MAREC 1962 VSEBINA Z občnega zbora Slovenske izseljenske matice Dejanje velike človečnosti: Ljudska skupščina FLRJ je sprejela zakon o amnestiji Nova carinska tarifa 7. S.: V Banovičih je ugasnilo štiriinpetdeset rudarskih svetilk Mile Klopčič: Svetilka ob rovu Ina Slokan: Spet je pomlad pri nas Saša Vegri: Tiho domotožje Igor Prešeren: Jugoslavija pričakuje goste z vsega sveta Considerable Facilities for Foreigen Tourists Po domači deželi Kulturni zapiski Neža Maurer: Nove knjige — nove prijateljice Vera V.: Za ekonomsko neodvisnost žensk Blaž Vrečko: Dvoje pomembnih zborovanj mladine Mladi rod: Josip Ribičič: Prvi izlet Ela Peroci: Sonce Oton Žuipančič: Uganka Naši ljudje po svetu Ni jih več Pišejo nam Vprašanja in odgovori Priloga: Učbenik slovenskega jezika (3. in 4. lekcija) FOTOGRAFIJA NA NASLOVNI STRANI: OTOČEC (Foto: J. Kališnik, Ljubljana) Predsednik Slovenske izseljenske matice Ivan Regent med govorom na občnem zboru ISKATI STIKE Z IZSELJENCI, JIH OBDRŽATI IN POGLABLJATI, TO JE TUDI V BODOČE POGLAVITNA NALOGA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE. (Iz govora predsednika Ivana Regenta) Da bi ustregli -dolgoletni želji naših rojakov, ki bii radi čiimdlje ohranili materino -besedo -svojim otrokom ii;n vnukom, je Slovenska izsel jeniška matica začela izdajati Učbenik slovenskega jezika v angleškem, španskem, francoskem -in nemškem jeziku. Učbenik izhaja kot priloga Rodne grude in v njem sodelujejo priznani s-lovem-s-kii jezikoslovci. Učna snov je napisana ko1! enovita zgodba z živahnimi opisi življenja v Sloveniji in tako našemu izseljencu še bolj približa rojstno domovino, mlajšim generacijami, ki jim je učbenik še posebno namenjen, pa domovino njihovih staršev in dedov. (Iz govora org. tajnika Alberta Švaglja) Rodno grudo izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. Izhaja dvanajstkrat na leto Letna naročnina za prekomorske države je 4 dolarje. Poštnina plačana v gotovini. Odgovorna urednica prof. Zima Vrščaj, urednica in tehnična urednica Ina Slokan, urednica priloge učbenika slovenskega jezika Mila Šenk. Uredništvo in uprava: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva l/II. Rokopisov in slik, ki jih nismo naročili, ne vračamo. Ček. rač. pri Komunalni banki 600-704/3-155. Tiskala tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani Z občnega zbora Slovenske izseljenske matice Delo Matice naj seže v vse dežele in še tesneje poveže naše ljudi z rojstno domovino Za VIII. občni zbor Slovanske izseljenske matice, ki je bil 3. marca v Ljubljani, se je vsa javnost živo zanimala. Zbrali so se številni predstavniki -našega javnega in 'kulturnega življenja: podpredsednik Glavnega odbora Socialistične zveze, rektor ljubljanske univerze, književniki, glasbeniki, novinarji, filmski režiserji, direktorji in 'uredniki knjižnih založb, predstavniki Ljudske mladine, Zveze ženskih društev. Rdečega križa, sindikalnih in turističnih organizacij in tako dalje. Navzoči so bili tudi predstavniki izseljenskih matic LR Srbije in LR Hrvatske, Izseljenska matica Makedonije pa je občnemu zboru poslala brzojavne pozdrave. Poročila in zelo plodna, razgibana razprava so podali izčrpen pregled dosedanjega dela Matice, ki je v resnici pestro ;iin mnogostransko. Nakazala pa so tudi vrsto novih nalog, ki naj v bodoče delo Slovenske izseljenske matice še bolj razširijo in poiglobe. Naši ljudje, živeči izven meja domovine, iso ziv utrip našega narodnega telesa. To so neštetokrat dokazali. Ponosni so na svojo rodno deželo, ki e svojo miroljubno politiko aktivne koeksistence uživa zaslužen ugled, ki ime pozablja svojih ljudi v tujini in njihovih želja po ohranitvi narodnostnega življenja na tujem .ter jim nudi potrebno pomoč, če želijo urediti razne zadeve v -zvezi z njihovo izselitvijo. Občni zbor je dokazal, da -razširjanje in poglabljanje stikov z našimi J ugnsla- vije. zdaj ni več v 411 izključno st\ ut iz- | •soljenskili matic. f. ,-L lenivci- iudi drugih \ \ ■ Jg • f organizacij in tl rit- .. jjfljlHk,'. šlev. -stvn-r vseli dr- “tv,. js' *jfe'' v ' žavljanov, vse naše mi S ' Al" domov ine. .k' •/ ^ .Mfe, '4vk Delovno predsedstvo občnega zbora Slovenske izseljenske matice Govorniki o razpravi. Sliki zgoraj: podpredsednik GO SZDLS France Kimovec, predsednik Izseljenske matice LR Srbije Steoo Serdar, tajnik Hrvatske izseljenske matice Tomo Nikšič, podpredsednica in glavna urednica publikacij Slovenske izseljenske matice Zima Vrščaj Desno: Novoizvoljeni tajnik Slovenske izseljenske matice Just Miklavc, organizacijski tajnik matice Albert Švagelj. član nadzornega odbora Albin Kovač, direktor državne založbe Ivan Bratko Tudi obiski naših rojakov v pole Umili mesecih so '\edno številnejši. V predlanskem poletju je obiskalo Slovenijo 2400 izseljencev, od tega 600 iz ZDA, 850 iz -Nemčije, 600 iz Francije, 100 iz Holandije, 50 iz Belgije in 200 iz raznih drugih dežel. Lani . Po novi carinski tarifi bo carine oproščen tudi -uvoz -tistih industrijskih izdelkov — strojev, -naprav, -delov itd., ki j-iih n vozimo kot rezervne dele za stroje tuje izdelave, če se je tak stroj na primer pokvaril ali pa je treba kakšen del zamenjati. Tak uvoz pa je carine prost le, če pride do njega v garancijski dobi. V Banovičih je ugasnilo štiriinpetdeset rudarskih svetilk Mile Klopčič ifvetilka o# 'lom (odlomek) Kako je že bilo takrat? Jesenski dan, d meglo in mrak zavit, možje pod zemljo in žene na vrtovih kopali so, grebli... za družino ... Nenadoma vsa se je zemlja zamajala, sunek preletel je vso dolino, iz šahtov so siknili rdeči jeziki, iz rova bušil je dim. Potem so prinesli jih pet ali šest, pet ali šest ostankov človeških teles, pet ali šest, ki so še davi bili, pet ali šest — zdaj so zabili jih v les. In ko so potem jih nosili k pogrebu in so jim godci koračnico žalno igrali, so šli mimo mene in jaz sem svetila jim o mrak — in videla sem, kako jim je klecal korak, kako so pod črnimi krstami omahovali, kot da iz rova prihajajo in se krivijo pod lesom, ki ga nesejo ženi domov, da zaneti, da bo topleje in da bo laže nekoliko dalj z družino za mizo posedeti. Jaz sem svetilka ob rovu v starem, zarjavelem okovu. Kmalu oko bom zgubila, kmalu bom ugasnila. Ni lahko biti rudar. Koliko naših ljudi je to spoznalo in spoznava dan za dnem. Globoko pod zemljo, o temnih rovih še vedno preži smrt. Tudi zdaj, čeprav so rudniki opremljeni z vsemi tehničnimi pripomočki in je veliko storjenega za varnost ljudi. Srečno! je rudarski pozdrav. Z njim žele tovarišem in sebi danes, jutri in pojutrišnjem sreče. In sreča je življenje, zdravje, sproščen nasmeh družine. Srečno! žele otroci očetom, matere sinovom in žene možem, ko odhajajo na delo v črne rove ... Srečno!... In vendar je včasih drugače. Pred dobrim mesecem so zajokale rudarske družine v Porurju. Dne 27. februarja v Banovičih v Bosni. V tistih Banovičih, kjer so mladinske brigade v prvih letih po osvoboditvi zgradile železniško progo, speljano prav do rudnika. V tej brigadi so bili tudi sinovi naših rudarjev iz Francije. KOLEKTIVU RUDARJEV V RUDNIKU BANOVICI IZREKAMO NASE GLOBOKO SOŽALJE OB STRASNI NESREČI, KI JIH JE ZADELA IN IZTRGALA IZ NJIHOVIH VRST TOLIKO NJIHOVIH DELOVNIH TOVARIŠEV Združenje Jugoslovanov v Severni Franciji tajnik Ivan Demšar Nova železniška proga je speljana, kot rečeno, prav do rudnika, ki je odprl nove bogate rove rastoči industriji naše mlade države. Med 66 premogovniki je premogovnik o Banovičih pri nas tehnično najbolje opremljen. In vendar se je prav tam 2?. februarja zgodila strašna nesreča. Vzrok: eksplozija plina kakor pri večini rudniških nesreč po svetu. Štiriinpetdeset rudarjev, ki so se zjutraj poslovili od svojih družin z rudarskim srečno!, se tisti dan ni vrnilo in ne bo jih nazaj nikoli več. To je doslej najhujša rudarska nesreča, kar se jih je pri nas pripetilo po vojni. Globoko je odjeknila v svetu, v srcu slehernega našega državljana — posebno še med našimi rudarji —• pa je zapustila bolečo sled. Sožalne brzojavke so nekaj dni kar deževale od povsod. Več tisoč jih je bilo. Predsedniku Titu in vodstvu rudnika v Banovičih so jih poslali voditelji in diplomatski predstavniki raznih dežel, rudarska združenja in delavske organizacije, sindikalne podružnice, delavski sveti in posamezniki. Od povsod iz države je pritekala pomoč za družine ponesrečenih. Ze v prvih dneh so zbrali nad 33 milijonov dinarjev, ki jih bodo večidel porabili za šolanje otrok ponesrečenih rudarjev. j. s. Lastovki sta se vrnili v svoje staro gnezdo v miši veži. Spet je pomlad pri nas. Čeprav betežna, sem jo le dočakala in zdaj Ti pišem, kakor sem obljubila — dolgo pismo. Pravzaprav jaz samo pripovedujem — piše Ti pa Lojzka, Tvoja nečakinja, s katero se poznata le po fotografijah. Meni se preveč tresejo roke in tudi vidim slabo. Ni tako lahko nositi na plečih osem križev. To je moja zadnja pomlad in zato, Jože, ne smeš več odlašati z obiskom. Pridi, fant moj, da se po toliko letih spet vidiva, d a zadnjikrat objameš svojo staro mater, ki zdaj, ko ne more več delati, samo misli in misli na svoje otroke. Pridi in vnuke pripelji, da jih spoznam in se prepričam, koliko je v njih še naše krvi. Tako sem radovedna, kakšna sta ta naša najmlajša, ki ju le po fotografijah poznam. Pišeš, da znata slovensko bolj malo. No, če bosta nekaj tednov pri nas in se pomešata med domače otroke, bosta hitro znala po naše govoriti in tudi zapeti. Že zdaj se veselim, kako ju bom stisnila na srce. Kar naprej Ti pa povem, da ju bom klicala po naše: Anka in Jožko. Hvala za poslani koledar. Obesili smo ga na steno poleg zrcala. Kdor vstopi in ga vidi, takoj ugane, da imamo pri hiši Amerikanca. Oh, ti moj Ameri-kanec, ti sin, ki si mi najbolj daleč pobegnil, ki mi že nekaj let obljubljaš, da prideš, da Te čakam in čakam, Tebe pa ni! Pred tremi leti, ko Ti je umrla žena Ančka, si čisto za gotovo obljubil, da prideš. Dobro imam spravljeno tisto pismo, kjer si zapisal: Zdaj, ko mi je po tridesetih letih umrla žena, ki je bila v hudem in dobrem z menoj, ne vzdržim več. Upokojen sem, lahko bom brez skrbi živel doma. Pad bi se enkrat odpočil doma, pod našo staro jablano, ki rodi tako lepe mošančke ... Stara štajerska domačija Nooa šola o Ajdovščini Obljubil si, obljube pa nisi držal. Kako smo te čakali. Kamro smo prebelili in pečico smo postavili vanjo, da bi Ti bilo toplo. Ta Te ni bilo. Koliko Amerikancev je prišlo o zadnjih letih na obisk o stari kraj, nekateri pa so kar ostali. 7 rdi Kovačeva sta se vrnila, ki sta šla takrat s Teboj. Hišico sta si pozidala, moderno, s kopalnico. Televizor imata in avto in če nista doma, se vozarita okrog. Tone si je dal na vrtu postaviti čebelnjak, čisto takšnega, kakršen je bil dedov, ki je med vojno zgorel. Pravi, da je kol otrok z rajnim dedom ob čebelnjaku preživel najlepše urice. Naj Ti povem še nekaj novic. Pred tednom je zvonilo sosedu Petraču, kamor smo včasih hodili na dnino. Vodenica ga je pobrala. Pozimi je pa umrla Anžička, babica, ki je vse otroke prinesla k naši hiši, tudi Tebe. Dvaindevetdeset let je dočakala, jaz jih pa nikoli ne bom. Pri Kajfežu je gorelo. Menda so otroci zažgali. Marčnikov najmlajši je doštudiral za zdravnika. Od sile so na to ponosni, saj so pa tudi lahko. Sploh je v naši vasi tudi, kar se mladih tiče, marsikaj drugače. Vse gre v šole ali pa fabrike v sosednje kraje. Imamo že nekaj inženirjev, dva doktorja in precej delavcev strokovnjakov, ki dobro zaslužijo. Naša Lojzka pa misli postati medicinska sestra. Imamo tudi kmetijsko zadrugo. Domači fantje, ki tam delajo, so tudi šolani. Pravijo jim kmetijski tehniki. Povsod si pomagajo s stroji. Oh, da bi bila še enkrat mlada! Koliko znoja bi mi bilo prihranjenega. Na občinskem pašniku, kjer si včasih pasel, je vse zazidano. Same nove, čisto po mestno urejene hišice. Novo šolo imamo že nekaj let, zdaj pa zidajo zdravstveni dom. Velik bo, kot prava bolnišnica. Zdaj bomo imeli zdravnika in zdravniško postrežbo doma, to je res veliko vredno. Moj stari kolovrat, saj se ga gotovo spomniš, tam o kotu pod razpelom je stal, so prišli iskat neki študentje iz mesta. Odnesli so ga v muzej. Seveda so zanj plačali. Čeprav smo ga že dolgo imeli na podstrešju, sem se kar težko ločila od njega. Koliko sem prepredla na njem! Vse vaše srajčke so bile iz preje, ki sem jo sama napredla. Tam, kjer je bil kolovrat, je zdaj mizica z radiom, ki nam pripoveduje novice iz vsega sveta. Skoraj vsaka hiša ima danes radio, v zadružnem domu imamo pa televizor. Res je vse tako drugače kakor včasih. Če le pomislim, kako otročje smo se Tudi v Železnikih na Gorenjskem imajo nov zdravstveni dom bali, ko je prižoižgal prvi hlapon. Da ga sam hudobec vozi, smo verjeli, in ko je vozil mimo, smo se obračali, da nas ne uroči. Danes pa letajo jekleni ptiči pod nebom, avtomobili drve skozi vas in seveda tudi pri nas v vasi jih že imamo. Koželjev ga ima, pri Nartnikovih pa ga mislijo zdaj kupiti, motorje pa imajo že mnogi mlculi fantje v vasi. Vem, da prideš. Srce mi tako pravi. Torej pridi, Jože, z malo Ančko in Jožkom. Sebi in vnučkom boš vrezal piščalke. Še pomniš, kako si me s temi piščalkami, ki so se vsepovsod valjale, včasih jezil? Pridite, da se še vidimo, objamemo in pomenimo. Vnučka se ne bosta dolgočasila. Sosedovi otroci se ju zelo veselijo. V potoku bodo ribarili in se igrali neštete igre, ki jih otroci znajo danes in jim jaz ne vem imena. Če boš s seboj pripeljal avtomobil, boš vnučka lahko zapeljal tudi do morja. Saj ni tako daleč. Z avtomobilom povsod hitro prideš. Pomisli, tudi jaz sem že bila na morju. Lani naju je z Lojzo Koželjev zapeljal v Portorož. Dva cini smo ostali tam. To je bilo lepo. Lojza se je kopala, pa tudi jaz sem si namočila noge v našem morju — v slovenskem morju. Torej, Jože: pridite za gotovo, pridite še to pomlad! Mati Saša Vegri Tiho domotožji» Pod streho mojega doma so gnezdile lastovice, tiste drobne ptice, ki nosijo srečo. Na perutih so jo nosile, zato je bila tako lahka, bila je kot materina roka: topla in mehka. Da bi videli moj dom kot iz sonca in svetlobe stkane stene, in mlečni prameni jutranjih megla so bili zastori mojega doma. Jugosla ZNATNE OLAJŠAVE ZA TUJE TURISTE PRI PREHODU JUGOSLOVANSKE MEJE. POTNIKI NA KROŽNIH POTOVANJIH Z LADJAMI ALI LETALI SE BODO LAHKO USTAVILI KJERKOLI V JUGOSLAVIJI BREZ VIZUMA IN OSTALI 72 UR. VELJAVNOST TRANZITNEGA VIZUMA PODALJŠANA OD TREH NA SEDEM DNI. POSEBNI TURISTIČNI VIZUMI VELJAVNI ZA SEST PRIHODOV V JUGOSLAVIJO, S PRAVICO BIVANJA VSAKOKRAT ZA MESEC DNI. Ni pretirana trditev, da je Jugoslavija turistična dežela, kakršnih je le malo na svetu. O tem so se lahko prepričali stotisoči turistov, ki prihajajo leto za letom z vaseh koncev sveta v Jugoslavijo. Samo lani je obiskalo Jugoslavijo nad en milijon tujih turistov (1.079.516) ali za 24% več kakor predlanskim. lin še en uspeh: dotok deviznih sredstev je bil lani za 37 % večji kakor predlanskim. Čeprav smo ina tem področju že dosegli znatne uspehe, pa še vedno ne moremo biti zadovoljni. Primanjkuje nam propagandnih prospektov, filmov, letakov, cenikov in drugih reklamnih sredstev, kii bi podrobneje seznanjala tujce s posameznimi turističnimi kraji pri nas. Poglejmo na primer naše železnice, letališki promet, parnike in avtobusna podjetja! Naše ladje prirejajo zanimiva krožna potovanja, po naših železnicah že vozijo hitre diesellokomotivc, JAT vzdržuje številne zračne proge po svetu. Vendar o vsem tem v tujini vedo zelo malo. Kateremu tujcu je n. pr. znano, da »o tarife naših železnic najnižje v Evropi? O vsem tem so tuji turisti zelo slabo poučeni. Precej bi lahko razpravi jati tudi o zelo skromnih popustih pred sezono in po njej v naših hotelih, kar je v drugih državah nekaj običajnega, pri nas pa se te stvari šele počasi uveljavljajo. NOVE CESTE - HOTELI - LETALIŠČA V letošnjem letu bodo imeli tuji turisti pri prehodu jugo&lovanske meje znatno manj formalnosti, pač pa najrazličnejše olajšave. Potniki na krožnih potovanjih (z lad jami ali letali) se bodo lahko ustavili kjerkoli brez vizuma in ostali pri nas 72 ur. Veljavnost tranzitnega vizuma bo letos podaljšana od treh na sedem dni. V letu 1962 ne bo več garantnih pisem, uveden pa bo tudi poseben turistični vizum za šest prihodov v Jugoslavijo in s pravico bivanja v FLRJ vsakokrat za mesec dni. Vrli tega bodo letos tuji turisti precej na boljšem, ker se vrednost turističnega dolarja nasproti lanski poveča za 25 % (od 600 na 750 dam). Upoštevati pa je tudi treba, da borlo letos hoteli še gibčmejši kot lani in lahko iračunamo z znatnimi popusti izven glavne sezone. Velik napredek pričakujemo tudi v graditvi novih hotelov. Lani smo zgradili 30 hotelov in motelov is 3600 posteljami, letos jih bo na inovo dograjenih ikalkih 36 s 5000 posteljami. Predvsem pa lahko tudi letos računamo z vplivom novih, modernih cest. Letos bo skoraj povsem dograjena nasa glavna magistrala od Šentilja pri Mariboru do Djevdje.lije na grški meji. Od skupnih 1260 km 1« ,n;a tej cesti konec leta 1962 samo še 40 km neasfaltiranega cestišča. Jadranska magistrala bo leto potegnjena prav od bližine Trsta tja do Marti ruske pri Šibeniku, v skupni dolžini 472 km. Približni do 75 % so že tudi asfaltirane prometne žile Zagreb—Banja Luka—Sarajevo—Dubrovnik ter Beogrrtf •—Užice—Višegrad—Trebinje—Dubrovnik. Seveda so tu omenjene samo glavne ceste, o drugih manjši! ki bodo letos asfaltirane, ne moremo pisati. ičakuje goste z vsega sveta Poštarski počitniški dom na Pohorju ■■ Hotel International o Zagrebu, doslej eden najoišjili hotelov v Jugoslaviji Hotel Metropol o Beogradu ZAJTRK V STOCKHOLMU — KOSILO V DUBROVNIKU Letois (bo Jugoslavi ja dobita dve sodobni letališči, na katerih bodo lahko pristajata in vpletala tudi največ ja reakcijska letala. Prvo bo v Suroinu pri Beogradu — odprli ga bodo 1. apnita, drugo pa v Dubrovniku — odprli ga bodo 1. junija. Omeniti velja še letališče v Titogradu, kd bo dobilo naprave za nočne polete. Ati si ilahko mislite, kaj bo pomenilo dubrovniško letališče za inaš turizem? (Potnik, ki bo zajtrkoval v Stockholmu ali Oslu in se pred mrazom .zavijal v topel plašč, bo opoldne že lahko obedovali v sami srajci pod vročim dubrovniškim soncem. Seveda se na novo sezono pripravlja vsa Jugoslavija — vsi obmorski, planinski in drugi kraji. Samoo Hrvaitska — predvsem ob Jadranu — bo dobila letos do glavne sezone še kakih 3400 postelj, v vseh večjih krajih grade move hotele, restavracije, motele in druge objekte ali pa obnavljajo in razširjajo stare hotele. Kot zanimivost velja omeniti, da bodo že letos začeli resno proučevati problem povezave otoka Krka z mostom (blizu Kraljeviče). Most bodo zgradili čez tri ali štiri leta; zato pa bodo že letos povezali Krk z drugim trajektom (prvi že obratuje med Criikvenioo in Šilom na Krku), s trajektom pa bodo povezali še otoka Rab im Cres. Posebna mikavnost jugoslovanskih turističnih krajev bodo tudi letos številni festivali (v Pulju, Dubrovniku, Splitu, Zadru, Ljubljani itd.), na katerih že leta in leta gostujejo daleč po svetu znani umetniki. Med drugimi bodo letois gostovali v Dubrovniku Filharmonija iz Dresdena, Boirodinov kvartet iz Moskve, komorni kvartet iz Haaga, umetniki Benjamin Britten, Natan MiLsteiin, Ceorge London, Miroslav Cangalovač, Vladimir Rudjak in drugi. Velika privlačnost so vsako leto tudi razni krajevni festivali ter folklorne in druge prireditve (n. pr. .sirijska alka, planšarske prireditve v Bohinju, Planici, na Jezerskem itd.). Veliko tujcev bo med drugimi prireditvami letos privabil tudi VII. evropski šampiona! v atletiki, kii bo od 12. do 16. septembra v Beogradu. Računajo, da se bo te elitne športne prireditve udeležilo 12 do 15 tisoč tujih gledalcev. MAKARSKA ČAKA TURISTE Nedavni potresi v osrednjem delu Dalmacije in v nekaterih krajih Hercegovine so v tujini nekoliko zrbegali ljudi in širile so se že govorice, da bo potres vplivali na letošnji turizem. Potres je sicer močno prizadel stare hiše, medtem ko so hoteli v Maikarski nepoškodovani (razen hotela »Beograd«, kjer bodo potrebna le malenkostna popravila) din čakajo na prve letošnje goste. Še več! Blizu Makarske, med Osejavo in Tučepi, grade novo turistično naselje s 1000 postal jami, ki bo zgrajeno po vzorcu polinezijskih vasi med borovimi gozdovi. Seveda se z drugimi kraji pripravlja na novo sezono tudi Slovenija. V Ljubljani bo morda že letos zgrajen nov hotel »Lev«, ki bo imel v 13 nastropjih 462 postelj, restavracijo za 300 gostov in teraso z 240 stoli. Razgled s terase na Ljubljano in na naše planine bo zelo lep. Na Vogel din Veliko planino Nooi hotel p Peci o Metohiji nad Kamnikom grade vzpenjači, pri Portorožu graide dva velika campimga za več kot 1000 turistov, ki bosta najmodernejša campiniga v Jugoslaviji, saj bosta opremljena z vsemi udobnostmi — od elektrike do bencinskih črpalk. Med kraji, kjer se turizem zelo naglo razvija, je treba zlasti omeniti Makedonijo. Samo v zaidinjdh dveh letih so zgradili v Makedoniji 15 novih hotelov z 907 posteljami. Prirodne lepote (Ohridsko, Dojransko im Preš pansko jezero, mogočni gorski masiv Šar planine itd.) ostanejo človeku v neizbrisnem spominu, kar velja seve tudi za starodavne kulturne spomenike (Oteševo, Struga, Sv. Stefan, Sv. Razmo, Sv. Naum itd.), folklorne zanimivosti im druge znamenitosti. Velika privlačnost Makedonije je tudi širno umetno jezero za velikansko hidroelektrarno pri Mavrovu pod Šar planino, ali riževa in makova polja v ravninah srednje Makedonije. In kdor še ni jedel okusne ohridske postrvi, pravijo, da tspiloh me ve, kaj so pravi kulinarični užitki. V te kraje bo ob letošnjem izseljenskem tednu Slovenska izseljenska matica med 30. junijem in 7. julijem popeljala vse, ki pridejo v svoj rodni kraj, Igor Prešeren Considerable Facilities for Foreign Tourists The number of foreign tourists visiting our country iis growing steadily. Last year the number of over-might stays in our resorts amounted to four and a half million, i. e. 30 per cent more than the year before. Yugoslavia is well-known for her beautiful and varied natural scenery, as well as for the hospitality of her people. The conditions for holiday-making, too, are favorable in comparison with Italy, Greece, and Spain. With the introduction of the new tourist rate of exchange, $ 1 = 750 dinars, the purchasing capacity of foreign tourists has increased considerably. In addition, food, traffic, and other services are cheaper than in the above mentioned countries. At a special interview, Dr. Marijan Brecelj, Secretary of State for Internal Commerce, gave detailed information on facilities that foreign tourists will enjoy in our country this year. He laid stress on the fact that Yugoslavia considers the development of tourism as a constituent part in her endeavor for closer international co-operation in political, cultural, and economic fields. As a matter of course, foreign tourism is closely connected with our economic aims, and ais such it is one of the means with which we endeavor to increase the influx of foreign currency. For this purpose large sums of money have so far been invested in the tourist economy. Last year, thirty up-to-date hotels, motels, camping places, and seventeen new modern restaurants were opened in different resorts. The erection of thirty-six new accommodation establishments, under construction now, will accommodate further five thousand guests during high season. iNew highways and modernization of numerous sections of old ones will greatly facilitate motor traffic through our interesting tourist places. The completion of one more section of the highway Brotherhood and Unity«, the section between Grdelica and Skopje, has promoted and enabled convenient communication between Western Europe and Greece. Two sections of the Adriatic highway, one stretching from the Italian border to Martineska near Sibenik and the other from Bogoizina to Omis, will have been, modernized by the beginniingof high season. Further, thirty-four kilometers of the highway Zagreb—Banja Luka—Sarajevo—Dubrovnik will have been asphalted, the highway Beograd—Tiitovo Uzice and a section of the road Visegrad—Ustipaca completed. The highway from Ilor-gos, on the Hungarian frontier, to Dubrovnik will also ibe asphalted. Two large airports which will 'be oif great importance to our tourism are going to be opened this year; the opening of Beograd airport will take place on April 1. of the one near Dubrovnik on June 1. Foreign reporters were also interested in Malkarska, which was much damaged during the recent earthquakes in January. According to the Secretary’s information, the earthquake diid no or very little damage to the solidly built tourist establishments, so that theiT capacity of accommodation will not be less than it was last year. Among the conveniences foreign tourists will enjoy this year are first of aLl prices for hotel accommodation which will be on the average fen per cent lower than last year. In the months before and after high season, special discount will be granted, up to 50 per cent of the season prices in June and September, up to 50 per cent before and after these months. Citizens from the following countries can now obtain entry visas at our border crossings: Denmark, Finland, Czechoslovakia, Sweden, Norway, the Netherlands, Great Britain, Poland, U. S. S. R., Canada, Australia, South American and Asian countries, with the exception of South Korea and China, and the African countries. This year foreign tourists can take advantage of special tourist visas valid for six visits of one month each. Tourists on circular trips on ships or airplanes can land in Jugoslavia without amy visa. The landing card which they will obtain in the harbor or airport will be valid for a three days’ stay in the country. The validity of the transit visa. too. has now been prolonged to seven days. Zgoraj: Pristina — Spodaj: Oliridsko jezero po domači deželi Svet brez bombe. V Zagrebu je bdi pripravljalni sestanek za mednarodno konferenco, ki bo pod nazivom »Svet brez bombe« letos maja v Akri. Namen tega pripravljalnega sestanka pred konferenco je bil, da izoblikuje načelno osnovo politike brez bombe, ki bi lahko pokazala človeštvu pot iz nevarne slepe ulice. Sestanka v Zagrebu so se udeležile delegacije iz Gane, Indije, Vel. Britanije, Pakistana, Norveške, Švice, ZDA, ZSSR, Irske. ZAR. CSSR, Bolgarije, Poljske in Kanade. Okrog 50 naših uglednih zdravnikov specialistov bo letos sodelovalo z znanstvenimi referati na več kot 30 mednarodnih kongresih in strokovnih sestankih. Seveda se pa pripravljajo tudi na kongrese, ki bodo letos v naši državi. V Komnu na Primorskem se uspešno razvija podjetje »Aluminij«, ki izdeluje predvsem aluminijaste okvire oken in vrat. Aprila bo tovarni priključena nova livarna, obenem bo podjetje povečalo proizvodnjo, da bo postopoma dobilo zaposlitev 200 delavcev. Za delavce nameravajo zgraditi tudi stanovanjsko hišo. Na turistično sezono se vneto pripravlja tudi Piran. Dobil bo bar, v Sečah urejajo camping. hotel Palače bo nudil gostom termalne kopeli. V Piranu bo odprta sodobno opremljena kavarna, ki bo povezana z moderno galerijo. Ljubiteljem vodnega športa pa bo na razpolago tudi nekaj čolnov za vodno smučanje. V Šempetru bo tamkašnja vrtnarija »Lada« uredila na prisojnih legah pod Markovim gričem na 12.000 m2 zaprte rastlinjake, v katerih bo gojila razno okrasno cvetje. V novih rastlinjakih bodo gojili vrtnice najboljših sort in izbranih barv. Podjetje bo od najboljših svetovnih proizvajalcev cvetja odkupilo izključno pravico gojitve in razširjanja vrtnic v naši deželi. Sodijo, da bodo v novih rastlinjakih vzgojili okrog 800 tisoč vrtnic letno. Vipavska vinogradniška zadruga ima letos velike načrte. Zgraditi namerava veliko vinsko klet in hlev za 400 glav živine. Idrija se je stoletja razvijala v senci rudnika živega srebra in je šele po osvoboditvi začela spreminjati svojo podobo. Modernizacija rudnika in preselitev njegovih obratov ter delavnic iz mesta sta omogočila urediti novo središče Idrije. Zazidali bodo ves spodnji del Idrije, to je prostor, kjer je okrog 300 let stala stara rudniška separacija. Jugoslovanska mladina bo letos zopet sodelovala na delovni akciji pri graditvi avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti. Nan 31.000 fantov in deklet bo v 264 delovnih brigadah gradilo 95 km dolg odsek ceste od Paračina do Radlje. Na tem odseku bo treba prekopati nad 2,300.000 kubičnih metrov zemlje, zgraditi 13 večjih mostov, 18 nadvozov in pet prometnih vozlišč. Največji bo most čez Veliko Moravo pri Čupriji, dolg 248 metrov. Petstoletnico bo letos slavila ljubljanska škofija, ki jo je nedavno papež Janez XXIII. povzdignil v nadškofijo, ljubljanskega škofa dr. A. Vovka pa v nadškofa. — Dne 2. marca 1962 se je dr. Anton Vovk predstavil predsedniku Ljudske skupščine LR Slovenije Mihi Marinku ob priliki imenovanja za ljubljanskega nadškofa. Predsednik Marinko je čestital dr. Vovku k imenovanju in poudaril željo' po nadaljnji obojestranski pripravljenosti za sodelovanje pri reševanju konkretnih vprašanj. Gradnja koprske luke v prvi etapi bo končana do poletja. Promet je bil že zdaj zelo velik, letos pa računajo, da ga bo nad 285.000 ton. To slovensko pristanišče je že uredilo 17.000 m2 pokritega skladiščnega prostora. Ko bo popolnoma dograjeno, pa bo imelo še 1000 m2 pristaniških skladišč. Tekstilne tovarne v Škofji Loki, Leskovcu, Zadru dn Beogradu bodo letos izdelale kakih 850 ton krep-najlonskega prediva; s tem bodo krite domače potrebe. V prihodnjih letih bodo te tovarne izdelovale najlonsko predivo tudi za izvoz. Zdravstvena ambulanta tovarne »TOMOS« v Kopru, ki je bila zgrajena lani, je ena najbolje urejenih in najlepših ambulant pri naših tovarnah. Ima tudi oddelek za zdravljenje zob. Obrat rudnika o Zagorju »Varnost« se je osamosvojil in posluje kot samostojna tovarna električnih izdelkov. Novo podjetje bo izdelovalo, kompletiralo in montiralo vse eksplozijsko varne električne napeljave, stroje in aparate. T udi več novih motelov smo dobili lani. K tem spadata tudi motel v Mednem pri Ljubljani, ki je sodobno urejen in bo v vsem zadovoljil turiste. Farmacevtska tovarna »Galenika« je začela izdelovati nov antibiotik streptomican-sulfat, ki ga zelo mnogo uporabljajo za zdravljenje tuberkuloze, raznih infekcijskih bolezni in drugih obolenj. Tovarna »Pliva« v Zagrebu pa izdeluje domač antibiotik geomiein, ki je uporaben za zdravljenje pegavice, difterije in drugih bolezni, predvsem, kadar drugi antibiotiki odpovedo. Izredno uspešno leto je bilo lansko za naše morske ribiče. Slovenski ribiči, zbrani v Izoli, so nalovili nad 2500 ton rib ali devet odstotkov vsega jugoslovanskega ulova lani. Istrski liTvatski ribiči so pa nalovili okrog 7500 ton rib. Tako je vsa Istra dala skoraj 10.000 ton rib, ali 40 odstotkov vsega iribjega ulova na jugoslovanskem Jadranu. Darilo domovini. Osemdesetletni jugoslovanski izseljenec, ugledni profesor estetike na univerzi v Mexiku, Silvio Alkalaj, je nedavno poklonil svoji rodni deželi štiri dragocene violine slovitih mojstrov Guadagmina, Janka,- Nuernbergerja in Vuiillauneja. Prof. Alkalaj je po rodu iz Brčkega. V Južno Ameriko se je izselil pred 37 leti. kjer živi sam brez družine. V Zagrebu so ustanovili Jugoslovanski inštitut za esperanto. Na njem bodo proučevali razvoj esperanta in njegovo povezanost z drugimi jeziki. Jugoslovanski ribiči bodo lovili tudi na Atlantskem oceanu. Za zdaj bodo kupili na Japonskem pet ladij za ribolov na Atlantiku. Kasneje pa bodo lovili na doma izdelanih ladjah. V Jugoslaviji je bilo lani — po podatkih zveznega statističnega zavoda — zgrajenih 36.116 stanovanj na sikupnii površini 1,175.828 m2. Največ stanovanj (11.588) je bilo zgrajenih v Srbiji, tej sledi Hrvatska (9068 stanovanj), na tretjem mestu je Slovenija, ki je lani zgradila 6381 stanovanj, v Bosni in Hercegovini so zgradili lani 6107, v Makedoniji 2116 in v Črni gori 856 novih stanovanj. Večina novozgrajenih stanovanj je dvosobnih, ki so za manjše družine, katerih je največ, najprimernejša. Veliko stanovanjskih hiš je ob koncu lanskega leta ostalo nedograjenih in bodo letos pripravljene za vselitev. Zdravstveni dom za alžirske ranjence so predstavniki jugoslovanskega Rdečega križa nedavno slovesno izročili alžirskim strokovnjakom. Ta zdravstveni dom je v Nansenn v Alžiriji in je prva nacionalna zdravstvena ustanova, ki jo samostojno upravljajo alžirski zdravniki in drugi zdravstveni strokovnjaki. Zdravstveni dom v Nan-senu je v celoti opremil jugoslovanski Rdeči križ. zdravniki in drugo zdravstveno osebje, ki je v njem zaposleno, pa se je šolalo v Jugoslaviji. Lani se je v tem domu zdravilo 200 alžirski h ranjencev. kulturni zapiski Naši umetniški ansambli na gostovanjih v tujini, j ugoslavija je sklenila z vrsto dežel dogovore o kulturni izmenjavi. S tem v zvezi so tudi gostovanja naših kulturnih ansamblov v tujini, ki jih je precej. Kot prva je skupina solistov in baletnih plesalcev beograjskega Narodnega gledališča 1. januarja odpotovala v Kairo na 18-dnevno gostovanje. Naši ansambli bodo (gostovali letos v Nemčiji, Grčiji, Italiji, ZDA, Južni Ameriki itd. V načrtu sta tudi dve turneji po Afriki, ki bi ju izvedli glasbeno folklorni ansambli. Jugoslavijo pa bodo letos obiskali večja umetniška skupina iz Sovjetske zveze, zbor študentov iz Valparaisa, akademski Zbor iz Osla itd. Jugoslovanski filmi v 71 državah. Lani je jugoslovanske filme odkupilo 71 (držav. Skupno je bilo prodanih kakih sto licenc za celovečerne in 179 licenc za kratke filme. Za prodane filme je dobila maša država 757.000 dolarjev. Največ zanimanja v tujini je bilo za filme Deveti krog in X-25 poroča. Jugoslovanske filme so odkupile Indonezija, Venezuela, Kuba, Zahodna Nemčija, Poljska in ZSSR, kratke pa Zahodna Nemčija, Belgija. Kuba in Francija. Meštroviceva dela bodo kopirali. Narodni muzej v Beogradu bo dal izdelati kopije vseh kiparskih umetnin nedavno umrlega velikega jugoslovanskega kiparja Ivana Meštroviča. Delo se je že začelo. Tako bo imel beo- Nove knjige - nove prijateljice Prva pomlad ... Popoldne boste morda poiskali prisojen prostor, da se naužijete mladega sonca. Če boste šli sami, boste s sabo skoraj gotovo ponesli lepo domačo knjigo. Ako ste že ose prebrali, kar imate na polici, oam vseeno ni treba biti v zadregi: dosti novih je izšlo. »Zbrana dela Josipa Jurčiča« (I. knjiga) — našega prvega in za marsikoga tudi najljubšega pisatelja. V knjigi se vrstijo: Pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, Jurij Kozjak, Jesenska noč, Domen in seveda Dodatki, kjer se seznanimo z odlomki, osnutki itd. V posebni knjižici pa je izšel še Jurij Kozjak — ta slovenska povest iz XV. stoletja (kakor jo je podnaslovil pisatelj), ki je od oseh slovenskih del doživela največ prevodov. V zbirki Kondor pa sta izšla Domen in Sosedov sin. Vsak bo lahko segel po tistem Jurčičevem delu, ki mu je najdražje. Po proznih novitetah ta mesec prednjači — saj je izšlo kar pet knjig: dva romana, dve zbirki in svojevrsten potopis Strah (Branko Hofman) — prvenec pisatelja, ki smo ga doslej poznali le kot pesnika, je napisan tekoče, dialogi so prirodni, dejanje se stopnjuje od strani do strani, dokler ne izzveni v tragičen zaključni akord. Vsa zgodba se dogaja le nekaj dni: Bivši zdravnik Aleš hoče pobegniti čez mejo, V pijanosti je tako rekoč ubil pacienta, zato so mu odvzeli pravico zdraviti bolne ljudi. Poslej se izogiblje vsake odgovornosti, ne najde več smisla življenja. Na pobegu pa ga vodnik ubije. Ledinčami (Manica Lobnik) — je pisateljičino tretje večje delo. Z velikim darom za opazovanje je Lobnilcova razgrnila pred nami vas na naši severni meji. V grajski narodni muzej poleg originalnih Meštrovičevih del tudi kopije njegovih umetnin, ki bodo prikazale vse njegovo bogato umetniško ustvarjanje. Posebna izdaja Andricevih del. Ivo Andric, prvi jugoslovanski književnik, ki je prejel Nobelovo nagrado, bo v letošnjem letu dopolnil 70 let. Za ta njegov jubilej pripravljajo beograjski založniki posebno izdajo njegovih del. Dorothy Dandridge snema v Beogradu. Znana ameriška filmska igralka, ki se je zlasti spominjamo iz filma Carmen Jones, bo igrala glavno vlogo v filmu Marco Polo, ki ga v Jugoslaviji snema francoski režiser Cristian Jacques. knjigi živijo Slovenske gorice, kakršne so bile tedaj, ko so Nemci prihrumeli vanje in se jih hoteli polastiti. Nič olepšanega, nič prikrojenega — še govorica je taka, kakršno govore tamkajšnji ljudje: groba, a topla in pristna. Mesto (Smiljan Rozman) je avtorju prineslo Prežihovo nagrado. Pravzaprav je v knjigi zbranih devet zgodb, devet zaključenih celot — a vse govorijo o istem mestu, le da ga vsaka kaže z druge strani. — Vse mesto se zvrsti pred nami. Lahko bi rekli: revija današnjih usod, narisanih z bistvenimi potezami. Ura spomina (Janez Gradišnik) — Snov je zajeta iz najrazličnejših področij: iz otroškega sveta, iz narodnoosvobodilnega boja, malomeščanskega in kmečkega življenja. Vse pa so napisane z mirnim prepričajem, da življenje ni do skrajnosti strašno — da nas sicer ukloni in upogne, da pa na* ne želi uničiti. Okus sveta (Jože Javoršek) -Nekaka vez z velikim svetom je ta knjiga. V njej so vtisi s potovanja po Egiptu, Malaji, Japonski, Ameriki, Italiji itd. Med stvarne podatke je avtor vpletel razmišljanja o ljudeh, ki jih je srečaval, o kulturah, s katerimi se je spoznaval in še vrsto svojih izpovedi. O domovina (Oton Župančič) izbor pesmi našega velikega pesnika, ki je bil vselej na strani ljudstva — ne le v mislih in dejanjih, tudi s pesmijo. Iz takih njegovih pesniških izpovedi — od rahlega hrepeneja po domačem kraju, preko Dume, uporne Kovaške, do pesmi iz časa NOB — je sestavljena ta zbirka, ki je nekaka pesniška podoba naše polpretekle zgodovine. Svetli sadovi (Vida Taufer) — najnovejša knjiga slovenske pesnice, ki je znana tudi v svetu. Že njena prva knjiga Veje v vetru (1939) izpričuje, da je Tauferjeva našla svojevrsten, drhteč in prosojen izraz. Isto bi lahko rekli tudi o tej zbirki. Svet njenih pesmi ni širok: dom, znani kraji, ptice, rože, jutro, poldne, večer, veter — to -so stvari, o katerih poje prisrčno in toplo, prepojeno s svojo bolečino ali radostjo. Pri Slovenski Matici so ustanovili novo zbirko Razprave in eseji. Kogar zanima rast slovenske literature, bo gotovo segel po naslednjih dveh knjigah: Lirika Simona Jenka (France Bernik) —-Delo je odplačilo dolga temu najuglednejšemu pesniku iz časov med Prešernom in Levstikom ter hkrati nadvse zanimivo branje. Približa nam pesnika, njegovo delo in dobo, v kateri je živel. Estetske osnove Levstikove literarne 'kritike (Boris Paternu) Pisec osvetli Levstikove umetniške nazore in nam tako približa pomen njegove literarne kritike za naše nastajajoče leposlovje. Ustavimo se le še ob vidnejših prevodih, kajti vseh je preveč: Na Drini jnosi (Ivo Andric) — je tretja, ljudska izdaja dela na- šega Nobelovega nagrajenca. Gotovo bo knjiga našla pot do marsikaterega bralca, ki doslej še ni poznal te petstoletne kronike Vi-šegracla ob Drini. To delo je že pred nagrado izšlo v dvajsetih državah. In ob koncu še nekaj za otroke. Ti se spomladi sicer najraje igrajo — vendar bo kakšna drobna roka le segla po knjigi.. Hišnikov dan (Branka Jurca) - kratko, prisrčno delce o hišniku običajne mestne hiše in o otrocih. Fantazija in resničnost se prepletata ter dajeta zgodbici bogastvo. Skriti dnevnik (Leopold Suha-dolčan) — Junak povesti, deček Mirt išče s svojo druščino dnevnik, ki ga je pisal njegov oče kot ilegalec v NOB. Pri tem odkrijejo tatove starega železa in doživijo polno razburljivega. Tako, pa smo površno pregledali najvažnejše. Sedaj pa izberite m preberite! Veliko prijetnih ur vam želim in dosti toplega sonca! heza maurf.r Za ekonomsko neodvisnost žensk Letošnji mednarodni dan žensk — 8. marec, je potekal v prazničnem vzdušju po vsej domovini. Osmi marec pa je bil ne samo praznik veselja in rož za ženske, temveč tudi dan premišljevanja, sklepov in ukrepov za zboljšanje življenjskih in delovnih pogojev žensk. Velika sredstva dajemo za družbeni standard, za stanovanjsko in komunalno graditev, za zidavo in opremo šol, otroških, zdravstvenih, socialnih in kulturnih ustanov, za modernizacijo trgovine, gostinstva — vsega, kar olajšuje zaposlenim ženam gospodinjska opravila v družini, jim omogoča uveljavljanje na delovnem mestu in v družbenem življenju ter lepša osebno življenje. V celotnem številu zaposlenega prebivalstva o Jugoslaviji pride na ženske četrtina, v Sloveniji pa je med zaposlenimi 3? °/o žensk. Zaradi vse številnejšega vključevanja žensk v proizvodnjo in druge javne službe se tudi vse bolj širijo ustanove, ki razbremenjujejo delovne ženske, istočasno pa se v industriji in drugod odpirajo nova, ženskam primerna delovna mesta. Glavni pogoj za uspešnejše zaposlovanje žensk in za zboljšanje njihovega osebnega položaja pa je njihovo strokovno usposabljanje. Naše ženske se v veliki večini zavedajo, da bodo v polni meri neodvisne šele takrat, kadar bodo enakopravne po znanju, po strokovni kvalifikaciji. Vedno več žensk se šola na srednjih šolah in na univerzi. Temu vprašanju posvečamo zlasti zadnja leta veliko pozornost. Da bi se strokovno izobrazilo čimveč žensk, uporabljamo poleg srednjega šolstva tudi vse druge možne oblike, zlasti ljudske in delavske univerze, razne tečaje, večerne in dopisne šole, na kmetijskih posestvih pa izobraževalne centre. To so pogoji za žensko ekonomsko neodvisnost. Naša dekleta se v veliki večini ne možijo več tudi zato, da bi bile preskrbljene, temveč je glavni nagib ljubezen. Staro gledanje na zakon izginja tudi pri kmečkih dekletih, ker jim družba omogoča, da se izšolajo za to ali ono stroko. Vera V. naši mladi ljudje Dvoje pomembnih zborovanj mladine V januarju in februarju sta bili v Sloveniji dve pomembni mladinski zborovanji. V Kramjn je 'bil VIL kongres Ljudske mladine Slovenije, v Ljubljani pa V. kongres Zveze študentov Jugoslavije. Skupna značilnost obeh kongresov je v tem, da je naša mladina spet izpričala, da dobro ve, kaj hoče in da je pripravljena prispevati svoj delež k ustvarjanju boljših pogojev za svoje lastno življenje pa tudi za splošen napredek dežele. Poklicno usposabljanje in splošna razgledanost — to je za nas najvažnejše. V Kranju, ¡ki je bil v dneh mladinskega kongresa slavnostno okrašen, se je zbralo nad pet sto fantov in deklet, ki so na kongresu zastopali 140.000 članov Ljudske mladine Slovenije. Razen delegatov so se kongresa udeležili številni ugledni gostje, med njimi Boris Kraigher, predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije, Vida Tomšičeva, predsednica Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in drugi. Na kongresu so bili gostje iz sosednjih držav, iz Tržaškega, Benečije im 'Gorice. Razen teh so se kongresa 'udeležili tudi slovenski mladinci iz Gorice, Trsta in Koroške, ki so zastopali .slovensko mladino onstran meja. Vsa ta dekleta in fantje so se svoje naloge lotili z veliko resnostjo in vnemo, in to tako tisti, ki so komaj pred letom zapustili osnovnošolske klopi, kakor tudi drugi, ki so že več let člani delovnih kolektivov v naših tovarnah, ustanovah in drugod. Vsakdo, ki se je priglasil k razpravi, je imel kaj povedati. Nekateri so svoje sestavke prebrali, drugi, bolj smeli in zbrani, so govorili kar brez listkov. Kako živahna je bila razprava, priča že samo bo, da je govorilo 157 fantov in deklet, 37 pa jih je moralo svoje napisane razprave oddati neprebrane, ker za njihove govore ni bilo več časa. Osnovna tema kongresne razprave je bila izobraževanje mladih ljudi za poklic in njihovo seznanjanje iz javnimi vprašanji doma in po svetu. Tako pni uas v razpravah o reformi šolstva že nekaj let sodelujejo' mladi ljudje z vso resnostjo in vnemo. Ni jim vseeno, kako se bodo izobraževali mladi ljudje na osnovnih šolah, na gimnazijah in tehniških šolah, v industrijskih in vajenskih strokovnih šolah in kakšne bodo možnosti najboljših, da se bodo lahko, če bodo to želeli, šolali tudi na visokih šolah. Pri nas čedalje bolj velja staro načelo: »Kolikor znaš, toliko veljaš!« Tega se tudi mladi ljudje zelo dobro zavedajo iin izato žele, da bi se čimprej in čimbolje usposobili za svoje bodoče poklice. Posebej so se 'delegati na mladinskem kongresu zavzeli za to, da se v vsaki večji tovarni in podjetju omogoči tudi strokovno' izpopolnjevanje oib delu, razni tečaji i:n dopolnilno šolanje, da si bodo tudi tisti, ki še niso mogli v rednih šolah priti do primerne poklicne izobrazbe, lahko tako izobrazbo pridobili. V kongresnih sklepih je dobila posebno mesto zahteva mladine, da se tudi čimvečjemu številu kmečkih fantov in deklet, ki še niso imeli povsod Delegati prihajajo na kongres Laikih možnosti za strokovno izobraževanje kot mladina v drugih panogah gospodarstva, omogoči strokovno izpopolnjevanje. To velja tako za tiste, ki že d el a jo na velikih kmetijskih posestvih in kmetij sikih kombinatih, kakor za druge, ki ostajajo na domačih kmetijah. Tudi druga vprašanja gospodarjenja in delitve dohodka v naših tovarnah so zbrani delegati obravnavali. Dekleta in fantje iz naših tovarn, delavnic, posestev in šol ®o izpričali, da se tudi na te zadeve dobro razumejo in da so kos temeljitim razpravam o zahtevnih gospodarskih viprašanjiih. S svojimi predlogi so se zavzeli predvsem za dosledno uresničevanje nagrajevanja po delu tudi v tistih podjetjih in javnih službah, kjer tega še niso uresničili v taki meri kot bi bilo potrebno. 'Nekateri so se še posebej zavzeli za to, da za enako delo dolbe enako plačilo tako mladi kot starejši, tako fantje 'kot dekleta. Ponekod namreč še vedno mislijo, da lahko mlajše l judi iz takih ali drugačnih vzrokov pri delitvi dohodka v podjetju malo prikrajšajo. Nič nenavadnega ni, da je na mladinskem kongresu prevladovala razprava o poklicnem in idejnem vzgajanju mladih ljudi, saj so ta vprašanja vedno najbolj neposredno prizadela mlade ljudi. Zdaj se v Sloveniji letno vpiše v gimnazije in v razne strokovne in poklicne šole približno 15.000 fantov in deklet, ki končajo osmi razred osnovne šole. Za letošnje leto računajo, da se bo za nadaljnje šolanje odločilo v Sloveniji blizu 20.000 učencev zadnjih razredov osemletk. Da pa »o razpravi o poklicnem izobraževanju priključili še razpravo o družbenem, ekonomskem in idejnem usposabljanju mladine, je glavni vzroik v tem, da se naši fantje in dekleta vedno bolj zavedajo, da brez ustreznega znanja o gospodarskem in družbenem razvoju ne bodo mogli uspešno sodelovati pri delavskem in družbenem upravljanju. Tako je 'potekal delovni program mladinskega kongresa v Kranju. Toda mladinci ne bi bili mladinci, če temu resnemu delu ne bi dodali veselega programa. Dan pred začetkom kongresa so v Kranju odprli razistavo o dolu mladine v Sloveniji med narodnoosvobodilno borbo i/n vsa ta leta po osvoboditvi. Ob večerih pa so bile še druge prireditve in plesi, kjer so se v veselem razpoloženju seznanjali med sabo delegati in gostje iz Pomurja Zbrano so poslušali. V razpravi, ki je sledila, je imel Dsak kaj povedati Po resnih razpravah so se študentje razživeli pri skupni zabavi. Ob pesmih in harmoniki so se spletle med mladimi delegati številne nove vezi, ki bodo vsem ostale o prijetnem spominu in tiz Gorice. Gorenjci in Belokranjci, Dolenjci in Štajerci. Korošci in Tržačani. V 'teh kongresnih dneh so se spletle med mladimi delegati številne vezi kot najlepši spomin na dni. ki so jih prebili v Kranju. Posebej velja med prireditvama omeniti še republiško nagradno tekmovanje mladinskih skupin na temo »Moj domači kraj v NOB«, ki ga je iz Kranja prenašala tudi televizija. Zmagali so mladinci iz Maribora in so za nagrado1 prejeli televizijski sprejemnik, s katerim bodo opremili svojo mladinsko sobo. Študentje: Naša največja naloga je, da dobro študiramo Kmalu po Viti. kongresu Ljudske mladine Slovenije so se zbrali v Ljubljani zastopniki jugoslovanskih študentov iz 55 mest, kjer so zdaj univerze, posamezne fakultete ali pa višje in visoke šole. Razen delegatov in uglednih predstavnikov družbenih organizacij so se V. kongresa .Zveze študentov Jugoslavije udeležili tudi zastopniki študentov ZDA, Bolgarije, Avstrije, Demokratične republike Nemčije, Finske, Indonezije, Južnoafriške unije, Poljske, Romunije, Švice, Tunizije, Zvezne republike Nemčije ter predstavniki Meduarcdne zveze študentov in Mednarodne študentovske konference. Delegati študentovskih organizacij z vseh jugoslovanskih univerz, visokih in višjih šol so se med tridnevnim zasedanjem zavzeli za napredek in nadaljnje izpopolnjevanje našega visokošol- skega 'študija ter 'za njegovo temeljito prilagajanje gospodarskim in drugim potrebam v Jugoslaviji. Kako je doslej napredovalo visoko šolstvo v Jugoslaviji, nam povedo1 že naslednji podatki: Leta 1939 je bilo v Jugoslaviji 26 visokošolskih ustanov, na katerih je bilo vpisanih 16.978 slušateljev. V šolskem letu 1960/61 pa je bilo v 55 jugoslovanskih mestih 205 fakultet, visokih itn višjih šol. Na vseh teh šolah je bilo vpisanih nad 140.000 študentov. Samo v začetku šolskega leta 1960/61 je dobilo fakultete, visoke in višje šole dvanajst jugoslovanskih mest, ki prej laikih izobraževalnih ustanov niso imela. Kako naša družba podpira razvoj visokošolskega študija, je videti iz perspektivnega plana gospodarskega in družbenega razvoju Jugoslavije za obdobje od 1961 do 1965, v katerem je za potrebe visokega šolstva predvidenih 44,5 milijarde din. Po podatkih, s katerimi razpolagamo v Sloveniji, prejema približno polovica študentov štipendije, katerih višina večinoma zadostuje za kritje osnovnih potreb, t. j. za hrano in stanovanje. , Vsa ta velika sredstva, ki ismo jih namenili za razvoj visokega šolstva po osvoboditvi pri nas, zlasti pa tista, ki so bila vložena v zadnjih letih, so ise plodno obrestovala. V jugoslovansko gospodarstvo in družbene službe se je z naših visokih šol samo od leta 1956 do junija 1961 vključilo 61.824 diplomantov. Da se je v zadnjih letih študijski uspeh na naših visokih šolah močno zboljšal, je v veliki meri zasluga delovanja organizacije Zveze študentov Jugoslavije, ki si prizadeva, da bi bili študijski pogoji za vse študente kar se da dobri Blaž Vrečko otroci berite Meji Josip Ribičič Prvi izlet Vrabcu in vrabčevki ise je izlegel iz jajčeca sinek vrabček. Nekega dne reče vrabec: »Zdaj pa zleti, dovolj si že velik!« In pahne vrabčka 'iz gnezda in s strehe. »Saj se bo ubil!« se je prestrašila mati vrabčevka. A vrabček se ni ubil. Lepo je priplaval na 'tla. Tann se je drl na vso moč: »Ne bom se več vrnil, ne!« Oče ga je nekaj časa poslušal, potem pa velel: Sinček, takoj nazaj!« »Ne! Ne greni!« je vpil vrabček. »Zakaj pa ne, sinček zlati?« je vprašala mati. Preveč sem se utrudil, ne morem. Kar pridita pa me nesita nazaj!« A tedaj je zagledal, kako se plazi proti njemu črn maček. Tako se je prestrašil, da še zavpiti ni utegnil. Razprostrl je perutničke in že je bil pri starih v toplem gnezdu na strehi. lam ga je oče šavsilil za kazen s kljunom po trmasti (glavici, mati pa ga je potolažila s tolstim hroščem. . Sej, sej, sejaj, sejaj, sej, sej, sejaj, sejaj! Kdo pa bode žel? Kdor je lepo plel. Kdo pa bode mlel? Kdor je srage imel. Ljudska Sonce Ela Poroči Anka riše /in na risbi je vedno tudi sonce. Tako rišejo vsi otroci: hiše in sonce, človek in sonce, 'travnik iin sonce, ptice in sonce, pomaranča in sonce, cesta im sonce in avto. Le kako bi brez sonca? Samorastovo drevo, n a drevesu dvanajst vej. vsaka veja štiri gnezda, v vsakem gnezdu sedem ptičkov, vsak dan štiriindvajset pesmic. nnp 'napoj '.Kisam 'ojaj Oton Župančič naši 1 jud je: po svetu Iz Aleksandrije SREČALI SMO SE S PREDSEDNIKOM TITOM Jugoslovanski izseljenci v Aleksandriji sino bili spet tako srečni, da smo se srečali s predsednikom Jugoslavije maršalom Titom ob njegovem obisku te prijateljske dežele. Pričakovali smo ga na novi, moderni, pristaniški postaji v aleksandrijski luki, kjer so ga pozdravili streli iz topov in sirene v pristanišču zasidranih ladij. Po prisrčnem rokovanju s predsednikom Garnal Abdel Naserjem in prisotnimi visokimi funkcionarji je maršal Tito takoj stopil k naši skupini, se z mnogimi prisrčno rokoval in pozdravil. Toplo smo ga pozdravili, naši navdušeni vzkliki so ga spremljali, ko sta se s predsednikom Združene arabske republike odpeljala proti Kairu. Po prihodu ladje »Galeb«, ki je pripeljala predsednika s spremstvom, je bilo v Jugoslovanskem domu veselo in živahno. Na Galebu je bil prirejen svečan sprejem za tukajšnje jugoslovanke izseljence. Naša naselbina pa je priredila tovariški večer za posadko Galeba in drugih ladij, ki so Galeba spremljale. Lahko rečemo, da je celotna posadka obiskala naš dom, kjer so mnogi pomorščaki in častniki našli prijatelje in znance iz prejšnjih srečanj. Srečanje, na katerem je bil navzoč tudi admiral Ivo Rendič, je bilo v resnici zelo prisrčno. V te naše radostne dni je kanila kaplja grenkobe. Vso našo naselbino je globoko pretresla vest o hudem potresu v Makarski in na polotoku Pelješcu. Jugoslovanski dom je sestavil poseben odbor za pomoč prizadetim. Med našimi izseljenci smo zbrali 400 egiptovskih funtov (850 tisoč dinarjev), katere smo odposlali zbirnemu centru v Split. Kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Združeno arabsko republiko nam prinaša številna prijetna presenečenja. Nedavno gostovanje beograjske Opere in baleta v Kairu in Aleksandriji je dalo našim ljudem in velikemu številu domačinov iz Aleksandrije z operama Knez Igor in Don Kihot nekaj nepozabnih in še nikoli doživetih večerov. K temu plodovitemu kulturnemu sodelovanju naj prištejem še razstavo fotografij, ki prikazujejo 20, let izgradnje današnje Jugoslavije ter prihod jugoslovanske potniške ladje Jedinstvo z 200 jugoslovanskimi študenti — slušatelji naših univerz. Jugoslovanski izseljenci v ZAR smo letos v februarju doživeli res številna srečanja, ki jih bomo ohranili v nepozabnem spominu, j. Zibilič Novakovi in Marinovi iz Belgije. Poleg njihov prijatelj Iz Belgije SPET PRIPRAVLJAMO IGRO Naše kulturno društvo Slavček bo čez dve leti slavilo tridesetletnico. Tega lepega praznika se že zdaj veselimo. Zdaj pripravljamo igro V Ljubljano jo dajmo. Režiser je že razdelil vloge. Nastopili bomo v aprilu. Do konca leta imamo v načrtu še dve igri, ki pa ju še nismo izbrali. Upamo, da bomo s temi nastopi malo napolnili blagajno in lahko priredili tudi brezplačni izlet za člane, ki ga imamo v načrtu. Mirko Marin, lajnik društva Slavček Watershei Belgija Iz Francije KA| BI BREZ SLOVENSKIH DRUŠTEV Kaj bi mi izseljenci počeli v prostem času, če ne bi imeli slovenskih kulturnih društev? Mislili bi samo na rudniške nesreče, ki so pogostne tu okrog in tudi pri nas. Če bi pa človek mislil samo na to, bi marsikdo obupal. Tako pa imamo društva, v katerih se v prostih dnevih srečamo in po domače pokramljamo ter pozabimo na vse tegobe in nevšečnosti vsakdanjega življenja. Iluda rudniška nesreča, ki se je pripetila 7. februarja nedaleč od nas v Posarju, nas je globoko pretresla. V naši veliki rudniški kopalnici, kjer nas mrgoli na stotine rudar- Skupina častnikov z ladje j Galeb", med našimi izseljenci na družabni prireditvi v Jugoslovanskem domu v Aleksandriji jev, vlada te dni molk, Le tu pa tam slišiš vprašanje, koliko je mrtvih ali ranjenih. In spet zavlada tišina. Pa jo pretrga veder glas, ki zakliče z drugega konca po slovensko: — Franc, ne pozabi na pevske vaje v nedeljo popoldne ob treh. Ne smeš zamuditi, se bomo učili nove pesmi. — Ze vem, — odgovarja Franc. Obrazi vseh postajajo nekam vedrejši. In meni se dobro zdi: saj bo kmalu nedelja, prost dan, ko se bomo srečali in v tovariškem pomenku pozabili na vse hudo. V nedeljo 11. februarja smo pri našem društvu Slavček v Freymin-gu razdelili tamburice, ki so že dolgo čakale, da bi kdo zaigral nanje. Kakor vam je znano, se je leta 1957 po nenadni smrti dirigenta Wodi-ška naš tamburaški zbor razšel, kar je društvo hudo prizadelo. Zdaj pa skušamo ta zbor spet oživiti. Ob zaključku moram še sporočiti, da smo uspešno zaključili nabiralno akcijo med članstvom v korist prizadetih po potresu v Dalmaciji. Zbrali smo 50.000 frankov (500 novih frankov), ki smo jih takoj odposlali na konzulat v Strasbourg, da jih odpošlje v domovino. Jože Knavs, tajnik društva Slavček Freyming-Merlebach PRED 40 LETI — PRVI SLOVENCI V PAS DE CALAISU Naše marljivo društvo Posmrtnin-ski sklad v Sallauminesu je doslej družinam umrlih članov izplačalo nad 1,100.000 fr. Lani smo izgubili člane: Marijo Grčar, Jožeta Šebiča, Jožeta Uineka, Martina Rahneta, Jožefo Furlani, Leopolda Šinkovca in Jožeta Demšarja. Letos pa smo že v januarju izgubili dva člana. Že v prvih januarskih dneh se je poslovil od nas 61-letni Jože Železnik, doma iz Zagorja ob Savi. Pokojni Jože, ki je bil že doma v Zagorju med prvimi borci za svobodo, je tukaj vne+o delal na kti'lnmem področju. Zelo si je želel vrniti se v staro domovine za stalno, ko bo upokojen. Smrt ga je prehitela. Dober teden za Jožetom smo izgubili elana Jerneja Dolinarja, ki je bil v naši naselbini splošno znan in priljubljen. Letos bo minilo 40 let, odkar so se prvi Slovenci naselili v Pas de Calaisu. Imeli smo in imamo številna društva, le škoda, da si v vsen teh letih niso bolje utrla poti do mladine, ki se večidel uveljavlja v francoskih kulturnih in športnih društvih. Že zdaj se veselimo dopusta, ki ga bomo poleti spet preživeli na domačih tleh. Kobilšek Alojz, tajnik društva Posmrtninski sklad, Sallaumines P. d. C. Ni jih več Ob zaključku le številke so nam iz Amerike sporočili, da je v prvih dneh marca za posledicami prometne nesreče v Clevelandu nenadoma umrl naš rojak publicist Anton Šabec. Kot vsaka smrt naših ljudi po svetu, nas je tudi smrt rojaka Antona Sabca globoko užalosiila. Ker je bil že dvakrat na obisku v domovini in ker je redno opisoval lepote rojstnih krajev, smo ga dobro poznali. Tudi rojaki iz Amerike so ga poznali kol publicista, ki je o lepem jeziku opisoval domovino v glasilu SNPJ Prosveti. Enako kot o Ameriki so tudi v domovini radi brali njegove članke, saj je bilo videti, da je dobro proučil naše razmere in našo bližnjo in daljno zgodovino. Letos je nameraval voditi precejšnjo skupino rojakov na obisk domovine, pa mu je smrt preprečila, da bi vnovič obiskal svoj rojstni kraj. Vsi, ki smo pokojnega rojaka Antona Šabca poznali, se ga bomo radi spominjali, \jegooi družini naše globoko sožalje. i redsistvo V Bruay, Francija, je podlegla kratki hudi bolezni 67-letna rojakinja A iktorija \ ran, rojena Ptičar, mati šestih odraslih otrok. Pokojna se je priselila v Francijo z možem leta 1924. Oba sta bila člana društva Združenje Jugoslovanov v Severni Franciji. Kaj bo pokojni lahka gruda na tujih tleh! Žalujoči družini naše sožalje! Lievin, 22. febr. 1962. Jurij Artič Toplo se zahvaljujemo vsem. ki so v tako lepem številu spremili mojo pokojno ženo Viktorijo, rojeno Ptičar, na zadnji poti in nam v teh bridkih dneh stali ob strani. Družina Fram. Bnaau. Francija Iz Kanade ZA PRIZADETE PO POTRESU Tudi jugoslovanski izseljenci v Kanadi, ki so večinoma doma s Hrvatskega Primorja, so začeli zbirati prostovoljne prispevke za prebivalce Dalmacije, ki jih je prizadel potres. Jugoslovansko-kanadski tednik Jedinstvo poroča, da so Jugoslovani v Torontu ustanovili v ta namen poseben odbor. Izvršni odbor Zveze jugoslovanskih Kanadčanov je prispeval 50 dolarjev, enako vsoto je prispevalo tudi Jedinstvo, Odsek Hrvatske bratske zajednice št. 961 v Torontu 50 dolarjev, Odsek 78? HBZ v Vancouvru 100 dolarjev, Odsek 832 HBZ v Torontu 50 dolarjev. Posebni odbori za zbiranje prispevkov so bili ustanovljeni še v Vancovru, v Sault St. Marie (Ontario) itd. NOV ODBOR BRATSTVA IN EDINSTVA Člani Kanadsko-jugoslovanskega društva Bratstvo in edinstvo v Torontu so na letni skupščini I. jan. izvolili nov odbor. Izvoljeni so bili: Boško Milutinovič, predsednik. Stojan Jakovljevski, prvi podpredsednik, Dejan Divjak, drugi podpredsednik, Mike Mijatovič, tretji podpredsednik, Branko Mihič, tajnik, Mirko Mitrebski, namestnik tajnika, Boško Mladenovič, predsednik organizacijskega odbora; člani organizacijskega odbora: Ivan Avguštin, Bogo je Todorovski, Živko Kijurina in Steve Todorovski. Leon Fister, blagajnik, Bogoljub Stefanov, predsednik kulturnoprosvetnega odbora; člani tega odbora: Simo Ternovški, Štefan Zagoranski in Ivan Simič. Predsednik nadzornega odbora Marjan Kružič, člana Vinko Hribar in Velimir Vidrič. Na skupščini so zborovalci posebno pozornost posvetili vprašanju tiska. Izvoljen je bil poseben odbor za tisk in ustanovljen tiskovni sklad, v katerega so člani že na skupščini vpisali 580.000 dolarjev. V letošnjem letu bo društvo Bratstvo in edinstvo še poglobilo stike z izseljenskimi maticami v domovini. Za vzdrževanje teh stikov so bili izbrani odborniki — za Črno goro Boško Milutinovič, za BIH ranko Mihič, za Hrvatsko Marjan Kružič, za Srbijo Dušan Srbljanin, za Slovenijo Leon Fister in za Makedonijo Mirko Mitrevski. Na skupščini je bilo tudi soglasno sklenjeno, da bo društvo v najkrajšem času organiziralo posebno prireditev v korist prizadetim po potresu v Dalmaciji. Predsednik: Boško Milutinovič Til j n i k: B ra n ko M i h i č Člani društva »Slavček«, iz Belgije so imeli lani na Martinovo prijetno vrtno prireditev, kjer tudi pečenega prašička ni manjkalo Iz Čila V ANTOFAGASTI IMAMO JUGOSLOVANSKO ŠOLO V Antofagasti (Čile) živi 324 jugoslovanskih izseljencev z družina- mi. Večidel so že stari okrog 60 let in žive tu že nad tri desetletja. Jugoslovanska naselbina je tudi društveno zelo razgibana. Ima svoj pevski zbor, folklorno skupino, tam-buraški zbor, športno društvo, filmsko sekcijo, čitalnico, knjižnico, ob nedeljah radijske oddaje in svojo jugoslovansko šolo. V preteklem šolskem letu je šola delovala v polni sestavi — 6 razredov, in imela je 348 učencev. Po šolskem načrtu se v šoli za vse jugoslovanske otroke, ne glede na poreklo po dve uri tedensko predava srbohrvatski jezik, za otroke drugih narodnosti pa po eno uro. Šola je sodelovala na vseh prireditvah. V počastitev dneva republike je priredila posebno šolsko akademijo v novih društvenih prostorih športnega kluba Jugoslovanski Sokol. Prireditev je bila zelo uspešna. Udeležilo se je je nad 500 ljudi, tako da so bili prostori pretesni in so številni udeleženci od zunaj po zvočnikih spremljali proslavo. V okviru jugoslovanskega tedna, od 24. novembra do 3. decembra je jugoslovanska šola organizirala košarkarski turnir, na katerem je sodelovalo več šol iz Antofagaste in učiteljska pripravnica. Največje težave pa ima šola z neustreznimi prostori. Zato je zdaj prva skrb jugoslovanske naselbine, da dobi šola nove ustrezne prostore. V ta namen so jugoslovanski iz- seljenci lani v tednu Antofagaste organizirali posebno prireditev, katere čisti dobiček 800.000 pezov je bil namenjen za nabavo šolske opreme v novih šolskih prostorih. Jugoslovansko gasilsko društvo je prispevalo v sklad za zgraditev nove šole dva milijona pezov — izkupiček od prodaje enega svojih gasilskih avtomobilov. V isti namen je šolski odbor organiziral loterijo, ki je bila zelo uspešna in je vrgla tri milijone pezov. S tem denarjem bomo začeli te dni graditi prva dva šolska prostora po načrtu, ki je že odobren. Seveda doslej zbrana sredstva ne bodo zadoščala in bodo še potrebne nove zbiralne akcije. Pri šoli deluje tudi otroški vrtec, ki ima 25 otrok. Učenci jugoslovanske šole so povezani z domovino svojih staršev. Izmenjavajo si otroške risbe z učenci šole Branislava Nušiča v Beogradu. Damir Pesni ič, učitelj jugoslovanske šole v Antofagasti Rojakom v Antofagasti čestitamo k tako razgibani in vsestranski društveni dejavnosti in k uspehom v prizadevanju za novo šolsko poslopje. Lepo je, da so učenci jugoslovanske šole povezani s starim krajem svojih staršev in dedov. Tudi nas bi veselilo, če bi nam kateri izmed učencev poslal kakšno risbo. Objavili bi jo na otroški strani v Rodni grudi, njemu pa bi v zameno poslali lepo slikanico. Uredništvo V Kanadi so na nedavnem tednu novih Kanadčanov sodelovali tudi naši rojaki. Uredili so več izložb, o katerih so razstavili naše narodne noše in drugo naše narodno blago. Izmed sedemnajstih narodnosti, ki so na razstavi sodelovale, so Slovenci dosegli tretje mesto in prejeli nagrado. Naše čestitke! NAJLEPSE NOVOLETNO DARILO Mcrlebach (Moscllc), Francija V začetku novega leta se vam lepo zahvalim za vse, kar ste lani storili za naše društvo SAVA in za posamezne rojake. Še posebno lepo se zahvalim za letošnji SLOVENSKI IZŠEL JENSKI KOLEDAR, ki je bil zame najlepše novoletno darilo. Ko ga bom prebral, ga bom dal še drugim. Upam, da pridobim tudi kaj novih naročnikov za RODNO GRUDO in koledar. Mariin Blatnik LJUBLJANA JE VEDNO LEPA Gioiosa Marca (Mossina), Italija Upala sem, da bom letošnje silvestrovanje preživela o Ljubljani in vas ob tej priliki osebno obiskala, pa žal nisem mogla. Zato se vam pismeno zahvaljujem za vso vašo ljubeznivost, za redno pošiljanje RODNE GRUDE in koledarja. Vse bolj sem navezana na vašo revijo, ki nas izseljence povezuje s staro domovino. Tudi sicer imam stalne stike z Jugoslavijo, redno zasledujem dnevni tisk, a ose to mi ne uteši hrepenenja po domačem kra ju. Pripovedovala sem sinku, kako lepa je Ljubljana, ko jo obišče dedek Mraz, ker sem mislila, da jo o tem času obiščeva. Vneto me je poslušal, nato pa rekel: »Ljubljana je vedno lepaD Jo pač pozna, kakor hčerka, z letnih počitnic. Vaša Jelka Scaffidi KDO JE V NASI MLADOSTI LAHKO SPOZNAL LEPOTE DOMOVINE? Cleveland, Ohio, ZDA Neštetokrat sem v mislih z vami. Kar ne morem se vživeti o tukajšnjo vsakdanjost, pogrešam vse tisto pristno in domače, sproščeno in veselo, kar človek lahko doživi samo o rojstnem. kraju. To posebno pogrešamo tisti, ki večkrat obiskujemo Jugoslavijo. Čutim, da sem šele po teh obiskih postala pristna Slovenka Saj prej domovine še dobro poznala nisem. Kdo je v naši mladosti lahko pifíela n fini spoznal njene lepote? Kdo je utegnil občudovati naravo, visoke gore, kdo slišati šumenje voda, žuborenje studencev? Zdaj bi utegnili. razumeli, pa smo tako daleč! Zato nas nenehno vleče k vam in še in še bomo prihajali. Ivanka Shiffrer TOLIKO LEPEGA IN NOVEGA NI MOGOČE NIKJER ZVEDETI Moers, Nemčija Ko prebiramo RODNO GRUDO, so naše misli še tesneje z vami in domovino, kajti toliko lepega in novega ni mogoče nikjer zvedeti, kot prav o tej reviji. Kratko rečeno, RODNA GRUDA je del naše domovine, skrbi za Slovence v tujini in vemo, da ne bomo nikdar pozabljeni. Pri tem vašem delu želimo o bodoče še več uspehov! Franc Kosmač STARSI MI PIŠEJO O RODNI GRUDI Warilla, Avstralija Čestitam k lepemu urejanju priljubljene RODNE GRUDE, obnavljam naročnino za leto 1962 in naročam SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR. Oboje naročam tudi za ženine in moje starše v domovini. Pišejo nam, da je o RODNI GRUDI mnogo novic, katerih ne najdejo o nobenem drugem časniku. Menijo, da bi se vsakdo, ki ima hčer ali sina v tujini, moral zanimati za vašo re- JO. Zvonko Groznik NAJLEPŠI DAN JE, KO PRIDE RODNA GRUDA Ileeren-Werve, Nemčija RODNE GRUDE mi nikdar ne ustavite, ker je to moj največji zaklad, najlepši dan o mesecu pa je, ko prejmem novo številko. Vsem rojakom po svetu lep pozdrav! Ne pozabite nas! Johann Svetez NEKAJ VRSTIC O NAŠI MAJHNI SLOVENSKI NASELBINI Lisbon, Ohio, ZDA Prvi Slovenci smo se naselili v West Pointu, Lisbon, Ohio, leta 1914. Rudniki premoga so takrat dobro obratovali in zaslužek je bil še kar dober. Leta 1918 smo se pa organizirali o društvo številka 358, ki se je priključilo Slovenski narodni podporni jednoti. Društvo je do leta 192? kar dobro napredovalo. Vključenih je bilo dvajset slovenskih družin. Nato so rudniki prenehali obratovati in ljudje so se izselili o razne kraje. Naselbina je omrtvela. Organizirali smo slovenski klub, prodali delnice, da smo spravili nekaj denarja skupaj in si postavili majhen slovenski dom. Na žalost pa so starejši člani začeli umirati, mladina pa se takrat ni dovolj zanimala za društveno delo. Končno smo morali prodati še dom. Zdaj so tukaj le še štiri slovenske družine. Vsi imamo lastne domove, a smo tudi že osi stari nad sedemdeset let. Druga generacija se mnogo ne zanima za materin jezik. Leta 1958 pa smo kljub temu izvolili o društveni urad mladino, ki sicer posluje o angleščini, a ji moram izreči ose priznanje, da dobro dela. So pač bolj izšolani, kot smo bili mi. Zdaj pa še nekaj besed o RODNI GRUDI. Sel sem malo okrog in vam pridobil tri nove naročnike. Danes vam pošiljam 24 dolarjev za te tri in za tri stare naročnike, katerih naslove prilagam. Lepe pozdrave vsem Slovencem doma in na tujem! Stephan Churk POŠILJAM 100 NOVIH FRANCOSKIH FRANKOV Pošiljam sto novih francoskih frankov kot naročnino za RODNO GRUDO. Pošiljajte mi še naprej vsak mesec po petnajst izvodov RODNE GRUDE. Pridobil sem dva nova naročnika, a sta žal dva stara umrla, tako da ostane število isto. Pošljite, prosim, še dva letošnja koledarja. Lani smo izgubili dva zvesta člana Dragana Matevža in Ivana Kozjaka, doma z Zidanega mosta. Na zadnji poti smo ju spremili z društveno zastavo in položili na grobova lepa venca. Naj jima bo lahka tuja gruda! Predsednik društvu >Bratstoo edinstvo< Jakob Selak Za tiskovni sklad Matice John Mladenič 5000 din, Fred Sartori 2000 din, Štefan Šain 2500 din, Jože Majcen 2000 din, Rozalija Rupena 500 din, Frank Baraga 5000 din, John Kavčič 3500 din, Anton Mohar 1000 din, Erna Arigler za Križnič 2500 din. Jakob Škerlj 1 dol., Vladimir Urban 9 dol. can., Mathew Karnely 1 dol., Frances Zumek 1 dol., Jennie Marinšek 1 dol.. Anton Richter 1 dol., Ana Žagar 1 dol., Jennie Robas 1 dol., Mary Ivanusch 1 dol., Rose in Luka Glažar 2 dol., John Zugich 1 dol., Joseph Modrenicli 1 dol., Frank Alec 1 dol., Victoria Ruzich 2 dol., John Slanovec 2 dol., Ludvik Dermasa 2,20 dol., Stane Vrstovšek 1 dol. can., Joseph Suhadolnik 3 dol., Kristine Eberhart 0.50 dol., Marjetka Mele 2 dol., Andrej Ribarovič 4 dol. can., Stanislava Biro t dol., Peter in Mici Luštrik 1 dol.. Jože Suhadolnik 1 dol., Anton Vatovec 2 dol., John Zornik 5 dol., Joe Skrobut 1 dol., Frank Kuhar 1 dol. Anica Deleroix 50 big. fr., Ignac Gladek TO big. fr., Josef Krese TO big fr., Joseph Mazil TO big. fr. Ludvik Kosi 5 NF, Fani Sališnik 7 NF, Jože Škerl 5 NF, Jože Kotar 5 NF, Jože Kovačič T NF, Anton Vučko 5 NF, Amalija Koprivšek T NF, Leopold Ma-guša T NF. Marica Paik 5 DM, Franc Kosmač 2 DM, Johan Kusole 5 DM, Stane Bauman 5 DM, Alojz Drolc T DM. Iskrena hvala! vprašanja in odgovori ALI SEM UPRAVIČENA DO DEDIŠČINE? Brat mojega pokojnega nezakonskega očeta je v Ameriki zapustil večje premoženje, ki ibi ga po neki zavarovalnici morala prejeti njegova sestra Uršula v Jugoslaviji. Ta pa je umrla, še preden je bila obveščena o ded i ščiti i. Druga sestra, ki prav tako živi v Ameriki, je nato poslala svojemu bratu Jakobu, pri katerem je pokojna Uršula živela, neke papirje, ki jih je ta izpolnil in odposlal nazaj. Kakor kaže, bosta zdaj ta dva dedovala. Ker sem zvedela, da sem po naših zakonih tudi jaz kot hči njunega pokojnega brata upravičena do deleža pri tej dediščini, vas prosim za pojasnilo, kaj naj ukrenem? M. I., Jugoslavija Predvsem morate imeti dokaze, da iste .res nezakonska hčerka brata pokojnega Franca R. Če še uiiste, morate to sodno dokazati. Po dednem pravu tiiste ameriške države, kjer je pokojnik nazadnje živel in kjer je njegova zapuščina, marate dokazati dedno pravico. V raznih državah ZDA so namreč zakoni o dedovanju različni. V splošnem pa so tam nezakonski otroci zapostavljeni in nimajo enakih pravic kakor pri inas. Najbolje bo, da se o vsem podrobno pogovorite z odvetnikom in mu predložite tudi vse dokumente, ki vas upravičujejo do soudeležbe pri dediščini. Morda lahko dobite kakšna zanesljiva pojasnila tudi piri ameriškem konzulatu v Zagrebu (Zrinjevac br. 13). KAKO NAJ NAJDEM SVOJCA? Kako naj najdem naslov svojca, ki je med vojno brez sledu izginil in mi je naenkrat prenehal odgovarjati na moja pisma? J. O., Jugoslavija Naši rojaki mnogokrat poizvedujejo za svojci v domovini, pri tem pa skoraj vedno uberejo napačno poit. Največkrat se obračajo na jugoslovanski Rdeči križ. Rdeči križ poizveduje le za ti- stimi Jugoslovani, ki so jih pogrešali med drugo svetovno vojno, ali za tistimi, ki se svojcem ne oglasijo .nad dve leti. Drugačnih poizvedb Rdeči križ ne opravlja. Kadar rojaki poizvedujejo za svojci, ki so prenehali odgovarjati na njihova pisma, opravijo poizvedbe jugoslovanski organi za (notranje zadeve. V obeh primerih je treba napisati vlogo in jo oddati najbližjemu jugoslovanskemu predstavništvu (ambasadi, generalnemu konzulatu, konzulatu). V vlogi je treba napisati tele podatke o svojcu, za katerim poizvedujete: Priimek in ime, ime očeta, ime matere in njen dekliški priimek, datum in kraj rojstva, poklic, narodnost in državljanstvo, natančen naslov zadnjega prebivališča in datum, ko se je pogrešam ec 'zadnjikrat oglasil. Napisati je treba tudi, v kakšnem sorodstvu je pogrešamee s tistim, ki poizveduje za njim. Jugoslovansko predstavništvo bo po opravljenih poizvedbah ¡rojake obvestilo na njihov naslov, ki ga morajo seveda tudi napisati v vlogi. Kadar svojci v Jugoslaviji ne odgovorijo na pisma samo nekaj mesecev, lahko rojaki pošljejo zgornje podatke tudi Slovenski izseljenski matici v Ljubljani, ki bo poizvedela, kaj je vzrok, da sorodnik ne odgovori. ALI LAHKO DOBIM POTRDILO O VOJAŠKI SLUŽBI MOŽA? Francoska socialna blagajna upokojenih rudarjev hoče imeti od mene moževo vojaško knjižico, ali pa potrdilo o vojaški službi. Knjižice nimam, mož pa je umrl. Ker je moja pokojnina majhna, prosim za pomoč, da bi dobila vojaška potrdila za tista leta, ko je bil moj pokojni mož vojak na fronti med prvo svetovno vojno in za tista leta, ko je bil v bivši jugoslovanski vojski. N. J., Jugoslavija Na to vprašanje odgovarjamo zato, da ibii tudi drugi rojaki vedeli, kako je s to rečjo. Bojevanje v vojni po navadi lahko dokazujemo le z vojaško knjižico, včasih pa tudi z dokumenti, ki jih država izda po končani vojni. Ta knjižica se je, kot piše rojakin ja, izgubila. Tudi potrdila ni več. Iz vojaške knjižice bi biilo prav tako razvidno, kdaj je molž služil v bivši jugoslovanski vojski. Edini izhiod bi bil, da bi ugotovili vse te podatke iz razvidov (kartotek ali zapisov) vojaških organov. Žal tudi to ni mogoče, ker je bivša Jugoslavija le nekaj časa po prvi svetovni vojni hranila stare avstrijske podatke, nato pa jih je nadomestila z novimi razvidi. Razvide, ki jih je imela bivša jugoslovanska vojska, so ob začetku druge svetovne vojne uničili ali okupatorji ali pa razpadajoča kral jevska vojska sama. Leta, za katera bi radi listine, bi lahko dokazali le s pričami, ki so bile z vašim možem skupaj med prvo svetovno vojno in v bivši jugoslovanski vojski. Če poznate prijatelje pokojnega moža, ki vam to lahko potrdijo, naj vam te izjave napišejo, seveda pa jih je treba overiti. Just Miklavc ZAHVALA Prisrčna zahvala vsem, ki so bili z nami in nas tolažili v bridkih dneh ob nepričakovani izgubi ljubega moža in očeta Jerneja Dolinarja Njegova vroča želja je bila, da bi počival v domači zemlji. Ta želja se mu ni izpolnila. Usoda se mu je dopolnila na tujem. Najtopleje se zahvaljujem Francu Hrenu, ki je iz daljne Alzacije-Lorene prispel in ostal z nami ter nas tolažil v dneh največje bridkosti. Hvala tudi svojcem in prijateljem iz Slovenije za toplo izraženo sožalje. Marija Dolinar z otroki . Miranom, Bartolom in Brigito Sallaumines, P. d. C., Francija COMMERCE ZASTOPSTVO INOZEMSKIH TVRDK Ljubljana, Dolničarjeva ul. i, tel. 32 = 802 Zastopamo renomirane firme, ki oskrbujejo našo kemično, tekstilno, gradbeno in drugo industrijo s surovinami, stroji in orodji ter naše kmetijstvo z umetnimi gnojili in rastlinskimi zaščitnimi sredstvi gozdno riosuodarslvo maribor s svojimi obrati: Ruše, Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Oplotnica in Slovenska Bistrica vzdržuje in neguje ter eksploatira gozdove SLP in samostojno opravlja vse gradnje gozdnih komunikacij GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR, TYRSEVA UL.15 Toitff'TOfI ff/jflfft {jf'tftflvc z obrati: USNJARNA | SEKALNICA | GUMIRANA ŽIMA | KONFEKCIJA Telefoni: Slovenj Gradec 25, 27 in 56 Predstavništva: Ljubljana — ,,TOBUS”, Miklošičeva 18, tel. 32-211, 32-212, telex 03-118 Maribor — Čanžekova 16 Beograd — Rajičeva 18/1, telefon 20-572 LE ČEVLJI Z USNJENIMI PODPLATI VARUJEJO ZDRAVJE VAŠIH NOG Komunalne banke v Jugoslaviji sprejemajo hranilne vloge v dolarjih ali drugih valutah ter jih obrestujejo po 5°/„. Rojaki v tujini lahko uporabijo svoje vloge v dolarjih ali drugih valutah popolnoma prosto za kakršnakoli plačila izven Jugoslavije ali pa za plačila in darila v dinarjih v Jugoslaviji. Za vloge in izplačila jamči rojakom v tujini Narodna banka FLRJ. Dolarje kupuje Narodna banka FLRJ po tečaju din 750.— za 1.— dolar NARODNA BANKA FLRJ CENTRALA ZA LR SLOVENIJO LJUBLJANA D I! ZA V S A ZA L O Ž B A S LI) VENI J E izdaja za ljubitelje lepe knjige posebno bibliofilsko zbirko »TEČNI SOPOTNIKI« V zbirki izhajajo dela, ki predstavljajo v zakladnici svetovnega slovstva in domače književnosti resnične bisere človeškega duha in izpovedne enkratnosti. Gre za izbor tistih tihih, zvestih sopotnikov, ki skozi rodove spremljajo in plemenitijo človeka v tihih urah zbranosti Knjige so tiskane na odličnem papirju in opremljene z ilustracijami vidnih slovenskih likovnih umetnikov. Na kratko: bibliofilska zbirka za vse, ki jim pomeni knjiga dragocenega prijatelja in zaupljivega spremljevalca V zbirki »VEČNI SOPOTNIKI« so doslej izšla naslednja dela: Ivan Goran Kovačič: 1AMA Mihail Jurjevič Lermontov: DEMON France Prešeren: KRST’PRI SAVIČI Oscar Wilde: BALADA O KAZNILNICI V READINGU Rainer Maria Rilko: SPEV O LJUBEZNI IN SMRTI KORNETA KRIŠTOFA RIIKEJA Oton Župančič: DUMA Mihail Jurjevič Lermontov: MCIRI V kratkem izidejo še naslednja dela: S.T.Coleridge: PESEM STAREGA MORNARJA Simon Jenko: OBRAZI Byron: PARIZINA tr MIBUANA, MESTKI TKI« 2«