Dopisi. Iz Maribora. Krepkemu in možatemu vabilu k I. slov. kat. sbodu v Ljubljani, na prvi strani tega lista stoječemu, naj še mi na tem mestu v isti zadevi dodamo drugo, štajarske Slovence posebej zadevajoče vabilo in ob enem pojasnilo. Po želji oanovalnega odbora za I. slov. kat. sbod v Ljubljani sta zbrala spodaj podpisana tudi za šlajarske Slovence pripravljen odbor s sedežem v Mariboru, naj bi na pomoč bil Ljubljanskemu odboru pri njegovih pripravah za občni abod. V odbor sta poklieala veljavne inože raznib atanov po raznib ki-ajih Lavantinske vladikovine, naj bt lako vsi štajaraki Slovenei, kateri se želijo shoda vdoležiti, priliko imeli, pri njib poizvedeti vae v tej zadovi potrobno in jim tiuli naznanili kakorgne koli posebne želje in predloge zaatran ahoda. Podpiaana objavita radoatno in ponosno, da so vsi in prav vsi v odbor povabljeni možje drage volje vabilo vsprejeli in shod navdušeno pozdravili. Njih imena po vrati so: Dr. G. Ipavic, zdravnik pri Sv. Juriju na juž. žel. in župan; dr. Fr. Jurtela, odvetnik v Šmariji, dež. glavarja nameatnik; .Tak. Kovačič, učitelj pri Sv. Trojiei v slov. gor.; Fr. LipovSek, kinet v Geljski okolici; dr. Iv. Lipold, župnik in deželni poslanec; Al. Mikl, trgovec v Ormožu; dr. Iv. Mlakar, profeaor bogoslovja in ravnatelj kn. šk. semeniSča; Fr. Ogradi, inf. opat Celjaki; Iv. Pahernik, veletržec v Vuhredu; Fr. Robič, c. kr. profeaor, drž. poslanec; dr. Jož. Sernec, odvetnik v Gelji in dež. poslanec; Iv. Skuhala, dekan Ljutomerski; Mat. Slavič, kmet na Murskem polji; Kon. Vašie, c. kr. miniateraki svetovaloc in grajščak; Al. Velebil, kmet pri Sv. Petru pri Mariboru; Fr. Urbas, kmet na Dravskem polju; .lož. /alokar, kmet na Hlanci v fari Sevniški. — Ta odbor bode obbajal bodoči ponodeljek, dne 27. iunija ob 10. uri predpoldne sejo v dvoru atolnega kapitola Mariborskega, da z ozirom na naše poaebne razmere v razgovor vzame po L.jubljanskem odboru mu poslane načrte predinetov, za razprave občnega shoda odločenih. K tej se.ji vse veleeenjene odbornike, kateri niso zadržani, vljudno vabita Fr. Koaar, prelat. Dr. Ivan Križanič, kanonik. Od Sv. Križa pri Mariboru. (Volitve) v obeinski odbor so ao izvršile pri nas, ali žal, da ne posobno sreeno. Zakaj ne srečno, o tem neeemo govoriti danos. Vaak iskron domoljub si jih želi drugače. Vendar ae še da popraviti mnogo, ako imajo odborniki kaj ljubezni do premile avoje domovine. Lehko se še opore inadež, ki je skrunil doslej našo občino. Vi odborniki imate še priliko poataviti Križanako župnijo v lep izgled drugim srenjam. rl'o pa atorite, ee ne volite zopet dosedanjega župana, ki ,je uradoval samo nemški, da bi se prikupil gospodi, ki ne zna našega jezika in ae ga neee učiti. Nam ,je sicor, ki živinio bližje meje, nemSčina včasi koristna: na pr. na sejmib, ali doma ,je ne potrobujenio. Čemu bi torej nemškutaril župan? To je sramotno. Tem bolj nas je tega sram, ker ao se aosedi naši na Slomenu olresli neinškutarakega jarma in si izvolili narodnoga predstojnika, vrlega Urbasa. Saj se nabajajo med vami možje, o katerih upamo, da ne bodo pljuvali v avojo skledo. To ao: KoroSec, Minklie, Šikar, Vrabelj, Peban, Hajne, Špesar, Prtlak. Ge ste jedini in složni. izvolite zelo lebko izmed aebe župana, ki je značajen, neomahljiv Slovenec in ki zna aam dobro piaati slovenski! To bode vam na east in vsem Križaneanoni. ¦1 tein pa ai tudi obč-ina prihrani mnogo atroškov, katere ji prizadeva sedaj po nepotrebnom nemčurski pisae, Domovina bo pa rekla: glejte, to so možje postenjaki, ki vedo ceniti rojstveno svojo zemljo in ki se sramuejo človeka, kateremu je nemščina ljubSa, kakor mate- rini jezik. Domovina naša je že itak dovolj teptana; ne teptajte, ne sramotite, ne delajte še jej vi žalosti in britkosti. Zapomnite si dobro: tako delajo izdajalci domovine; takšni pa so podobni prekletemu sinu, ki z grešno roko trga svoji materi srce iz prs in jo suva krvavečo v grob. To je silna grdoba; tak poštenemu možu ne more pogledati v obraz. Več volilcev. Iz Ljutomerske okolice. (Spoznavajmo se!) Zadnje občinske volitve so odprle marsikateremu okoličanu zadremane oei. Mi okoličanje smo mehke dušice. Rajši skrbimo za druge, kakor za sebe. In ravno na to še zmeraj zanašajo naši nemškutarski nasprotniki, ki v Ljutomeru tako izdavo komandirajo. Oni dobro vejo, če tudi še tako rogovilijo in hujskajo proti nam, mi vendar prihajamo k njim ponižno in pohlevno, kakor tisti, katere je natepel gospodar. No hvala Hogu, tudi pri nas se izpreminjajo časi. Mi okoličani vidimo z vsakim dnevom, da treba malo drugače. Svojih nasprotnikov bomo se morali ogibati, a nikakor ne iz sovraštva, marveč, ker nas oni sami k temu silijo. Saj pa bi res mi bili brez vse pameti, ako bi še dalje tiste podpirali, ki rovajo proli nam, kjer le rnorejo. Zahajajino in podpirajmo naše može, ki z narni čutijo in volijo. Pri zadnji volitvi so stali na naši slrani toli možje: Franc Sršen, Alojz Vršič, Ferdinand Herzog, Viljem Šneider, Franc Repič. To so naši slovenski Stacunarji, katerih ni sram, da jih je rodila slovenska niati. Videli smo tudi z nanii voliti gospoda Dragotina Janda, trgovca z železom. Veselilo nas je, da je tako neustrašeno s Slovenci volil. /ato pa tudi prosimo vse naše zavedne može, da ga tudi oni naj podpirajo in kupujejo pri njem železje. Zelo čudno se nam pa je zdelo, ko smo med naSimi nasprotniki videli trgovca g. Matjaža Zemljiča. Dozdaj smo menili, da ni naš nasprotnik, ker je sin slovenskih starišev. Imeli smo ga za treznega moža, kateremu se mora gnjusiti rovanje in hujskanje naših nemčurjev. Pripoveduje se nain celo, da je g. Zemljič vse prošnje naših nasprotnikov za nemčursko šolo tudi podpisal. S tem bi pae pokazal, da je popolnoma obrnil hrbet svojemu rodu in pristopil k tistim hujskačem, ki bi nas radi zatrli. Proti nain je tudi volil gosp. Huber, štacunar z železom. Nas tedaj več ne potrebuje. — Nikdo ae ne čudi, ako bomo mi okoličanje postajali bolje pametni in previdni, ue pridemo česa v Ljulomer kupovat. Naši nasprotniki nas silijo, da zapremo svojo mošnjo, ako pojdemo mimo njihovih štacunov. Vsa okolica slej se ravna po tem. Hodimo trdni, kakor jeklo in in podučujmo vse podremance, da bodo z nami enako storili. Skrbimo za sebe in za svoje otroke, dokler še je čas, da nj? postanemo hlapci nemSkutarjev. lz Cadrama. (N e v i h t a — P o d p o r a.) I (o dolgoIrajnem deževanji so v Križevem tednu nastopili tudi pri nas lepi dnevi in nastala je nenavadno velika vroeina, vsled katere je 31. maja ob eni po polnoči začelo grmeti in bliskati, da je bilo čudno. Strele so švigale seintertje in večkje je vdarilo. Pri nas je ta nesreea zadela kineia .ložefa Kinetec, p. d. Bogatina, v Maloharni, katerenui je živinskih lilev užgalo in velikega vola vbilo, Z veliko silo reSil je gospodar drugo živino, zadeti vol, en manjši junec in dve svinji ste v ognju ostali in zgoreli z enim vozom vred. V največji nevarnosii bila je cela, precej velika in veejidel s škopoin krita vas. Nemilo zadeti bil je zavarovan le za 300 goldinarjev, škode pa ima do 1200 fl. Ker je še le gospodarstvo z dolgovi prevzel, je toliko bolj omilovanja in podpore vreden. 1'oroča se nam, da je ob enein tudi po streli zadet pogorel na Htin.ji bogati Gril in neki posestnik še v Uezini v Konjiški nadžupniji. Iz teh nesreč se vidi živa polreba, da gospodarji svoja poslopja proti požaru zavarujejo, da ne zabredejo v nesreči, katera se tako lahko pripeti, v prevelike zadrege. Tudi proti toči se je dobro zavarovati in to mi zdaj živo čutimo, saj mnogi pri nas, posebno prebivavci v Ugovski občini veliko pomanjkanje trpijo vsled lanske toče. Kakor se nam je zagotovilo, je c. kr. okr. glavarsto v Celji od svitlega cesarja samega, potem iz deželnega zaklada in še privatne podpore, :ia nas več sto goldinarjev prejelo, doslej pa še ni vinarja razdelilo. Ako se v največji sili to ne stori, potem res ne venio, imajo li še naši c. kr. go— spodje sočutje s siromaki ali ne! Mi prosirao še oeitno našega drž. poslanca g. Fr. Robiča pomoči, da on, ki nas je na Dunaji zastopal, še naj blagovoljno skrbi, da se podeljena podpora, brez zamude razdeli! Z Vuhreda. (Cerkveno). V teku zadnjega desetletja se je v tem kraju, kar zadeva hišo božjo, veliko spremenilo. Pozidala se je v tem času nova cerkva v gotiškem slogu, katero občuduje vsak pobožni obiskovalec zavoljo dovršene zunanje oblike, in okusne znolrajne oprave. S pozidanjeni tako krasne eerkve si je poprejšnji e. g. župnik, ki zdaj pastiruje v heinbalm, postavil slalni spoinin. Toda ludi sedanji č. g. župnik se trudi, da nadaljuje zaljšanje nove hiše božje, in priskrbi, kar je primerno za spodbudno opravljanje službe božje. Tako so se v teku lanskega in predlanskega leta poprodale in zmenjale nekalere cerkvene posode, ker so bile ali še precej obrabljene, ali pa nepriinerne goliškeinu slogu, in se naročile nove, namreč: ena gotiška kazalnica ali nionstranca, potem dva gotiška keliha, in en goliški ciborij, kar je vse mojstersko in v veliko zadovoljnost izvršil g. Fr. Kager, pozlatar v Mariboru. Tudi stolpska ura z že precej obrabljenimi kolesci se je prodala in naročila nova pri g. Gzalaunu v Ptuji. Kaisc pri naročevanji teh in drugih novih predmetov ni dalo poplačati s prodajo starih rečij, poravnala je radodarna roka velikoposestnika in cerkvenega kljuearja g. Jan. Pahernika. Letos po velikonočnih praznikih pa je s štiriini pomočniki se pripeljal po spodnjem Šlajarskein slavnoznani slikar g. Jak. Brollo, da presno naslika eelo cerkev. Do konca meseca majnika se je zvršilo slikanje okoli prednjega altarja v tako imenovanem presbiteriju, kar se je umetnini slikarjem prav dobro posreeilo, ter so rebra gotiškega sloga prav okusno pobarvana in bogato pozlaeena. Tudi so napravljene šliri slike, predstavljajoče poglavitne prigodbe v življenji sv. Lovrenea, cerkvenega patrona. 1'rva slika razkazuje, kako se dijakon Lovrenc poslovi od papeža Siksta; druga kaže, kako on cerkvene zaklade razdeli med uboge; na tretji se vidi, kako on eesarskcmu naineslniku reveže in device predstavi namesto zahtevanih eerkvenih zakladov in biserov: in četrta predstavlja mnčenika Lovrenca, kako niu angelj božji pot briše s čela in ga tolaži. Ker se na sleni v presbiteriji najde napis, da je nova cerkva ob tisočletnici Metodovi bila zgotovljena, sta na primernem prostoru naslikana sv. Giril in Metod, tako, da se pobožnemu opazovalcu slik nehote vzbudi misel: dijakon Lovrene je svoje mlado življenje daroval za sprieevanje ravno tiste edinozveličavne vere, katero sta poznej našiiu predočetom oznanjevala slovanska apostola sv. Giril in Metod. Razume se, da se je presno aH fresko slikanje eerkve zamoglo omisliti le, ker je to bila iskrena želja za kinčanje in zaljšanje hiše božje posebno vnete familije Pahernikove. Od Sladke gore. (Prepiri.) Zalostno je, kjer se nahaja pri kaki hisi nied družino prepir, ali ta prepir nima pomena, ako je gospodar moder ter ga hitro odpravi. Zalostnejše je pa, ako se prepir nied sosedi vnanie, kojim mora veekrat sodnija svojo moč pokazati. Še strašnejše in milovanja vredno pa je, kjer se eela obeina razburi, kakor zdaj ravno naša. Med odličnejšimi moži se je vnela neka zagrizenost ali bolje reeeno, go- spodoželjnost, kajti skoraj dvekrat v letu se je vršila tukaj huda, nekrvava bitka brez zniage, za županski stol. Pri zadnji nesreeni bitki dne 17. in 20. februvarija pokazala so se odločno tri krdela, pri katerih tudi častnikov in podeastnikov ni manjkalo. Vsled teh dolgotrajnih in nesrečnih vojsk so si pa Mestinjčani pri soriednjih Lemberžanih zavetje iskali, si z njiini roke podali, ter željo izrekli se izdružiti in eden drugeinu pomagati. Še celo Dolgogorčani, ki ne spadajo v našo občino, ampak v faro, iinajo svojega zvestega zastopnika v tej družbi. Dne 31. majnika je peljal neko solitev iz Sladke gore v Poličane. Ko pa v Lembergu sreča našega župana in eksekutorja iz Šinarja, vstavi se njiina z vozoin ter ju nagovori, naj bi skoz trg juckala: kaj je niislil s tem? Toda dobro, da ona gresta mirno in tiho svojo pot. Imenovani mož se tudi vstavlja s svojimi sosedi cesto od Lemberga proli Sladkigori popravljati, njo so poprej radi in dobrovoljno kot farno cesto s kamenjem posipavali, zakaj bi sedaj to ne bilo mogoee? Iz Solčave. (Živins-ka razslava.) Solčava je znana radi svojih gorskih velikanov, med kojiini je Ojslriea najvišja; v njenein znožju izvira v Logarskej dolini bistra fSavinja, znosi vsako leto na svojem nioki-em hrbtu tisoče našega lesa k pilam na polje, in od pil flose na Savo in Donavo. A ne misliino, dragi bralec, da Holčava ne dela drugega, kakor da gozde posekava, nikakor ne. ludi svoje slnnine marljivo obdeluje in dokaj živine redi. — Leta 1890 se je naštelo v tej malo številnej fari poleg 650 koz, okolu 1800 ovac, in eez 1000 govejih repov. Res niso vse naše krave izborne molznice, in niinajo vsi \olički vzornih rogov, tudi ovce niso, kakor hvaljene Španjake, vendar Solčavske tudi niso »pod zlo«, kakor je pokazala zadnja razstava naše živine. Iz Gradca. (»Triglav«.) Kakor je bilo že javljeno, priredilo je akad. društvo »Triglav« v Gradci dne 6. in 7. junija izlet v Šmarije pri .lelšah. Slabo vreme v jutro binkoštnega ponedeljka je sicer ninogo slovenskih, zlasti pa hrvaških visokošoleev prestrašilo, da so izostali, a to je le malo škodovalo sijajnosli izleta. Vožnja nam je hitro minevala med petjein in tamburanjem. V Mariboru pridružilo se je nam nekaj gospodov. Ko smo se pripeljali do postajiee Grobelno, zaeuli smo od Št. .lurija nain v pozdrav slrele topičcv. Iz vlaka smo slopili na Šentjurijskem kolodovoni, kjer nas je pričakovalo veo»trjanov iz Št. .lurija in Šmarija. Raz okna obsipale^ so nas nežne roke z duhlečiin cvetjeni in v inienii Šenljurijčanov nas je pozdravil župan, gosp. dr. Ipavic, v inienu Šniarijčanov pa nainestnik dež. glavarja, g. dr. Jurlela. Odgovarjal jima je predsednik »Triglava« g. drd. med. .lenko. Po zajutreku, katerega so nain pripravili gostoljubni Šentjurijčanje, zasedli smo s smrekaniini narodnimi trobojnicanii okraSene vozove ter se odpeljali proti mestu slavnosti. Med potjo bili sino večkrat pozdravljeni s pokanjem topieev in raz hiSe ob eesti so vilirale trobojnice. Početkom Šmarija postavljen je bil krasen slavolok. Tu nas je prieakovala množica ljudslva, na čelu ji predsednik tainošnje eitalniee č. g. kaplan Stabuc, kateri nas je pozdravil najiskreneje kot svoje prijatelje, kot. svoje brate. Gospica lludovernikova privezala je na društveno zastavo med priinerniin nagovorom krasen venec s trobojnieo. Obeina se ,je zahvalil imenoina društva g. predsednik Jenko. Na to zaigrala je godba »Naprej« in mi snio korakali z razvito zastavo v tvg. Med potjo stno bili vsi s cveljem okrašeni. Z griecv so pa naznanjali na dalee okoli topiei naš prihod. (Konec prili.) Iz Vojnika. (Odgovor.) Kdor je čital Geljsko »Vahterco« od 9. junija, spoinenil se je pač na to, kako je pridigovala lisica gosem, ter kokošim, da bi jih dobila v svoje kremplje. Tako tudi nekdo iz Vojnika (?) v »Vahteriei« inir oznanjuje, pa ga, kali. Zakaj s takimi ljudmi ni mogoč mir, dokler se ne odrečejo svoje predrznosti. S kratka pa že nemeur s tein kali mir, da je nemeur, ker je odpadel od svojega naroda, saj drugi ne dela nemira, kakor nemškutarji. Posebno se pa še neko eloveče vriva med l.judi, neki »spufanec* in pa drugi bivši zidar, ki ni vreden še toliko, da bi sniel svoje ime razobesiti. Takšni kalini žvrgolijo in »vahto« stoje Nemcem. Dober tek! Ge ne vtilinejo kmalu, povem še kedaj Vašim bravcem iz življenja vojniškili nemeurjev nekaj »štikeleev«. Iz Vojnika. (Marsikaj.) V petek, dne 20. jun. inieli smo slovesno procesijo k Materi božji sedem žalostij na goro; tam je bila pridiga in sv. maša, kakor vsako leto, ljudstva je bilo obilo se zbralo. — Nemškutar je povsodi sovražnik časlite duhovščine in zalo se ne čudimo, da so naši ravno taki. ()d njih se sliši rado: »tožimo ga!« ali kaj si čete s tein, nemčurji in odpadniki? Ne zanieujte čč. duhovnikov, da ne pridejo še hujši easi nad nas. »Slovenei, eujle, —Dan Gospodov posvečujte!« — Letina .se kaže, hvala Rogu, kaj lepa; Bog nas obvaru.j toče in Marija sedem žalostij! Iz Dramelj. (Slavbe.) Zopet smo končali mesec majnik, kateriiga se vsaki elovek veseli. V tein meseci videl bodeS, dragi bralee, gospoda, kateri zapusti svoj doni, ter se sprehaja po zelenih livadan. Veliko bolj se še raduje naš »trpin«, ubogi kmet, ko že v tem nieseei pregleduje sadno drevje, žitno polje in vinske goriee ter upa, sklepa in računi, koliko bo mu ta, ali uni pridelek njegov trud poplačal, da bo zamogel tem lažje stroške in davek plaeevati; ozira se pa tudi s strahom in trepetoin v višave, ako se erno prevleeeni oblaki pripode in prosi Vsegainogoenega, naj ga varuje nesrečne nevihte in toče, katere šibe se vsi bojitno. 1'osebno si pa naša župnija želi dobro letino, katera bo imela velika plačila; kajti letos boderno celo novi farož zazidali, potein pa cerkvo prenovili in okinčali. Oboje je potrebno, naj se le srečno zvrši!