KRONIKA tlV?l\\ SLOVENSKIH MEST V LJUBLJANI, DECEMBRA 1939 NEKAJ LJUBLJANSKIH ŽUPANOV IZ ZAČETKA 16. STOL. VLADISLAV FABJANČIČ O večini ljubljanskih županov iz preteklih stoletij je bilo doslej malo znanega, komaj kaj več kot nji hovo ime in priimek. Valvasor navaja v XI. knjigi svojega monumentalnega dela imena ljubljanskih mestnih sodnikov in županov, ne pove pa, iz katerega vira je dobil ali sestavil ta seznam, čisto nekritično je povzel po Valvasorju ta imenik dr. V. F. Klun v »Archiv fiir die Landesgeschichte des Herzogthums Krain 1852« in ga po svoje nadaljeval do leta 1851. Klunov seznam je služil tudi pri vklesavanju župan skih imen v marmorne plošče v sejni dvorani mest nega sveta. Ta imenik ni povsem točen, že v svojih dosedanjih razpravah v »Kroniki« sem ugotovil ne kaj napak pri Valvasorju in Klunu. Te pogreške se dajo ugotoviti iz najzanesljivejšega vira, ki nam je k sreči na razpolago, iz katerega pa naši lokalni zgo dovinarji niso zadostno črpali. To so ljubljanski mestni sodni (in sejni) zapisniki. Najstarejši ohra njeni zapisnik je iz 1. 1521. Zbirka sicer ni popolna, vendar zadostna, da se po njej in po drugih verodo stojnih dokumentih da sestaviti seznam ljubljanskih mestnih sodnikov in županov, ki je cesto različen od Valvasorjevega in Klunovega, zato pa je njegova toč nost podprta z dokazi. To pa bo predmet druge raz prave. Iz mestnih sodnih in sejnih zapisnikov se dajo po sneti tudi še mnogi podrobni podatki, ki vsaj deloma razsvetljujejo življenje in delovanje vodilnih mož ljubljanskega mesta v preteklih stoletjih. Zbiranje takih podrobnosti je zelo zamudno opravilo, vendar upam, da bo nabrano gradivo kdaj služilo bodočemu piscu zgodovine mesta Ljubljane. V pričujočem članku objavljam podatke o neka terih županih in mestnih sodnikih iz prve polovice 16. stoletja, iz dobe torej, ko županska institucija še ni bila stara v Ljubljani1 in protestantsko gibanje še ni prodrlo v deželo. 1 župani se začno z L 1504., prej so bili sodniki naj višji mestni dostojanstveniki. Sodnike so poleg županov volili še vse do 1. 1784. Janž Standinat Po Valvasorju in Klunu je bil Hans Standinath mestni sodnik v letih 1514. in 1515., župan pa 1. 1518., 1519. in 1521. Po naših virih je J. S. bil župan leta 1511./12., 1512./13. ter 1521./22. L. 1522./23., 1524./25., 1526./27. pa se našteva med občinskimi svetovalci, kar je bil skoro gotovo tudi v vmesnih letih. Omenja se tudi kot cerkveni ključar v Šenklavžu (petek, 23. marca 1525., fol. 107). Umrl je 1. 1527. (s. z. 1527., fol. 21). Rodovina. J. S. je bil oženjen z Radigundo, hčerjo Janža in Apolonije Glanhofer. Radigunda je imela še brata Janža in Franca Glanhoferja ter sestro Wal- purgo. R. je umrla že 1. 1521. ali pa še prej. Vse njeno premoženje je podedoval mož (s. z. 1521., petek, 11. okt. fol. 3). Po Valv. (XI., 475) so bili Glanho- ferji pred grofi Thurni lastniki dragomeljskega gra du. Po m. s. z. (petek, 29. jul. 1524., fol. 98) pa je Janž Glanhofer zapustil mesnico, ki so jo po požaru 1. 1524. podrli, ker je »ležala zelo nevarno«. Zdi se, da se je J. S. po Randigundini smrti v drugič poročil, ker se 1. maja 1526., fol. 127, omenja »Die Standinotin«, pred katero je Daniel Hohenhauser na »javnem trgu« ozmerjal Janeza Krevzerja kot izda jalca in lažnivca. Krevzerjeva žena Katarina imenuje Standinata svojega svaka, ko po njegovi smrti pri javlja terjatev do Standinatove zapuščine, ker ji je le-ta celih 13 let ostal dolžan njen letni delež 4 ren. gld. od dohodkov iz neke desetine v moravški župniji (s. z. petek, 8. nov. 1527., fol. 21). Creuzerca je za isto zahtevo tožila tudi izvršilce Standinatove opo roke Pankracija Lustallerja, Vida Kysla in Petra Revcherja (s. z. 1528., fol. 39). Le-ti so se zahtevi upirali, ker so »župan, sodnik in svet dali javno na biti na vseh vratih listke, naj se na določeni dan pri javijo vsi, ki imajo kako terjatev do Standinata. Nje pa, ki je morala to vedeti, ni bilo sem, ne nikogar v njenem imenu. Rok je torej zamudila...« Sodišče pa je odločilo, da se mora upoštevati tudi njena za hteva, ker Standinatovo imetje še ni razdeljeno (s. z. petek, 27. marca 1528., fol. 48). — Krevzerica se je za to desetino pravdala še naslednja leta. 193 Standinat je bil trgovec. Njegov družabnik je bil Peter Reicher. Med drugim sta trgovala z rajnkim Francescom Polom in njegovima bratoma (!) Ar- duinoma, Pandolfom in Camillom (s. z. 2. avg. 1524., fol. 99). Standinatova hiša je stala »na trgu med hišo Petra Reicherja in ulico na voglu, ko se gre k spodnjemu kopališču«. To hišo so Standinatovi testamentarji Pankracij Lustaller, Vid Kysl in Peter Reicher v pe tek, 15. jan. 1529. »odprli« Krištofu Pergerju in nje govi ženi Marjeti. županovanje. Glede Standinata kot sodnika osta nemo navezani na nezanesljivi Valvasorjev seznam. Da je bil župan 1. 1511./12., priča pogodba, datirana v Ljubljani 1. marca 1512., s katero proda Janž Bu čar z Vrhnike neko desetino na Brezovici mestnemu sodniku v Ljubljani Janžu Reichlingerju. Tu stoji: »Siegler: Paul Rasp, Landesvervveser in Krain; Hans Standinat, Burgermeister in Laibach«. (Regeste na- mestniškega arhiva v Gradcu, M. H. V. 1865., s. 13). Za njegovo županovanje 1. 1512./13. priča druga po godba z dne 6. marca 1513., kjer je zopet podpisan Hans Standinoth, Burgermeister zu Laibach (ibid. Tom. I. p. 636, M. H. V. 1565., s. 17). Za ti dve leti navaja Valvasor (in Klun) kot župana Volka Medica. Za Valvasorjevo trditev, da je bil J. S. župan v letih 1518./19. in 1519./20., nimamo podatkov ne pro ne contra. Pač pa mestni sodni zapisniki potrjujejo, da je bil župan v 1. 1521./22. (s. z. 1521., petek, 11. okt., 18. okt. itd., 1522., 24. jan., 31. jan., 23. maja). Za nimivo je pri teh seznamih, da se na nekaterih »Stadt- recht« imenuje kot predsednik sodnik (Pankrac Lu staller, ne Peter Reicher (po Valv.), župan (Burger- maister) Hanns Standinat pa kot prvi med prisedniki (»Bevsizer des Inern Rats«, n. pr. 1521., fol. 2). Peter Reicher Po V. in K. je bil Peter Reicher mestni sodnik v letih 1520. in 1521., po naših virih pa verjetno sodnik v 1. 1520./21., notranji svetnik 1. 1521./22., 1526./27., 1528./29. in morda tudi vmes in pozneje, župan leta 1529./30., zopet za notranjega svetnika izvoljen skupaj s celim svetom na dan sv. Jakoba 25. julija 1537., 11. febr. 1541. pa soglasno za špitalskega mojstra (fol. 12). Umrl je najbrž 1. 1547. O ljubljanskem meščanu Petru Reicherju čitamo prvič v petek, 12. apr. 1510., ko mu proda kamniški meščan Jurij Laser desetino v mengeški župniji (na- mestniški arhiv v Gradcu, regeste Tom. I. s. 627, M. H. V. 1865.) in isti dan, ko prepusti Janez Hassvber svojemu zetu Petru Reicherju, meščanu v Ljubljani, posestva in desetine v mengeški župniji (ib. s. 626). Rodovina: P. R. je bil oženjen z Sofijo (morda hčerko omenjenega Janža Hassvbra), ki je umrla naj- il brž 1. 1548. Z njo je bil potemtakem poročen blizu n 40 let. Iz zakona z Sofijo se mu je rodilo pet otrok: Mihael, Franc, Katarina, Evfrozina in še ena hči, dru- ., ga žena Pankracija Lustallerja ml. (s. z. torek, 27. sep tembra 1552., fol. 180—183). Franc je umrl bržkone a neporočen (med 1. 1528. in 1548.), Katarina se je u omožila najprej s ptujskim meščanom Klemenom i Reisnegkherjem, okoli leta 1551. pa z nekim Rysom. Evfrozina je bila prva žena ljubljanskega meščana Janža Grega. Rodila mu je sina Jurija (za vse s. z. petek, 1. februarja 1549., fol. 90—94, ter s. z. petek, 11. marca 1552., fol. 150—153). Sin Mihael R. se prvič omenja 1. 1544. skupaj s i Francescom Moscanom in Pierom Andrianom kot je- rob otrokom »Tržačanke«, vdove po Ludoviku Lom- i bardu (s. z. petek, 5. dec. 1544., fol. 71 in 72). Leta 1546./47. in 1547./48. je zunanji svetnik in vsaj v za- s četku 1. 1548. pobiralec davkov (s. z. 1548., fol. 72), 1. 1548./49. pa član gmajne. Poročen je bil z Barbaro, ki se je po njegovi smrti (t 1550.) omožila z lastnim svakom (!) Janžem Gregom, vdovcem po moževi sestri I Evfrozini (s. z. 1552., fol. 150—153). Mihovi dediči so bili: sin Peter Reicher, pozneje (po 1. 1570.) me- i ščan v Ptuju, Jakob Schausichselbs (najbrž zet), Janž Grego (s. z. petek, 23. jan. 1568., fol. 24) ter Matija i Pristaw (s. z. 1568., fol. 40). s Stari Peter Reicher je bil po poklicu trgovec, dru- i žabnik Janža Standinata (glej tja). Med drugim je , kupčeval tudi s kožami. Tako je 1. 1510. izvozil 150 tovorov kož in 50 tovorov železnih izdelkov v Ancono in Pesaro v Italiji (žontar, Zgodovina Kranja s. 444). Zet Janž Grego je bil zaposlen v njegovi trgovini. (S. z. petek, 8. okt. 1545., fol. 183.) J. Standinat je bil v prijateljskih zvezah s svojim družabnikom, saj je volil v oporoki Reicherjevim štirim (!) otrokom vsa kemu po 50 gld., za katere so se otroci potem pravdah, ker si je ves denar prisvojil Miha R., kakor tudi de diščino po očetu in materi, ki sta oba umrla brez opo roke. Dediščina je bila znatna v posestvih, gotovini in premičninah (s. z. 1549., fol. 90—94). P. Reicher st. je 1. 1523. kupil od bratovščine sv. Ju rija v križankah (im teutschen Haus) en vrt (s. z. petek, 13. marca 1523., fol. 69). Okoli 1. 1540. je kupil od Andreja Fleischagkherja, ko je le-ta ležal na smrtni postelji, travnik na Prulah. Fleischagkherjeva žena je slišala in izrecno pritrdila pogodbi, kar sta z zaobljubo na sodniško polico potrdila ob smrtni po stelji navzoča soseda Jakob Scheen in Gašper žitnik (Schittnig). Potrdila sta tudi, da je razgovor slišala tudi Fl.-eva hči, ki je z materjo hodila okrog po sobi in ni ugovarjala. Sodišče je na zahtevo Fl.-jeve hčere Uršule, poroč. z meščanom Blažem Zorcem (Schorz), kupčijo razveljavilo, »ker priči v svoji izjavi nista iz- Standinatov rodovnik Janž Glanhofer = Apolonija I _1 I I I I Janš Standinat = Radigunda Janž Franc Valburga f 1528. f pred okt. 1521. = druga žena neznanega imena 194 rečno izpovedali, da je hči privolila v kupčijo« (s. z. petek, 13. maja 1541., fol. 68—69). Reicherjeva hiša je bila na (Velikem) trgu poleg hiše Vida Schelhaimerja, ki jo je le-ta 1. 1551. prodal Francescu Moscanu (»behausung Am Plaz Zvvischen der Reicherischen Erben haus und der Gassen Auch des Piero Andrian Erben hauss gelegen«, s. z. petek, 20. febr. 1551., fol. 32. Glej tudi pri Standinatovi hiši, ki je bila tik zraven!) Zdi se, da je to isti Peter Rei- cher, ki je 1. 1533. posedoval tudi dva sosedna domca v Rožni ulici, katerih večji je bil prej Tschopitzickhov, manjši pa last Gregorja Pinterja. (M. M. 1903., s. 158.) Reicherjevo imetje je likvidiral vnuk Peter Reicher, meščan v Ptuju, ko je po svojem pooblaščencu Le nartu Budini v petek, 23. marca 1571. (s. z. fol. 78) »odprl hišo tu na trgu, travnik na Prulah, en vrt, dve njivi pri Sv. Krištofu in eno njivo pri Šiški (bey der Schischka) Janžu Khislu, ozir. njegovemu poobla ščencu Jerneju Pošu. Poš pa je takoj nato »odprl hišo na trgu namesto gospoda Khisla Sebastijanu Rantiču«. Peter Reicher sodnik in župan. Po mestnem sodnem zapisniku se da z verjetnostjo sklepati, da je bil P. R. mestni sodnik v 1. 1520./21., ker se v prezenčni listi na mestni seji v petek, 11. okt. 1521. (fol. 2) navaja takoj za tedanjim sodnikom Lustallerjem, županom Standinatom in prejšnjim županom Polžem, v petek, 17. jan. 1523. 1. (fol. 30) pa celo pred Polžem. 24. jan. istega leta je v seznamu 4. po vrsti, 31. jan. pa tretji. Gotovo pa je, da P. R. ni bil sodnik 1. 1521./22., kot misli Valvasor, marveč je to bil Pankracij Lustaller. V. tudi ne ve ničesar o županu Reichnerju. Po njem je 1. 1529./30. županoval Primus Huebmann. Mestni sodni zapisniki tega Huebmanna nikjer ne omenjajo. Ker pa gre sodni zapisnik za 1. 1529. samo v prve me sece in se tu navaja P. R. kot notranji svetnik, je povsem verodostojna Dimitzeva navedba (Dimitz, VI. knj., s. 127), da je kranjski deželni zbor dne 13. de cembra 1529. izvolil kot svoja odposlanca za posvet v Lincu poleg škofa Krištofa Rauberja, stiškega opata Janeza in štirih plemičev še ljubljanskega župana Pe tra Reicherja in kamniškega meščana Jurija Eisen- parta. O notranjem svetniku P. Reicherju stoji na pone deljkovi seji mestnega sveta 1521. 1. (fol. 23) sledeči zanimivi zapisek: »Peter Reicher je zahteval, da mo rajo v zadevah, ki potrebujejo več časa za premislek, stranke, ki so svoja pisanja vložile v laščini in latin ščini, te spise zopet umakniti, jih dati prevesti na nem ško, nato pa jih spet izročiti mestnemu pisarju«. Krištof Braun Po V. in K. je bil Christoph Praim mestni sodnik leta 1523. in 1524., po m. s. z. pa Cristoff Brawen (Praun, Prauen, Braun) notranji svetnik 1. 1521./22., mestni sodnik l. 1522.123. in 1523./24., nato zopet no tranji svetnik l. 1524./25. do 1527./28. Umrl je K. B. 1. 1528. (s. z. 1529., fol. 112). Po poklicu je bil torbar (Peutler, s. p. 1521., fol. 9) in član trgovske družbe Jošt Gwynner, Severin Hoff, Lenart Hochstetter in Jurij Luft, ki je med drugim kupčevala z nizozemski mi preprogami, polšjimi kožami, barvili (Losur farb) in nurnberškim blagom. Družba se je razšla 1. 1528. (s. z. 1529., fol. 110, 112, 137). Leta 1521. je K. B. kupil hišo od brata Bernarda Gruena (»otvoritev« v petek, 25. okt. 1521.), 1. 1525. od bratovščine sv. Jakoba vrt, ležeč pred samostan skimi vrati (s. z. 1525., fol. 110), na Poljanah (»an der pollan«) je imel tudi njive zraven Lustallerjeve (poz. Fleischakherjeve) pristave (s. z. 1529., fol. 126). Rodovina. Njegovi ženi je bilo ime Elizabeta, ki se je po Braunovi smrti poročila z ljubljanskim mešča nom Antonom Khosalijem (tudi Khosal). ženina sestra Klara je bila poročena z nekim Stumblem (na mesto Stumbl se ta priimek piše tudi Stim). V zakonu z Braunom je Elizabeta imela hčer Heleno, ki se je omožila z meščanom v Leobnu Matevžem Gerlacher- jem. Heleno srečamo v s. z. še 1. 1571., ko je prišla v Ljubljano, da se pogodi zaradi materine in tetine dediščine (s. z. 1523., fol. 64; 1524., fol. 80; 1571., fol. 84, 92—94). Mestni sodnik. K. B. se izrecno imenuje sodnik (Richter, Stat Richter) v sejnem seznamu v petek, 6. marca 1523. (fol. 67), v petek, 15. jan. 1524., (fol. 80), 19. febr. 1524. (fol. 84), v petek, 5. marca 1524. (fol. 88), enako še 11. marca, 1. aprila, 6. maja 1524. V petek, 16. sept. 1524. (fol. 100) pa se kot mestni sodnik imenuje že Janez Tischler. Iz Braunovega sodnikovanja je omeniti mestno sejo v petek, 29. jan. 1524. (fol. 81), ko je ob navzočnosti župana Lantierija »mestni sodnik Krištof Braun po ročal, kaj so Barbara Pranntvveiner, Vidmarca in He lena Stupnikar priznale pri navadnem in mučilnem (»peinlich vnd vnpeinlich«) zasliševanju. Sklenilo se jih je zopet izprašati in, če ne priznajo več kot doslej, naj se postavijo na sramotni oder in pošteno pretepo (»so sol mans an Pranger stellen vnd Zimblich aus- streichen«). V petek, 5. marca 1524. (fol. 88) poroča sodnik Krištof Braun, da so one tri grešnice bile Reicherjev rodovnik Janž Hasvber I Peter Reicher = Sofija f 1547. (?) '—p-J t 1548. (?) Mihael R. t 1550. L Barbara, J pozneje kot vdova poročena z 1 j ubij. meščanom Janžem Gregom Franc R. f med 1528. in 1548. Katarina = prvi mož Klemen Reisnegkher iz Ptuja = drugi mož ? Rys Evfrozina Peter Reicher, meščan v Ptuju Hči neznanega imena, druga žena ljublj. meščana Pankracija Lustallerja ml. Janž Grego Evfrozina je Gregova prva žena. Druga že na pa je svakinja Barbara, vdova po Mihi Reicherjo Jurij Grego 195 strogo izpraševane (t. j. mučene), pa niso ničesar s smrtjo kaznivega priznale, vendar se mora njihova »getiklerev« kaznovati. Kako, ni povedano. Braunov rodovnik Oče Krištof Braun = Elizabeta, t 1529. T se kot vdova po Braunu poročila z Antonom Kosalijem. t ok. 1570. \ Klara, por. Stim (Stiiml) Helena = Matevž Gerlacher, meščan v Leobnu Opomba: Helena in Klara sta bili v svastvu z ljubljanskimi meščani Scheitti. Jurij Gering Po V. in K. Georg Gering župan 1. 1525., po m. s. z. pa Jorg ali Jorg Gering notranji svetnik v 1. 1521./22. do 1523./24. in župan 1. 1524./25. in 1525./26., nato zopet notranji svetnik v 1. 1527./28. do 1529./30. Na slednji ohranjeni sodni zapisnik iz 1. 1537. ga ne ome nja več. Umrl ali izselil se je torej med letoma 1530. in 1536. J. Gering je bil tudi večkrat špitalski mojster, naj brž že 1. 1521./22. (s. z. 1522., fol. 46), v 1. 1523./24., preden je bil izvoljen za župana (s. z. 1524., fol. 100), pa se navaja kot tak tudi v petek, 22. jan. 1529. (fol. 83). V petek, 4. avg. 1524. je bil skupaj s sodnikom (Janezom Tischlerjem) in svetovalcem Bernardom Ravsingerjem imenovan za požarnega nadzornika »am Plaz«. Hišo je torej moral imeti na Velikem trgu ali kje v bližini. O Geringu stoji zapisano, da je na petkovi seji, 12. febr. 1524. (fol. 12) skupaj z Marksom Stettner- jem »poročal, da sta gospod Jožef pl. Lamberg in Stosser zaradi splošne koristi svetovala, da se napravi ribji trg (»das ain Vischmarkht aufgerichtet \viierdt«). Gospodje naj bi o tem izrekli svoj svet in mnenje, kako naj bi se napravil.« Sklep o predlogu ni zapisan. županovanje. Da je bil Gering župan že 1. 1524./25. in ne Anton Lantheri, kot trdi Valvasor in po njem Klun, stoji izrecno v seznamu navzočih na mestni seji v petek, 16. sept. 1524. (fol. 100), ki ima sledečo do- slovno prepisano vrsto: »Jorg Gering, Burg(ermaisterJ hanns tischler Richter, hanns Standinot, Pangraz lu- staller, Iheronimus, Pitschilin, Cristoff, Branu« itd. Enako na petkovi seji 17. marca 1525. (fol. 103), ko se med navzočimi poleg župana Jurija Geringa in sod nika Janeza Tischlerja izrecno omenja med svetovalci Anthonin de Lantheri. Isto pove seznam od petka, 28. marca 1525. (fol. 107). Geringovo županovanje v 1. 1525./26. potrjuje za pisnik od petka, 13. aprila 1526. (fol. 126), kjer stoji: Iznova k branilstvu pripuščeni odvetnik (prokurator) Janez Kastner se zaobljubi v roke župana Jurija Ge ringa. Enako seznam od petka, 27. aprila 1526. (fol. 124). 24. julija 1526. (fol. 128) je župan že Pankracij Lustaller. Jošt Gwinner Po V. in K. je bil Jobst Gwyner, tudi Gevvinner pi san, mestni sodnik v letih 1527., 1534. in 1535., po naših virih pa že 1. 1525./26., dočim je 1. 1527./28. bil sodnik Vid Kisi. Ali je bil Gvvinner sodnik tudi v letih 1534735. in 1535./36., ostane odprto vprašanje, ker manjkajo iz teh let mestni sodni zapisniki. L. 1521. J. G. še ni član mestnega sveta in se sploh ne omenja v sejnih zapisnikih. Prvič je o njem govora v četrtek 3. julija 1522., ko zahteva 10 dukatov od Petra Kontentiča (Contentitsch), ki si jih je le-ta iz posodil od Gwinnerjeve žene v moževi odsotnosti, zdaj jih pa noče vrniti. Kontentič prizna dolg, vendar za hteva, da mu mora Gvvinner prej vrniti pismo, ki ga s silo zadržuje in ki se nanaša na Kontentičeve deleže in jame v gozdenskem (?) rudniku (»ain prieff etlich teil und griieben Im perkhvverch zu gosdensko be- treffend«), nakar bo tudi on vrnil njemu denar. So dišče je Kontentiča obsodilo, da mora plačati dolg, če ima pa sam kaj zoper Jošta, »naj to išče v rudniku, kjer se je stvar pripetila«. J. G. je bil zunanji svetnik v letih 1522./23. in 1523./24., nato notranji svetnik in špitalski mojster 1. 1524./25., naslednji dve leti (1525./26. in 1526./27.) pa mestni sodnik. Verjetno je, da je bil še tudi na slednja leta v mestnem svetu, vsekakor pa notranji svetnik 1. 1536./37. in 1537./38. Kmalu nato je odpo vedal mestno pravico in postal deželan (ain land- man«). Kot tak se omenja 1. 1541. (s. z. petek 26. avg., fol. 108). Umrl je v škof j i Loki med 1. in 7. marcem 1549. leta. Zdi se, da je bil J. G. vsaj nekaj časa stavbenik. To izhaja iz pričevanja Andreja Zvolnika (Svvolnikh) v tožbi Tomana Schmida proti ženi Volbenka Schmida (petek 29. avg. 1522.), ki je izpovedal, da »je bil de lavec Jošta Gvvinerja pri hiši Volbenka Schmida« in da »je delal vodnjak (»an ainer Ruepen« oz. Rueb- grueben«). Pri tej priliki je prišlo do silovitega zmer janja in pretepa. J. G. pa je bil tudi trgovec, član tr govske družbe (gesellschaft) skupaj z Jurijem Luff- tom, Severinom Hoffom, Krištofom Braunom in Ga šperjem Hochstetterjem (s. z. petek 12. febr. 1529., fol. 109 in 110). Ko se je družba razšla, so si preostali člani razdelili gotovino in tole blago: polšje kože, bar vila (Presilli, Lasur farb), krzna in kožuhe (Kul- ruckhenkhursen), »Reytwertsckher« in enega konja (s. z. petek 21. jan. 1530., fol. 137). S kakšnim blagom je kupčeval, je dalje razvidno iz okolnosti, da je J. G. dovolil Gašperju Schnevderju, da mu neki dolg po vrne v žitu, železu in drugem blagu ter zastavilih (»phenvvertten«) po ljubljanski tržni ceni (s. z. petek 24. jul. 1529., fol. 122). Rodovina. Jošt Gvvinner je bil vprvič oženjen s sestro ljubljanskega meščana Thomana. Tomani so imeli hišo v Ljubljani. To je kot pooblaščenec svoje žene in svaka »gospoda« Thomana »odprl« Jošt Gbinner Lovrencu Prevvalderju dne 31. marca 1525. (s. z. fol. 109). Prva žena je Gvvinerju umrla že pred 1. 1547. Za dediščino se je potegoval tudi neki Miha Lattheier, ki mu je Gvvinerica bila teta (»sein Muem«). Ko je hotel J. G. odpreti meščanu Bernardinu Artterju »vrt, ležeč v kotu pred špitalskimi vrati, z obeh strani ob prosti cesti, zadaj ob toku Ljubljanice in s strani (!) poleg 196 vrta bratovščine naše (ljube) gospe, je otvoritvi ugo varjal Lattheier, češ da je on dedič. G. pa je pred ložil oporoko svoje žene, ki proglaša njega za dediča, Lattheierju pa priznava le 5 ren. gld., ki jih je le-ta tudi že prejel (s. z. petek 11. marca 1547., fol. 148). Drugi Gvvinnerjevi ženi je bilo ime Ana. Zdi se, da je bila iz Celovca. V Celju pa je imela sestro. Gvvinnerja so trle tri pravde (prva se je začela že 1. 1537.), ki so se vlekle do njegove smrti in celo še tri leta pozneje niso bile končane. Prva pravda se je tikala jerobskih računov za za puščino meščana Konrada (Contz, Cuenz) Ehingerja, ki jo je upravljal skupaj s Pankracijem Lustallerjem. Jeroba sta se kot taka zadolžila za precejšnjo vsoto napram Mihi Ungerju, novi jerobi in dediči pa so za dolg držali predvsem Gvvinnerja, dočim se je Lustal- lerjev sin s sestrami ogibal plačila na vse mogoče na čine (s. z. 1537., petek 12. jan., fol. 3, in petek 19. jan., fol. 41). Ta zadeva je spravila Gvvinnerja celo v zapor, najbrž 1. 1539. Ehingerjevi novi jerobi so ga namreč v petek 28. jan. 1541. (s. z. fol. 6) tožili, da mora plačati dolgove Ehingerjevih dedičev in »sodniški de nar«. To je obljubil, ko je bil v zaporu, storiti čez leto dni. če ne bo držal besede, naj se mu da hiša na boben. G. je odvrnil, da je Ehingerju dolžan Lustaller, ne pa on. V stolpu je plačal sam svoj kruh in ni je- robom ničesar obljubil. Sodišče je obsodilo Gwinerja, da mora v 14 dneh v celoti izplačati dolg, Lustaller pa njemu, kar mu je dolžan. Kmalu se je oglasil še drug težak upnik. Herman Gruenhoffer (Grienhoffer, Gruenhoff), »haubtman zu Marain«,1 je po svojem pooblaščencu Hermanu Stett- nerju, davčnem prejemniku v šmartnem, tožil v če trtek 7. aprila 1541. (fol. 40—42) Jošta Gwynerja za 800 ren. gld. Ker se ta dolg tiče komornega imetja (Camerguet) kr. Vel., mu gre prednost. Zahteva za sego vseh Gw. premičnin in nepremičnin in povrnitev svojih stroškov. — Razprava se določi čez 18 tednov. Takoj pa sta pritisnila varuha Chuenz Ehingerjevih dedičev Erazem Naglic in Miha Zoreč (Schorz), »da zavarujeta pred zahtevami tujcev Jošt Givinerjevo hišo na trgu, ki jo je le-ta zastavil njima za plačilo dolga« (s. z. 8. pr. 1541.). Na razpravi v petek 12. avg. 1541. (fol. 97—98), ko je Andrej Stettner ponovil Grienhoferjevo zahtevo po plačilu 800 ren. gld. in sta Ehingerjeva jeroba zahte vala, da se Gvvinerjeva hiša v 14 dneh proda na dražbi, češ saj leži njegovo lastninsko pismo (»Haus- brief«) na rotovžu, je izjavil Gw., da so mu to pismo s silo odvzeli v ječi. On pa je svoj del že plačal. So dišče je Gwinerja ponovno obsodilo, da mora vse pla čati v 14 dneh. Gw. se je pritožil na vicedoma. Medtem je G\v. zbolel. Njegov odvetnik Sengsen- schmid je na seji v petek 26. avg. 1541. (fol. 108) izvajal: Kot je znano, je J. Gw. odpovedal meščansko pravico in je deželan, zato mu tukaj ni treba odgo varjati. — Sodniki pa so bili drugega mnenja, nakar se je Sengsenschmid pritožil zopet na vicedoma. Grienhofer, ki je bil sam na tej razpravi, je za v bo doče postavil za svojega pravnega zastopnika dr. čavla. Tudi naslednje ohranjene sodnijske knjige obrav navajo še obe pravdi ((s. z. 1544., fol. 2; s. z. 1545., fol. 8). V ponedeljek 16. julija 1548. (! fol. 148) je 1 Pri Valvasorju »Germadische«, grad pri Šmartnem. bil Gvviner zopet obsojen, da mora poravnati zahtevke Ehingerjevih dedičev in Grienhoferjeve terjatve za komoralno imetje, povrh pa še svoje dolgove, ki jih je svoj čas napravil kot špitalski mojster (t. j. še leta 1525.!). Sengsenschmid je kot Gvvinerjev zastopnik sijajno zavlačeval pravdo. Na vse mogoče načine in pretveze je izčrpal po večkrat vse inštančne poti, od vicedoma do cesarja. V petek 1. febr. 1549. (fol. 94—97) je J. Gw. postavil Hermanu Grienhoffer ju te-le svoje za nimive protizahteve (po dnevniku, ki ga bo ob priliki predložil): 1. Za valaškega konja, ki ga je kupil v Beljaku za 24 dukatov od nekega jermenarja in ga prodal Gr.-ju, ko je ta jezdil na cesarski dvor, pa mu ga do danes ni plačal; 2. ko je Gr. jezdil na cesarski dvor, mu je Jošt za na pot posodil 12 ren. gld.; 3. ko se je Gr. vrnil s cesarskega dvora, mu je Jošt prodal črnega konja za 26 dukatov (po 80 kr.); 4. mu prodal še enega črnega konja za 34 dukatov; 5. posodil njegovemu slugi 3 ren. gld. za pot v Ino- most; 6. ko je Gr. b.otel jezditi k ces. Vel. v Inomost, mu je Jošt posodil za živež 4 ren. gld. in za najetega konja (»Lehen RoB«) 53 kr.; 7. ko je Gr. poslal v Ljubljano svojega slugo po oklep (HarnuB), ki je bil pri ploščarju (Plattner), in ga dal tam loščiti (palliern), je za to plačal J. Gw. 1 dukat v kovancih, slugi pa za popotnico posodil 3 gld.; 8. za 4 gld. 34 kr., ki jih je bil dolžan v Weilhai- merjevi prodajalni za Gr.-ja; 9. za ogrsko sedlo, ki ga je Jošt kupil od Chuenz Ehingerjeve vdove za 3 ren. gld. in ga za isto ceno odstopil tožencu; 10. je 6 tednov imel na krmljenju Gr.-evega nizo zemskega konja, dan in noč po 6 kr., kar znaša 4 ren. gld. 30 kr.; 11. ko je leta 1524. prišel toženi iz vojne (»aus dem feldt«) bolan s svojo ženo k Joštu, je ta precej časa redil njega in njegove goste. Vsega je porabil 22 du katov po 80 kr.; 12. Jošt je poslal češkega žrebca, ki ga je stal 40 gld., Gr.-ju za Finsterwalderja, Gr. pa ga je obdržal zase za 48 gld., plačal pa nič.« Na isti seji, ko je Gw. (seveda po svojem odvetniku) postavil te svoje protiterjatve, se je ugotovilo (fol. 103), da ni Jošt sedaj nikjer stalno naseljen in tudi ni meščan. In da se doslej še nikoli ni odzval niti na sodne citacije niti na cesarski ukaz. Smrt reši Jošta Givinerfa. S. z. v petek 1. marca 1549. Lovrenc Sengsenschmidt kot pooblaščenec Jošta Gw. predloži pismo škofjeloškega mestnega sodnika Jošta Schwohra, v katerem ta javlja, da je J. G. po slal po svojo ženo, naj pride k njemu v škofjo Loko. Njen mož leži tam na smrt bolan in ne bo morda nikoli več videl Ljubljane. Tudi žena mora ostati pri njem ob smrtni postelji. Prosi za odgoditev raz prave. Tožniki pa so zahtevali, da se razprava vrši, in sodišče jim je ustreglo. Tedaj je Sengsenschmidt predlagal, naj nepristran ski ljudje preračunajo Gr.-jeve terjatve in Gw.-jeve protiterjatve, preden se proda hiša (fol. 120). Dalje je sporočil (fol. 123), da je bil 23. jan. 1549. poslan 197 sel s prepisom ženitovanjskega pisma Gwinerjeve žene (ki ima terjatve do moževega imetja) v Celovec k tamošnjemu mestnemu pisarju Hrenu (Khreen), ki je sestavil in spisal to ženitno pismo ter ga poslal Joštu doli v Loko. Sodišče je dovolilo rubež hiše, vendar mora Gr. po ložiti na sodišču vsoto, kolikor znašajo Gw.-jeve ter jatve v njegovih 12 točkah. O zahtevah Gw.-jeve žene pa se bo razpravljalo čez 8 dni. Petek 8. marca 1549. (fol. 128—129). Jošt Gvviner je medtem umrl. Sengsenschmidt je odložil prokura- turo. Za varuha sta bila postavljena Toman Roringer in Anton Scheitt ali (!) Tischler. Vdovinim terjatvam se prizna prednost. Petek 17. maja 1549., fol. 149. Sedaj tožijo upniki (Grienhoffer, špitalski mojster in Ehingerjevi jerobi) Gwinerjevo vdovo Ano. Gwinerjeva hiša naj se skuša prodati v 14 dneh ali pa naj gre na dražbo (fol. 154). Ani Gw. se dovo lijo še 3 tedni odloga, da nastopi s svojim ženitnim pismom, ki ga doslej brez lastne krivde ni mogla predložiti (fol. 179, petek 19. jul. 1549.). Dražba. V petek 19. julija 1549. (s. z. fol. 180) se je vršila prva dražba Gvvinerjeve hiše. Navzoča sta bila župan Janez Dorn, sodnik Andrej Estrer ter 6 notranjih in 12 zunanjih svetnikov. »Najprej je bila hiša po mestnem običaju javno izklicana. Nato je Frankovič prvi položil kupni znesek 500 ren. gld. Kot naslednji položi Blaž Hormutsch 550 ren. gld, za njim Jurij Tiffrer 600, Bernardin Artter 625, Blaž Har- mutsch 660, Jurij Tiffrer 680, B. Harmutsch 690, Sengsenschmidt pa položi 695 ren. gld. na kupno vsoto. — čez 14 dni bo druga dražba, ker je današnja prva. Sengsenschmidt zahteva sodnijsko potrdilo. Se privoli, da se mu potrdilo izda« Za naslednji dve leti zapisniki niso ohranjeni. L. 1551. Iz zapisnikov na listih 7, 44, 49 in 58 izhaja, da je Gwinerica bila predložila ponarejeno ženitno pismo in je zato bila na tožbo upnikov obsojena. Po vrh so jo tožili za prizadejano jim škodo. Fol. 44 nam odkrije zanimivo ugotovitev, da so na rotovžu bile vedno 14 dni pred Veliko nočjo in 14 dni po Veliki noči sodne počitnice. Petek 10. aprila, fol. 49. Gvvinerčin zastopnik Sen- gsenschmid sporoča, »da so Grienhoffer ter Ehinger jevi dediči in jerobi zapečatili Joštovkino imetje, ko je bila le-ta v Celju pri svoji sestri.« Hiša je bila kon čno prodana, vdova Ana Gvviner pa obsojena na globo in povrnitev škode, nastale vsled ponarejenega ženit- nega pisma. Pravda pa ni bila končana niti še nasled njega, 1552. leta. Leto 1569. prinaša zadnji zapisek o Gwinerju: »Ker je Miha Schevtt (sin Antona Scheitta) imel v rokah jerobske račune svojega rajnkega očeta o jerobščini po Gwinerju in so se ti založili, se zato kliče na od govor.« Jošt Gtviner kot mestni sodnik. V začetku že smo omenili, da v letu 1527. ni bil mestni sodnik Jošt Gvviner, kot trdita Valvasor in po njem Klun, marveč Vid Kisi. V zapisnikih (poned. 3. febr. 1528.,2 fol. 33; petek 6. marca 1528., fol. 36, in torek 28. apr. 1528., 2 Mestni sodnik se je volil vsako leto na dan sv. Jakoba (v juliju) in je njegova poslovna doba trajala do sv. Ja koba prihodnjega leta. fol. 52) se kot »Richter« in »der Zeit Statrichter« iz recno imenuje »Veyt Khysl (khvssl)«. Pač pa je bil Gvviner sodnik že 1. 1525./26. in 1526./27. in ne Janž Tischler, kot zmotno menita Val vasor in Klun. Dokazi: S. z. 27. okt. 1525., fol. 119: »(Moji) gospodje (t. j. notranji svet) so ob znatni vdeležbi svetnikov in štiriindvajsetakov sklenili, da naj dasta hišo Jere Sitarjeve, ki je bila izročena v varstvo špitalskemu mojstru Joštu Givinerju, seda njemu sodniku, in bratovščini torbarjev, le-ta pokriti in jo izdajata v najem.« Dalje: s. z. od 24. jul. 1526., fol. 126, o dražbi imetja rajn. Alojzija Cazana in s. z. od 6. avg. 1526. o dražbi zapuščine Vincenca Speze (n. Speza) navajata kot navzočega mestnega sodnika Jošta Gvviner j a. Dokaz je torej popoln. Njegovo zanesljivost krepi še naslednji zanimiv za pisek o Gvvinerjevem sodnikovanju od ponedeljka 27. jan. 1528., fol. 29: Jošt Gwyner je kot svoječasni sodnik vzdrževal Janeza Mayllingerja v ječi in pri preiskavah (mučenju). Zdaj zahteva povračilo svojih stroškov od izkupička za Mayllingerjevo zapuščino (en konj in nekaj kož). To zapuščino je Gvviner za segel. — Mayllingerja je bil rabelj postavil na sra motni oder in ga zaznamoval s sramotnim žigom. Gvviner je za zločinca izdal 8 dukatov in 24 kr. za hrano v zaporu. Polovico tega zneska bi morala pla čati cesarska oblast. Razen tega je Mayllinger zajedel (verzerrt) pri Gvvinerju še 4 dukate 12 kr. in je dal Gvviner krznarju še 3 dukate za pripravo krzen (»vmb mayhung vvillen ettlicher khursen«). Sklep so dišča: Iz izkupička za Mayllingerjevo zapuščino se najprej izplača bivši sodnik Gwyner, nato dobi krč- mar Gregor Khecke za MayIIingerjevo prehrano v ječi 4 dukate 71 kr. Ostali upniki se odškodujejo šele potem — ako še kaj ostane. Gvvinerjev rodovnik Jošt Gvviner = sestra 1 j ubij. meščana Tomana t 1549. (t pred marcem 1547.). = Ana (iz Celovca). Volbenk Rieger (Rueger) V. in K. navajata kot sodnika za 1. 1529. Mihaela Spitziga. Mestni sodni zapisniki tega imena ne po znajo. V resnici je bil sodnik v 1. 1529./30. Wolffgang Rieger, pisan tudi kot Rueger, Ruegar in Riegar. V. R. je bil zunanji svetnik v letih 1521./22. in 1522./23., v letih 1523./24. do 1526./27. je notranji svetnik, 1. 1525. je obenem špitalski mojster (s. z. petek 6. okt. 1525., fol. 118), 1. 1529./30. sodnik, na dan sv. Jakoba 25. jul. 1537. pa je zopet izvoljen za zunanjega svetnika. Umrl je okoli 1. 1545. Po poklicu je bil R. bržkone krznar in trgovec. Tako prijavlja v petek 6. avg. 1522. (fol. 55) poleg Gašperja Sonca (Svvnnze), Marina Kharnerja in Mihe Franko- viča svojo terjatev v znesku 8 reparjev (»Ruebler«) napram Schamperjevemu imetju, ki mu jih je le-ta »dolžan za krzna«. V petek 31. marca 1525. (fol. 109) »otvori« krznarska bratovščina Volbenku Riegerju vrt. Na dražbi Meyllingerjeve zapuščine kupi V. Rue ger 12 krzen (poned. 3. febr. 1528., fol. 33). Rodovina. V. Riegerja žena Uršula je bila zakonska hči in dedična krznar j a Gašperja Sever j a (Seuer). Kot taka se navaja v petek 23. marca 1537. (fol. 60) v tožbi proti lj. meščanu Juriju Vrabcu (Frabez) in 198 njegovi ženi Marjeti za 35 funtov pfenigov črnih nov cev in 40 šilingov, ki jima jih je njen rajnki oče po sodil na hišo, dvor in vse njuno ostalo premoženje. Oglaša se, da zavaruje svojo prednost, ker toži Vrabca tudi Mihael Semenič kot dedič po raj. Janezu Seme- niču. Za zastopnika postavi Urša svojega moža Vol- benka Riegerja. — To hišo sta na dražbi v poned. 30. jul. 1537. (fol. 107—108) izdražila za 147 duka- tov 40 šilingov Semenič in Rieger, ker nihče ni po nudil več. Izjavila pa sta, da sta pripravljena odsto piti hišo Juriju Frabetzu, če v 14 dneh vrne dolg. Volbenk R. je imel sina Matijo, ki je bil oženjen z neko Uršulo (s. z. 1549., fol. 130), ter dve hčeri. Ena je bila poročena s Tomanom Logerjem, druga pa z Matijo Rephuenom, kateremu je rodila sina. Poslednja je umrla okoli 1.1548. (s. z. 1548., fol. 75; 1549., fol. 127 in 130). Dediči so se po tedanji šegi med seboj tožarili pri mestu in pri vicedomu. Hišo so imeli Rieger j i v Špitalski ulici med hišama Antona Tischlerja in Martina Kranjca (Mertt Crai- niz). že v petek 15. marca 1549. (fol. 130) je Matija R. »odprl« pristavo (Stodl oder Marhof) pred špital- skim mostom, ležečo med vrtovi Jan. Krst. Polža, ki jo je podedoval po očetu, istemu Polžu. Hišo pa je v petek 18. marca 1552. »otvoril« Pavlu Scheenu in njegovi ženi Ani, dalje še pristavo (mairhof) z vrtom, ležečim med komendskimi in šentpetrskimi zemljišči (»grundten«) in njivo, ležečo zraven križa ob poti proti Jezici (»gegen Jesena neben dem Creutz beim weg«) med komendskimi in šentpetrskimi grunti. že na seji v četrtek 19. januarja 1549. (fol. 75) se omenja, da je Volbenkov zet kot sojerob njegove za puščine zazidal precejšnjo vsoto v neki mlin. Ta mlin je stal ob Ljubljanici niže Sv. Petra blizu Jošta Turna (»der Riegerischen Erben Mullen vnnderhalb Sanndt Petter bey Lavbach. Zu nehst bey dem Jobsten v Thurn gelegen«). Riegerjev mlin je kupil po ne pravilnem posredovanju lj. notranjega svetnika Kle mena Kharnerja vrvar v Cerknici Fabian, podložnik barona Herbarta Turjaškega, za 380 gld., pa je za tegadelj zagazil v pravdo s Pavlom Scheenom in menda propadel pred deželno gosposko. Zato je za hteval od Karnerja povračilo škode v znesku 35 ogr skih goldinarjev v zlatu (s. z. petek 13. maja 1552., fol. 149). Sodnik. Da je bil V. R. res mestni sodnik v letih 1529./30., dokazuje tale zapisek v s. z. 1. 1529., fol. 126: »Statrecht Freitag den VIII tag Octobris Ao Im XXVIIII Jar VVolffgang Rueger Richter.« — To je edini zapisek, ker stoji že na fol. 130, v petek 15. okt. 1529. opomba, da je bila velika mestna seja vsled turške nevarnosti preložena na petek po sv. Treh kraljih prihodnjega 1530. leta, vendar brez ško de za stranke. Riegrov rodovnik Gašper Seuer, krznar | 1 Volbenk Rieger = Uršula 1 1 ja Rieger = Uršula 2. hči ? = Toman Loger 1 3. hči ? = Matija Rephuen V sin? 199