L^catclH sta bila o;l sejo z.i'it/. tiu. \ p >p ^uUts-kpj ».»;i \m priSIo na vrsto poroeilo dt/.o,n^i o i*i.»r» n pom,i,*i, ki naj bi s-« zapmsila in hM'-'uIn di c.t nokatcrim atra-ni«m -.(Mao di«.*r*lo v*l»»,l »Uho lotmo. in poroeilo do*. odbom o rucun^kih sklopih za loto 1836 in proraeu-uih za ieto ljj^S. Na^oaoil je preJsedaik mnog-j doilt* pctieije, ktero so so vao druge isrofilo ppticijskemu odseku, le ona za uvrMenja tribuskega ino-tA k skladorni cestt jo izroL«na li»g.iln0!nu odseku. l$ra! jo Jr. I'.ijor in?orpo'an"jo do vlado, kaj jo ista ^ukroudi /. n/ir^m na dr. Roj$evo pritnLbe o bnl-ii'5-iici^usim.'j'-Mh bra:ov. Tnpat. so po.ipts.iH : Pajor, l)>ttort in (ta so zbra'i vetorani ob 8% piedpo-laduo iia^Kiittc-Jaj.vuin trgu, pred atanovanjera gasp, prod&iedaika, odk.-.«ler ho ao poduli zzastavo in godbo y c-.rkav av. Ignaeij.i na Tiavaihu k sv. ma«i, ktero jo bral castni Okm precastiti goaped monaignor Slcf. lienaa. Med maso jo avirala druStveaa godba. To 8v. maii se jc diuStvo udeleftlo alavnosti, pri k«teri sta bjia odlikovaDa 8 kri^ccxn (svttiDjo za zosluzo,) zendarmerijska vahfcmajatra Rot v Gorici in Koci-jan mjrjalo; poslednja volitev pa je dala priliko, da se niegovo postopanje javno razpravlja. Dopisi s tolrain-bkega so prav dostojno navedli fakta, kako g. D. PMtopa. Kako sta ya g. D. in njegov zagovornik v Ldinnsti na to od,T>voriia?! — Zle iz teh odgovorov je lahko spoznati, da mora g. D. postopanje res pre-sneto slabo biti, da ga je mogo6e samo §e s takimi podlimi frazami, s preobSutrjiviini zabavljicami in glo-bokim 2alenjem zagovarjati. Kdor bere g. D. odgo-vor v 41. listu So5e, mora precej JzreJSi sodbo, da ta zagovor ne znafii mo2a, marveC —- ta odgovor je v sramoto vsem tistim, ki so D. poveliSevali. Kak moz je pa g. Dominkov zagovornik, vidi se iz njegovih dopisov v Edinosti. Njegov zagovor so samo zaljive fraze. Pravi, da g. D. zlodejce ui mogel zagovarjati. Ker bc je s faktidokazalo, dag. D. sploh u^iteljev(ljic) ni zagovarjal, so tedaj vsi tiati u5itelji m ueiteljice na Tolminskem zlodejci, ki so bili kedaj med njegovira zastopanjem priporo6ila potrebni. Ali se upa dopisnik tako zaljivo in pomenljivo trditev prod soduijo opravi^ti? Kako je mogofie va5e zlo-dejstvo, kakor s takimi trditvami in frazami metati pesek v ofii obCinstvu, ki ne pozna razmer. Kdor ve, da je Dominkov zagovornik v Edinosti pisa! tudi do-pis v 41. listn Soce pred volitvijo v okr. 8. svet Go-ri§ki, v kterera je naSteval lastnosti, ki jih mora ime-ti ufiiteljski zastopnik, ta se mora pa6 duditl njogo-vi doslednosti. S takimi nedoslednezl se ne more, ni vredno in tudi ni easfcno polemizovati. MSchwam* iez take znacaje! Obzalujemo, da „EdinoBtw pri vsaki priliki tako rada pomaga uCiteljstvu polena pod noge metati. t Pretugnega area naznanjam znlostno vest vsem sorodnikom, prijateljem, znan-cem ter duhovnim sobratom, da so moja prcljuba, predraga in skrbna mati LUCMA SOS i-oj. SKOCIR iz Nemskega ruta danes 21. novembra o poluuo6i v 70. le-tu svoje starosti po veCletni a samo tri-dticvni mufini bolezui prevideni s6 sv. zakra-menti umirajofiih mil no v Gospodu zaspali. Bog jim daj vefini mir k pokoj! In vecua lufi naj jim sveti. Naj v mini pocwajo! — Amen. Pogreb bo 25. ob 91/* uri zjutraj na Srednjem. Vsem pozuancem jih priporo-iujem v blagi spomiu, svojim dohovnim sobratom pa v pobozni „raemento.a Na Srcdnjom, dne 23. novembra 1887. V imenu zalujoee druJino Simon IHLos9 vikar. ZaUvala. Potrtim sreem zahvaljujem se vsem gospodom, kteri so se udeleXili pogroba mojo ljubo soprogo aroazefe, poaebuo pa izrazam Le svojo zabvalo gospodu vodji ter gospodom profesoijem in dijakom tuk. c. kr. gim-nazije, koji so me v moji nesre6i tako plemenito podpirali. * JOSIP VOGRIC. Zahvala. Tsem domoljubnim goapodom in go3podir bit,je urea tor distijo pokvarjeno kri. One ne pregnjajo sarno ome;»jcnih bolezni, ainpak nas obvarajejo tudi pred vsako bolcznijo. Prodajojo se t rseh gUroih lekarnicah na nvetw, za naroibo in poliliatve pa edioo t lokar-nici Oristofoletti V Gorici,. t Tratu t lekarni G. Zanetti in G.B.Bovis in v Jekarm Alia Ma-donna r Eorminu. Kna Btek!cniea gtaue 30 novc^-v. Ta esenoft, l*i so nnrcja po nel'.em roccptn gospodfi Dr. E. vitcza S-orkla, f.'kr. vladincga svefovulca in dezel»o-s:initct»ie^:i ncrufevalca za Kranjsko, jc rakozvnna ,.Tinctnra Rhei composita", katera ozdravlja T8o Selodfeve in trelmSne bolezni, odpravlia tt-lcsno zaprtje, zlato Zilo itd. (?tej navot!, ki jo vsakej steklo-nici pridnjnn). — Izdelovatelj jo pn§ilja v zabojekih po 12 steklonic za 1 gld. 36 kr., poStno stroSko trptf p. t. na-roSniki. — Te stoklonico prodaja po 15 kr. i S. >* H^ ima veliko zalogo vacgn, kar spada v podro(5je y ^j knjigotr^tva in tocno zvrsujo vsa uarofthi ^aso- ^ ^- pisov in rauzikalij. Pri iijcm se dobe vso ntziio- ^ &i vrstno Solsko knjige, papir, piaatike, svincmiki, ^ J peresa iu vso, 6esar se poticbuje v §oli in v ^ ^ uradnij*. On prcdaja po najnizo imguci ceni. Gg. & •^ uci eljcm pa cene so posebnu zni/.uje. ^ ^ Priporouttje se p. n. eastifcemn objinsf.vu, |> j? da bi bliigoljuo hodilo k njcrau nakupovat in »'j ^ narocevat. K| H r n ill Naznanilo! PreC-ostitim svoj'im odjomalcem nazna- L\\ njam uljudno. da no trzujem le z razli^nimi ,,. vrstami finoisoga Jiapi'jii, arnf>ak tudi s ye- .ftj nojsira - papirjom ¦ rn sicor p» tisti ceni ka- ¦«! kor vaaka druga tukajarrja prodnjalnica pa- W? s:i V Gorici, Ferdinand Wokulat. ^ pirja. Samo sredi Rastelja §t. 7. ISTa d.el>elo — na dtroTbno» ' V GOBICI. Bogata zaloga: norimberskega in galanta-rijakega blaga, lepoticja, dtsav, igiac, nouovic, Sivnih pviprav, sukanca in prejo, krojaSkib in jSevljankib potreb§6in, piiprav za potoike in ka-dilce, cigaretnega p«pirja, celuloidoih zavratni-kov in zapestnikcy-ztt dahovniko, mo§5ane in vo-jako; poisebnostt najHaeje iglo za Sivalue stroje. Strune za rana godala, in sicei* za: gosli, citare, kitaro, bas, glaaoviir itol. Za pomladno aetev se najtopleje priporo^ajo Eaznovrstna semena zelenjav in trav. ISTa. d.r»oTbno in na &et>'ol«>znih v zeiodcu in so liep'-cko.-djlvo srodsivo Kopcr: mankanje slasti pri ji-di, slab zi>. 1 Smklonica velja SO kr., 1 tucat 2 gl., 5 tiu'utov samo 8 gl. JGSJST" SVARILO! OposKirjnmo, da so in o istinite Warijat'elJ-skc kapljice dobWajo aanio v !«• karni Trnkoexy«ja zrnvon rotov?.a na VL'liLotn Mostnom trgu v Ljubljani. Ovet zoper trganje (Gicht), jo odlocuo nt;jbo?j5o zdravilo zoporj^ro^m t«r rcvtiwCizew, fff/wtje po with, boledine v kriit tor zim'h. otcldhin, otrpmU ude in kite, itd., .. malo i-asa Mi>ni /''Ii-dca, jotrniii i-. i-bis.iuii 'n.ii'i'.nili. v skntlj.ih a 21 kr.; jedott zavoj s (J Pka.ljiiini i gld. 5 Vr. Ka-posiijava se s po&to na'mauj jode.J ".i'v.-j. Kdravila za Kirino. Stapa xit zivino. Ta prav dobra stupa pomt.^a mtjboljo pri vsoh bo« loznih krav, koiij iu prasifev. Konje vunra ta iiupa trganjapo crevih. be/,- Kavk, vsph iialp:;!jivih launili lmleznij, kas« y> ,Ma, plucuih in iratnik "^ .jok'v.nij ti'i- odpravlja *'J vsc g3i-*h», tudi vxiirzujo •- kon;f deliclc, okrogle '".in iKki'(»np. Ivrave dobo ir.r.Oj,-o dobrpga n:.it>k.i, /amotek z raiiilnim n.ivoibini vrt-d velja lo 50 kr., 5 zan:oikov z rabilnim navodoni samo 2 gld. Cvct za konje. Najb'diso )na->iio 7a konio, p«i!nn,M pri prelegu ill, ^oipkanjj kolen, kopit- ^•nih boleznih, otrpnenji f v boku, v kriii ird. pri -l otekanji nog,iur'hurjiIi na nogah, izvinjonji, otisfanji ml sedla in oprave, pri susici itd.« kra:ka pri vseh vnanjih bole/.uib in hi bah. Stek- leuiea z rabilnim navodoin vrml Btanc lo 1 gl., 5 stckl. z rabil. navodom vrcd samo 4 gl. Vsa ta nustefa zdravila bc ?amo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rrfcovza in se vsaff dan s po&co razpo8ilji«jo. nm? ',ms$gtfr- v*tm&* ? mm,