PoStnfna plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 23. aprila 1924. Izhaj. vsako (redit ob 6 zjutraj. — Cen. 38 Din z. celo leto. — Zs inozemstvi 60 Din. — Posamezna Številka 1 Din. — V iiueraln.ip delu vsak. drobna vrstica ali n>« prostor 10 Din. Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitvu Domoljuba, Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Razglas občinskih volitev! Naši zaupniki naj pomnijo: Občinsko volitve bodo v maju in juniju. Pa ne v vseh občinah na isti dun. Volitve bodo pa razglašene samo na občinski deski. Skrbite torej, da bodete za vsak razglas pravočasno zvedeli in poučili vse našo veiivce. Naloga zaupnikov je, da od rasi tlo vasi od moža do moža razjasnju-jejo volileeni, kdaj, kje in kako se bo volilo. Seja Kmetske zveze. V torek 22. t. m. se je vršila ueja Jugoslovanske Kmetske zveze poti predsed-sivom poslanca B r o d a r j a. O zunanjem in zlasti notranjem političnem položaju je obširno poročal poslanec Sušnik. Živahna debate, ki je sledila, so se udeleževali vsi navzoči. Med resolucijami, ki so bile .oglnzno sprejete, sta najvažnejši sleda«.' »O^bor Jugoslov. Kmetske zveze uvi-itva, i kako doslednostjo bojuje Jugoslovanski klub težki boj za pravico našega ljudstva, odobrava njegovo taktiko in mu 'uroka popolno zaupanje. Kakor vztrajajo poslanci SLS kljub zasmehu nasprotnega časopisja neomajno v delu za uresničenje našega pr~grar»a, tako hoče tudi kmetsko ljudstvo stati neomajno za svojim poslanci, nai Pride kakršenkoli pritisk.« — »Kmet-ska ,zveza odločno protestira proti uvozu 'Hijanskego vina v kakršnikoli obliki. Vinska krii.„ jo tolika, da mora naša država Pn vseh pogajanjih zavarovati našega pro-uaoenta in iskati prilike za izvoz.« Seja je trajala od pol enajstih do dveh popoldne. Kriza v Belgradu. Zadnjič smo javili, da je Pašič drugič PMal ostavko. Vzrok je to, ker mu jc kralj oureJrei zaupanje. Kralj je zahteval od nje-a'*aj sklica skupščino, potrdi hrvatske npp^ce 'n na'° naj se sklenejo najvaž-ni h m n°inuinejši zakoni. Pašič pa tega to V! °Z" ni mo£el> lcer n'ma večine, za-nou i1 slcuPŠčino razpustiti ter razpisati stati p e" Na to pa krali ni hotel Pri" • Pretekli teden so bile velikonočne počitnice; zato se ni nič posebnega zgodilo. 15. aprila. Na dvor je bil poklican Ljuba Davidovič, predsednik demokratske stranke. Kralju je temeljito obrazložil politični položaj. Kralj odločitev odlaša, ker je za celo državo dalekosežne važnosti in je zato treba najvestnejšega premisleka in razgovora z vsemi politiki. Na dan je prišla umazana, čisto balkanska grdobija, ki jo jo učinila Pašic-Pri-bičevičeva vlada. Najhujši dokazi, s katerimi hočejo radikali in Pribičevičevi liberalci prepričali kralja, da ne smo opoziciji poveriti sestave vlade, jo Radičeva protidr-žavnost. Ker pa za to protidržavnost nimajo nobenih pravih dokazov, jih kar sproti fabricirajo. Tako so dali nekemu propa-lemu človeku 200.000 Din, da je dal posebej natisniti v Sofiji izhajajoči časopis »Nezavisna Makedonija«, katerega je vprav nekaj dni preje bolgarska vlada dala ustaviti. V ta list so napisali neki protijugo-slovanski članek ter podpisali Radiča. Nato predložili Ust kralju, češ, kakšen je Radič. 16. aprila. Kralj je sprejel predsednika radikalnega kluba Marka Gjuričiča in za njim vodjo jugosl. muslimanske organizacije dr. Spaha. Splošno se opaža, da kralj ni sprejel Pašiča. Radikali razširjajo vesti, da so bo sestavila delovna vlada, v kateri bodo vse stranke razen Pribičevičevih in Žerjavovih pristašev, ki se jih kot izdajic povsod sramujejo. Jasno pa je, da naši poslanci ne bodo šli v tako vlado, kjer bi sedeli Pašič in njegovi najožji prijatelji. 17. aprila. Kralj je odpotoval v Topolo. Pribičevič in Žerjav sta skozi bolj osamela. Vse, kar ima v demokratski stranki čut za čast in poštenje, ju zapušča. Izkazalo se je, da so bile brzojavke in pozdravna pisma, ki jih je v začetku dobival Pribičevič, večjidel ponarejena. Vse se zdi, da bosta dr. Žerjav in Pribičevič za dolgo časa izločena iz politike. Bog daj, da se to zgodi in da se ta nevarna gniloba za vedno izreze iz našega javnega življenja. 18. aprila. Pašič je poklical na pomoč poslanika v Parizu, znanega sovražnika Hrvatov in Slovencev, Milodara Spalajko-viča, ki naj bi na dvoru pritiskal za Pašiča. — Na Hrvatskem se vršijo poboji med Pašičevimi in Davidovioevimi nristaši. 20. aprila. Dr. Korošec je uredniku »Slovenca« na njegova vprašanja izjavil med drugim sledeče: Položaj je popolnoma jasen. Na eni strani parlamentarna večina, na drugi strani parlamentarna manjšina. Na eni strani zastopani Srbi, Hrvati in Slovenci, na drugi samo Srbi. Mi za ravnopravnost, oni za nadvlast, mi za bratski sporazum, oni za tlačenje, mi za pošteno upravo, oni za nadaljevanje najgrše korupcije. Mi smo sposobni, da državo leonsolidiramo, oni so na najboljšem potu, da z brezmejno korupcijo, najgršim strankarstvom in bolestnim sovraštvom proti Slovencem in Hrvatom upropa-stijo našo državo. Mislite, da se vlada izroči parlamentarni večini? 1 Naravno bi to bilo. Tudi verjetno je, toda gotovega ni nič na svetu. Menda v nobenem evropskem parlamentarnem ozračju se toliko ne intrigira, podtika in naravnost laže kakor v belgrajski. Saj ste sami videli, koliko Radičevih izjav se je samo zadnji čas potvorilo in prosto izmislilo. Da bi bila kaka nevarnost za državo, ako pride tudi Rpdičeva stranka na vlado, in to še v zvezi z drugimi strankami, v kojih državotvornost absolutno nihče ne dvomi, je smešno. Trenotno ni večje nevarnosti za državo, kakor je nadaljevanje Pašič—Pribičevičevih zloglasnih vladnih navad. Namesto naprej k utrditvi naše državo, bi zopet naredili velik korak nazaj. To bi bila pogre-ška, ki bi se lahko kruto maščevala. To bi značilo, da pri nas mora biti korupcija in velesrbstvo na vladi in da je vsled tega sporazum s Hrvati in Slovenci nepotreben, da je nepotrebna za velesrbstvo tudi poštena uprava. Ali ni mogoča kaka tretja pot? Rekel sem Vam že, da bi sodelovanje poštenih radiKalov bilo možno in da bi po-jačalo sedanjo (našo) parlamentarno večino. Izključena, nemogoča pa je vsaka kooperacija s korupcionisti in hegemonisti (nasilniki), naj bi ta bila zamišljena kot širja (mi in radikali) ali kot nova (radikali in nekatere stranke iz našega bloka) koncentracija. Absolutno izključeno! V Subolici se je vršil velik shod Davl-dovičevih demokratov. Shod je bil številno obiskan, zborovale! so prirejali Davidoviču navdušene ovacije, koncem govora pa so i* udrli v dvorano od vlade najeti in plačani mladi ljudje od velesrbske banditske organizacije Srcao ter 3 smrdljivimi bombami obmetavali udeležence, na kar je policija dvorano izpraznila. 21. aprila. Veiiksnski shod Davidc.vie©-vih demokratov se je vršil v Zagreba, kjer so Hrvatje Davidoviča navdušeno sprejeli. Shod je napravil tudi na vladne kroge velik vtis. Ker se vlada ni upala tudi v Zagreb poslati najetih banditov, se je shod izvršil v popolnem miru. V pojasnilo dr. Žerfavu. Dr. Žerjav se je v »Jutru« silno zjczal nad »Domoljubom«. To pa zalo, ker »Domoljub« dr. Žerjava ne imenuje recimo »v. Janeza Evangelista, temveč ga krsti s pra*-im imenom: Iškariot. Dr. Žerjav misli, da sme on uganjati najgrše izdajstvo nad slovenskim ljudstvom, mi pa bi ga morali zato celo čedno počastiti. Dr.. .Žerjav misli, da sme on belgrajski žlahti pomagati, da le-ta more še naprej razbojniško pleniti po Sloveniji in Hrvatski in državni kasi, mi bi ga pa morali zato v oltar postaviti. O g. tir. Žerjavi Le potolažite ;>e! Vaše vpitje Vam ne bo prav nič pomagalo — vsak hudodelec se mora privaditi na svoje ime in tudi Vi se bodete morali na ižkariotsko. Da pa ne bo kdo izmed čestitih libe-/alcev mislil, da delamo g. Iškaricta št. II. krivico — dr. Žerjav je v svojem srcu itak prepričan, da mu je ne delamo — hočemo ie enkrat v spomin poklicati njegova dela. Spominjate se, da je dr. Žerjav s svojimi tovariši v ustavotvorni skupščini glasoval za centralizem. Spominjate se tudi, da je dr. Žerjav ustanovil in piačai samostojno stranko. Vse io je uradno in sodno dokazano. Ustanovil pa jo je zato, da je tudi glasovala za contralizem. Veste pa dobro, kaj je centralizem. Prvič: daje vso in edino moč v roke Srbom oziroma BelgTadu, Slovenci in Hrvati so se prostovoljno kot enakopravni združili s Srbi v eno državo, centralizem pa Je ponižal Slovencc in Hrvate na stopnjo premaganih narodov, Pa-šičeva Velika Srbija s podjarmljenimi in zasužnjenimi Slovenci in Hrvati je našla v centralizmu svoje uresničenje. Slovenci in Hrvati pa nimajo niti toliko besede več, kot so jo imeli v Avstroogrski, kjer »o imeli vsaj svoje postavodajalne zbore, v katerih so lahko sami sklepali o svojih postavah in vsaj deloma lahko odločevali O svojih davkih. Drugič: centralizem je iz Slovencev ln Hrvatov izmozgal milijarde premoženja kot vojno odškodnino, Slovenec in Hrvat, prisiljena po centralistični ustavi, plačujeta ogromne davke, Srbija le malenkost Vsled te vojne odškodnine, ki nam jo je naložd velesrbski centralizem, propadajo pri nas ceste, šofle, bolnišnice, posestva se zadolžujejo, peia industrija iti Tretjič: centralizem je vpeljal nal-propalejso korupcijo in gnilobo v vso državno upravo. Vestni fe naobraženi urad-niiu ie odstavljajo, na njih mesta se na- stavljajo docela nesposobni ijudje, ki una-jo edino zaslugo, da so dobri vladni stran-karji- Razne komisije piačkajo državno kačo in miaistri predajajo državna imetja in oddajajo državne dobave v milijonske škode za državo in v veliko korist sebi in svojim žlahtam. Sploh £a ni danes Slovenca, ki ne bi uvide!, da nad Slovenijo ie nikdar r zgodovini ni vladal hujii tiran, kot je belgrajski centralizem. In temu centralizmu-tirana nas je f svojim glasovanjem pomagal izročati dr. Žerjav. Ali ie to izdajstvo čškariotsko ali ni? DaJje. Sedaj, ko je centralizem že več kot na polovico izpl&čkal Slovenijo, se je vendarle posrečilo s pomočjo poštenih Srbov napraviti ofenzivo proti centralizmu. Pošteni Srbi sami so uvideli, da se mora tako razbojcištvo nad Slovenijo in Hrvatsko nenati in so priskočili dr. Korošcu na pomoč, da se centralizem začne rušiti in delati za enakopravnost vseh treh narodov v državi. Vse je bilo že na tem, d:, se zruši centralistična stavba in se polagoma začne pripravljati nova doba v naši državi — ko je bila nevarnost za centralizem na višku, takrat pribitiia Pašiču in centralizma na pomoč Pribičevič in dr. Žerjav, da mu vsaj za nekaj časa podaljšata življenje ter tako znova pomagati pritisniti Slovence ic Hrvate pod centralistični jarm. Ali je to izdajstvo ižkariotsko ali ni? Ali bi bilo bolj zasluženo, če bi dr. Žerjavu za vsa to rekli, da je lopov, kakor on nas nazivlje? Da se prav nič ne motimo, nas o tem potrjujejo liberalci sami — seveda tisti, ki so ohranili še toliko poštenosti, da se sramujejo dr. Žerjavovega iškariotstva. »Nova Pravda«, ki jo izdajajo svobo-domiselci, piše: »Zato, da so se mogli pre-riti dovladnih korit, da dobe priliko oplačkati državno kaso, da spravijo par ljudi do častnih mest, da spravijo v svoje roke oblast v Sloveniji fe na Hrvatskem, da se korupcija ne odpravi« _ so se pridružili Pašiču. Dalje pišejo: »Demokrati« (dr. Žerjavovci. Op. ur.) so najgriU plevel na njivi slovenskega naroda fe pri nas ne bo zdravih razmer toliko časa, dokler ta plevel ne bo iztrebljen. Vsi, prav vsi moramo iti na delo, da ga iztrebimo. Nobena stranka ni prizadejala našemu narodu toliko zla kot demokratska.« Tako pišejo svobodomiselci, ki nimajo nobenega vzroka po nepotrebnem udrihati po svobodomiselcu dr. Žerjavu. Srbski zemljoradniki pa v »vojem oklicu pravijo: »Pašič odkrito kliče ljudstvo na upor proti Hrvatom in Slovencem, on kliče svoje mameluke, naj mu pomagajo v njegovem ropanju, naj krajo shode svojih organizacij in naj na teh kličejo ljudstvo na odpor proti Hrvatom fe Slovencem.« Tako srbski zemljoradniki. In dr. Žerjav je bil tisti, ki je s Svojim uskoštvom omogočil, da se Pašič še drži fe da more tako pozive na hujskanje proti Slovencem fe Hrvatom izdajati na srbsko ljud- pd-spetu m,_____ Rnsko-angleška pogajanja. 15. t. m. % se pričela v Londonu pogajanja za vposta-vitev rednih odnoš.ijev med rusko in an. gleško državo. Ruski delegaciji predsedu-je Rakovski, ki je na otvoritveni seji jzja-vil, da je v Evropi nemogoč mir, dokler se ne revidira verzajska mirovna pogodba. Eno najvažnejših vprašanj, s katerimi se peča londonska konferenca, je vprašanje kredi-tov za Rusijo. Londonski bankirji so pred. ložili konferenci posebno spomenico, v kateri naštevajo pogoje, pod katerimi bi bili voljni posoditi Rusiji svoj kapital. Predvsem zahtevajo, da prizna sovjetska Rusi. ja dolgove, ki jih je napravila caristiena Rusija. Volitve v Franciji. 11. maja t. 1. se vr-še v Franciji državnozborske volitve. Na. mesto dosedanjih 624 poslancev bo štela nova zbornica samo 584 poslancev. Podobno kot so angleške volitve koncem preteklega leta izzvaie preobrat ne samo v aih gleški notranji politiki, marveč tudi v svetovni politiki, tako bodo tudi francoske volitve drugo majsko nedeljo odločile v mnogih svetovnih vprašanjih. Volivna borba se suče okrog dveh glavnih vprašanj. V notranji politiki je na dnevnem redu vprašanje, ali naj bo Francja umerjena in tolerantna napram katoličanom v zunanji poj^ tiki pa, ali naj s- nadaljuje s Poincarejevo politiko močne roke napram Nemčiji, ali pa naj Išče mednarodnega sodelovanja z ostalimi zavezniki, v prvi vrsti z Anglijo in Ameriko. Sfillerand, predsednik francoske republike, zagovarja umerjeno notranjo politiko, v zunanji politiki pa odločno in krepko smer. Radikali zagovarjajo bojno notranjo politiko in pacifistično (miroljubno) zunanjo politiko. Poincare, sedanji francoski ministrski predsednik, stoji v sredi. Ljudsko glasovanje za republiko v Grčiji na letošnjo cvetno nedeljo se je izvedlo brez vsakih nasilij. Za republiko je bilo oddanih 753.742 glasov, za monaihijo pa 325.322 glasov. Predsedniške posle bo začasno opravljal admiral Kondoriotis, po Veliki noči pa se vrše volitve novega predsednika. Smatra se, da bo izvoljen za predsednika general Zaimis. Amerika in Japonska. Med tema dvema državama so so zadnji čas odnošaji zelo poostrili in sicer vsled tega, ker je ameriški senat sprejel zakon o omejitvi priseljfr vanja. Iz Japonske se je namreč dozdej i®1 seljevalo v Ameriko ogromno število ljudi. Vsled sprejetja tega zakona bo težko prizadeta tudi Jugoslavija in Italija in druge izseljeniške države. Iz Jugoslavije se bo, smelo letno naseliti le 835 oseb. Važnost Sredozemskega morja. solfei napenja vse sile, da napravi Italijo za prvega gospodarja v Sredozemskem morju. V ta namen je poizkusil ugrabiti Grčiji važno sredozemsko morsko pošto-, janko otok Krf, dočim se mu je Jngos!a" vijo posrečilo docela pognati z Jadranskega morja fe jo usmeriti na Solun- V, »vrho. nadvlade v Sredozemskem m°r)iJ .(Dalje glej oa jjaulednji strani spodaj1) _ Na Šmarno goro! Dne 4. maja t. 1. prvo _,ajevo nedeljo, priredi orlovska srenja Št. Vid nad Ljubljano izlet na prijazno Šmarno goro. Zjutraj ob 7 je zbirališče na postaji Viž-niarjc, nato odhod v sprevodu z godbo. Ob 9 je služba božja na Šmarni gori. Po sv. maši se vrši tabor na Planinci. Kosilo bo pripravljeno v Tacnu »pri Koširju« od 12—2. Kdor si hoče zagotoviti dobro kosilo, naj se prej priglasi na orlovsko srenjo v Št. Vidu nad Ljubljano. Popoldne ob pol 4 je javna telovadba na vrtu »pri Koširju«. Po telovadbi prosta zabava, šaljiva pošta, srečolov itd. Pri celi prireditvi igra dobroznana godba 7. Jesenic. Prijatelji orlovstva in lepega izleta, pridružite sel V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na prihodnjo nedeljo JI. maja. Bog d Še manj izseljencev v Združene dr- feve! Ameriška zbornica je sklenila, da se sme iz vsake države naseliti v Združenih državah samo 1 odstotek od tistega števila vseljencev, ki jih je imela kakšna država v Združenih -državah 1. 1890. Na ta način bodo mnoge narodnosti v Združenih državah polagoma izginile, ker se od naravnega prirastka velik odstotek poangleži. d Naraščanje katoliške cerkve v letu 1923. Po poročilih Acta apoatolicae sedis je bilo v letu 1923. ustanovljenih na novo 3 nadškolije, 14 škofij, 7 apostolskih vikari-atov in ravno toliko apostolskih prefektur. Število katoličanov želu narašča. Pred nedavnim je znašalo 264 milijonov, danes je že preseglo 300 milijonov. d Novi zvonovi v Stari Loki. Ta teden dobimo 3 bronaste zvonove iz zvonolivarne Ing. I. H. Biihl v Mariboru. Na Jurjevo nedeljo, dne 27. t. m. jih bo slovesno blagoslovil naš rojak mil. g. stolni prošl Andrej Kalan. Na veselo »žegnanje« vabimo rojake, sosede, znance in prijatelje — Staro Ločeni. d Obreda umivanja nog v ljubljanski stolnici na veliki četrek so bili deležni sle- je sklenil s Španijo posebno zvezo. Anglija pa vse njegove načrte prekrižuje na ta način, da utrjuje svoje sredozemske pomorske luke in vojno brodovje in da se tradi na vse načine, da doseže vsestransKi sporazum s Francijo. V enem prvih londonskih listov je nedavno napisal bivši angl, mornariški minister Amery članek o važnosti Sredozemskega morja. V njem dokazuje, da mora biti v Sredozemskem moriu in ne v Severnem morju središče angleške mornarice, ker pelje po Sredozemskem morju najzvažnejša angleška pomorska cesta Plymuoth—Gibraltar—Suez r~^>ngapur—Avstralija. Malta (otok v ^edozemskem morju) piše, da je srce an-glcskega carstva. Franc, listi opozarjajo Angleže, da je ravno v njihovem interesu >m ožja zveza s Francijo, ker jim v slučaju vojne zamorejo Francozi presekati to !Ai° 2 °zirom na to, da je večina severne ^ike v franc. rokah. deči starčki: Balant Franc iz Ljubljane, star 84 let; Roje Janez iz Prežganj, 83 let; Urevc Matija iz Predoselj, 82 let; Sovinec Andrej iz Ljubljane, 82 let; Sernec Lovro iz Ljubljane, 81 let; Vrhovec Franc iz Ljubljane, 81 let; Novak Franc iz Šenčurja pri Kranju, 80 let; Rotar Matej iz Gorič, 80 let; Arlič Martin iz Ljubljane, 79 let; Vizar Janez iz Ljubljane, 77 let in Sušnik Jernej iz Šenčurja pri Kranju, 75 let. Skupna starost 12 (starčkov) znaša 967 let. d Smrt v zraku. 14. t. m. se je na vojaškem letališču v Novem Sadu z letalom dvignil v zrak letalski poročnik France Stenovec, doma iz Smlednika. Ko je bil 40 metrov od tal, je švignil plamen iz motora, bencin so je vžgal ter eksplodiral in letalo France Stenovec. z letalcem vred je bilo takoj v ognju. Letalo je z vso silo treščilo ob tla in pokopalo pod seboj nesrečnega letalca. Pokojnik je bil prepeljan v Smlednik, kjer je bil pokopan. France Stenovec je bil veren in nadarjen fant, zelo energičen in podjeten ter med moštvom in svojimi prijatelji silno priljubljen. Nad vse rad je imel svojo mater, katero je hodil pogosto obiskovat. N. v m. p. d Umrl je dne 15. t. m. v Ljubljani dvorni svetnik Franc Regally, velik veščak v sodnih zadevah in mož poštenjak. Naj v miru počiva! d Velika nesreča pri Mariji Snežni. V noči od 15. na 16. t. m. se je zgodila pri Mariji Snežni v Slov. goricah strašna nesreča, ki je zahtevala tri smrtne žrtve. Kovač Sterk je čez dan žgal oglje, zvečer pa je spravil pogašeno oglje v kovačnioo, kjer je tudi stanoval z družino. Oglje pa gotovo nI bilo dobro pogašeno, ker je začelo na kupu tleti, da se je vnela kovačnica. Ko je bila družina v najlepšem spanju, je objel požar celo poslopje, da je bila vsaka rešitev izključena. Iz gorečega poslopja sta se rešila samo dva kovačeva otroka, kovač, njegova žena in en otrok so pa zgoreli s svojim domom vred. d Nesreč« v Triglavskem pogorju. — 15. aprila je odšlo iz Mojstrane 7 turistov proti Triglavu. Prenočili so v lovski koči v Kotu. Zjutraj — 16. ap. — so se podali v strmino Kota ter nameravali sniti se na Kredarici z nekaterimi drugimi turisti, ld so podvzeli svojo turo iz Bohinja. — Bili so že vrh Kota blizu Pelda. Krenili so nekoliko preveč na desno pod strmino Urbanove špice. Kar prileti po strmini navzdol debel kamen in zadene osmošolca Antona Lenarčiča s tako silo v glavo, da se revež onesvesti. Eden od tovarišev-turistov prihiti v Mojstrano naznanit nesrečo. 4 ali 5 mož Mojstrančanov gre do konca Kota ponesrečencu na pomoč. Do tja so ga bili spravili njegovi tovariši z velikansko težavo. Strmina v Kotu je namreč silno zasnežena, pa tudi nevarna vsled plazov. Pripeljali so ga v Mojstrano, kjer ga je čakala zdravniška in duhovniška pomoč. Poškodbe so bile žal tako hude, da jim je ponesrečenec moral podleči ter žrtvovati svoje mlado življenje. N. v m. p.! d Kaj zanima amerižkega vojnega ministra? Ameriški vojni minister Baker je vprašal nekega katoliškega kapitana, zakaj služi toliko katoličanov v armadi in mornarici (% vseh vojakov, ko tvorijo katoličani samo eno petino prebivalstva Združenih držav. Nabor jo nepristranski in po tem bi moralo biti samo ena petina vo-jakov-katolieanov. »Zdravniška preiskava je našla katolike zdravejše in krepkejše in jih je več potrdila,« je odgovoril kapitan. »To vem sam, toda zakaj so katoliški mladeniči krepkejši, čeprav izhajajo po večini iz revnejših slojev.« — »Gospod minister, povedal bom odkrito. Katoličani imamo neko kopališče — spovednico, kjer pravočasno odstranjujemo početnike bolezni in cepimo duše proti boleznim.c — Ta odgovor je ministru zadostoval. d Smrt na železnici. Dne 17. t. m. se je na jutranjem goriškem vlaku, ki je vozil v Trst, zgodila pretresljiva nesreča. 26-letni kurjač Fironi se je v bližini Vipavo sklonil z lokomotive ter se ozrl nazaj. V tistem hipu je vlak vozil mimo brzojavnega droga in Fironi je z glavo udaril obenj. Brez glasu se je zgrudil in ostal na mestu mrtev. MED BRATI IN SESTRAMI. Goriška Mohorjeva družba. Primorski Slovenci so morali doslej večino knjig uvažati izza meje, vsled tega pa so morali prestati veliko sumničenj in osebnih šikan. Da si vse to prihranijo so ustanovili domačo »Goriško Mohorjevo družbo«, ki bo v istem duhu in z istim programom, kakor ga je razvil za sedanjo prevaljsko Mohorjevo družbo veliki škof Anton Martin Slomšek, nadaljevala svoje kulturno poslanstvo med Slovenci in Hrvati bivajočimi v Italiji. Družbene knjige bodo tiskane v Italiji, poleg tega bodo bolj odgovarjale dejanjskim po>- 31 fcrebam naših bratov onstran meje, ki potrebujejo navodil glede tamkajšnjih zakonov, davkov itd. Za !eto 1925. pokloni Goriška Mohorjeva družba svojim udom sledeče štiri knjigo za 5 lir: Koledar, ki ga bo uredil Venceslav Bele; Gospodarske nauke, katere uredi kmetijski inžener Rustja in ki so namenjeni kmetskim gospodarjem ]n fcntom; knjigo ljudskih povesti in knjigo slovanskih' povesti. Kdor se pa v pravem času naroči, bo dobil za nizko ceno še 5. knjigo: molitvenik >Večno življenje«. Na zborovanju Unije za zvezo narodov v Curihu (Švica) se je nemški poslanec dr. Viljem Medinger iz češkoslovaške zavzemal za goriške Slovence in naš narod : Istri in na Tržaškem ter protestiral proti raznarcdovalni politiki, ki jo zasleduje v teh krajih italijanska vlada. Nov jugoslovanski konzul v Trstu. Za konzula v Trstu je imenovan Dušan Stepa-novič, dosedaj tajnik našega poslaništva v Berau v Švici. VOJAŠKE ZADEVE. Sprejem inladeničev v podofieirsko šolo. IV. pešadijska podoficirska šola v Zagrebu in L pešadjska podoficirska šola v Belgradu sprejemata mladeniče do 5. maja t. 1. Sprejemajo se mladeniči od 17. do 21. leta starosti, ki so dovršili ljudsko šolo, so nekaznovani in ki jim vstop dovolijo starši oziroma varuh. Mladeniči, ki žele vstopiti v to šolo, se morajo do 30. aprila prijaviti pri komandi vojnega okrožja, kjer dobe brezplačno vozovnico do Zagreba oziroma Bel grada. V šoli pa se morajo priglasiti B. m&ja ob 8. uri zjutraj. Kolekovanje vojaških vlog. Zadnjič smo poročali, da se morajo sedaj kolekovati tudi vloge v vojaških zadevah. Kolekova-nju pa so oproščene v sledečih slučajih: Vsa potrdila, vojaške odpustnice (isprave) In vse protoje in vloge vojakov, ki služijo v stalnem ka iru ali pa na vefbi. Nadalje so oproščene kotekcvanja siromašne osebe, če dokažejo svoje siromaštvo s potrdilom pristojnega oblastva. Za siromašne se smatrajo one osebe, ki ne plačujejo na leto več neg''. 10 Din neposrednega davka in vdove z več nego treaii nedoletnimi otroki, če ne plačujejo na leto več nego K) Din neposrednega davka. Letošnji nabori se bodo po najnovejših poročilih pričeli v juliju. Potrjeni pa ne bodo vpoklicani letos, ampak kakor navadno šele po novem letu. Odpust fantov z orožnih vaj. Kakor se nam sporoča, so fantje, ki so jih po odslu-Senju kadrovskega roka pridržali na orožnih vajah, že pred prazniki povečini prišli domov. i V nobenem gospodinjstvu na) o« manjka Mige »GOSPODINJSTVO«, Navodila ' za vsa v domačem gospodinjstvu važna oprali vila. S. M. Lidvina Purgaj. Knjiga obsega 156 ■ |» »lik. Zdravstveni del spisal dr. Fr. Dollak. I 40 Din. Dobi se v Jugosl, knjigarni r Ljublj, g*oiuwiuaiuijia«iiuiyiuBitiuiitiuuiii!iuuii«iuiiHiuukMUUUUiiii! Najvarneje nalagat« denar v pupilarno varnem zavodu Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani, Dunajska cesta 32. (HUa Zadružna Zveze). p Nastas Petrovič je poslanec radikalne stranke, ki je v lastni radikalni stranki započel boj proti korupciji Pašičevih prijateljev. Mož je po poklicu profesor, toda že 35 let deluje v politiki. Pašič ga silno sovraži in bi ga že davno rad izključil iz stranke, pa se ga boji. Nastas Petrovič se ni nikdar bal Pašiču zabrusiti v obraz korupcije, ki jo jo vpeljal v državno upravo in se je tudi v sedanjem boju proti belgraj-skim državnim tatovom in nasilnikom odločno postavil na stran poštenjakov. Naši bralci naj pa zdaj primerjajo Nastasa Petroviča in — dr. Žerjava, iškarijota s slo venskim imenom. Nastas PetrovI6. p Upravičen strah. Med PašičevimI, Pribičevičevimi in dr. Žerjavovimi prijatelji sedi nekaj znanih goljufov, ki bo kradli iz državnih kas. Ker je opozicija mnenja, da morajo ti gospodje priti najprvo pred sodišče, preden se vrše nove volitve, se na vse kriplje branijo dati oblast iz rok. Zakaj pot iz ministrskih sob v ječo nikakor ne bi bila prijetna. p Sramoto svojega izdajstva zakrivajo. Nekaterih demokratov je le majčkeno sram, da so njihovi voditelji tako malo možati, da obrnejo plašč po vetru ali po Pašičevi milosti. Kjer so bili sami med seboj, je le marsikdo vzkliknil: Korošec je pa le mož, ki se ne vda — pa bi take svoje ljudi obdržali so začeli pisati, da so tudi naši poslanci hoteli izdati opozicijski blok. Mislijo, da so s tem dopo-vedali svojim vernim, da so vsi enako malovredni kakor Pribičevič in njegovi slovenski demokratjo. Tudi našim, ki včasih le preveč dajo na nasprotno časopisje, skušajo na ta način položiti seme malodušnosti v srce. Pametni naši pristaši pa si mislijo, če slišijo take libe- ralne čenče: Kakoršen jc nepridiprav sam, tako misli o drugih. p Dr. Žerjavovo Iškariotstvo je tudi med njegovimi pristaši vzbudilo velik vi-har. Ni Čudno I Dobro leto sta se prizmi e-vali dr. Žerjavov! glasili >Jutro< in >Do. movina« do golega razgaliti korupcijo gospoda Pašiča in njegovih tovariše--. Milijon, ske goljufije, ki so jih Pašičevi prijatelji vTŠevali na račun davkoplačevalcev, je dr. Žerjavovo >Jutro< redno ožigosalo in vai liberalci so bili prepričani, da je Pašič mož, s katerim noben pošten človek ne mot e sto. piti v kompanijo, ne da bi se za vse življenje umazal. Toda glej čudol Ko je bilo vse na tem, da se prav s pomočjo srbski liberalcev Pašieeva korupcija iztrebi, pade dr. Žerjav svojim lastnim prijateljem za hrbet, izda in proda svoje prijatelje ter se zveže s Pašičem, da tako podaljša korup. cijo, ki jo je skozi celo leto preje žigosal Ni čuda, pravimo, da je med liberalci zavrelo. Zakaj tako jih voditi za nos se že nI nikdo predrznih Kar so eno leto preklinjali, naj kar čez noč začno blagoslavljati sa-mo na komando dr. Žerjava. V liberalni stranki je zato nastal razdor. Velika večina štajerskih liberalcev ln veliko kranjskih so za Davldoviča, ožji prijatelji dr. Zerja-vovi so pa seveda za dr. Žerjava. Štajerski liberalci menda snujejo že svoj list, ki bo odločno nastopil proti dr. Žerjavu, zakaj iškariotstvo se vsakemu gabi, če ni popolnoma propal. Pozor! Preselitev! Popolnem* varno naložit« svoj denar pri »Vzajemni posojiMci« v Ljubljani — t. k. c o. L Id se |e PRESELILA ta biše Uršulinskega samo- stana na Kongresnem trgn poleg nun?ke cerkvr r lastno novo palačo M MIKLOŠIČEVI cest! poleg hotela »UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo po 6% brez odbitka rentnega In invalidskega davka. «-• Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5l/2°/o, vez. tudi po 6 V/J Varnost za hranilne vloge fe zelo dobra, ker poseduj e Vzajemna posojilnica večino delnic stavna« delniške družbe hotela »Union« v Ljubljani. Vrhutega je njena last novo lepa palača ob MiWo« iičevl cesti, več mestnih hl5, stavbiM ln zeml|i« v tu- in inozemstvu. — Denar ge naloži lahko tu« po poitnih položnicah. 588) jo poplačan trud ln delo gospodinje, oko pri pranju uporablja dosledno samo milo „Gazela" nRznRm® »k********** PRVO MAJNIKOVO NEDELJO VSI na ŠMARNO GORO na ORLOVSKI TABOR I ^tHW*****>>M>>M>M>>*t>>>>M>>t>>M>i Citalolie opozarjamo na nakup spomladan-8kof»< blaga,"ki ga nudi dobro znana in solidna moiina mnnuiakturna trgovina »Pod Velbomr, Stari trg St. 2. n šmartr.o pod Šmarno goro. Tuk. kat. izobra-žavalno društvo priredi v nedeljo 27. t. m. ob S. pop. in ob 6. zvečer dramo »Dom«. Vabimo vso, da ao v obilnem Številu udeležite lepe in poučne predstave. — Odbor. u Organi* tom. »Društvo organistov in glasbenikov za Slovenijo z Prekmurjem ima «voje glavno zborovanji (občni zbor) v torek po beli nedelji, dne 29. aprila 1924 ob 9. uri dopoldne v dvorani pri »Belem volu« v Celju r. običajnim vzporedotn. Člani društva, ki se pri železniški blagajni izkažejo s člansko legitimacijo, imajo ugodnost polovične vožnje, katera velja od 27. aprila do 2. maja t. I. Ob tej priliki so vrši tudi ob 2. popoldne proslavitev 25 letnice obstoja »Orglarske šole 1 Celju c. n V St Jurju pod Kumom bo na sv. Marka dan semenj. Proda j.-del in kupčevalci vabljeni. n Litanijo in odpevi v čast presv. Srcu Jezusovemu se glasi zbirka, ki jo je sestavil A. Grum in je izšla v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Obsega litanije in 34 odpevov. Stane 14 Din. ŠMARTNO PRI LITIJI. Dne 23. marca t. 1. je umrl v Jablanici Jane:; Pregelj, p. d. Kmet, mož stare korenine, star 82 let. Bil je velik dobrotnik po-druzne cerkvo sv. Ano, pri kateri je bil 43 let skrben ključar. L. 1919. je na lastne stroške napravil lcrižev pot. Bog mu bodi plačnik. — Prodajalno konsumnega društva v Šmartnem je s 1. aprilom prevzela kmetijska zadruga, ki se bo s 1. junijem naselila v svojih lastnih prostorih v bivši Slavinčevi hiši. Zadružna zvestoba članov bo kmalu ustvarila lepo podjetje, ki bo lahko v največjo korist in ponos šmartinski okolici. Ljudstvo bo lahko reklo: To je sad našega truda, naše zvestobe, naša last. LESE. Na cvetno soboto smo prejeli z Jesenic nova jeklena zvonova po 850 kg in 500 kg, ki sta se zvonarni izrHno posrečila, kajpada v našo največjo radost in za-dovoljnost. Naprodaj imamo zato stara dva jeklena zvonova po 400 kg in 283 kg, ki bi bila primerna zlasti za kako podružnico. Cena po dogovoru. Obrniti se jo na žnpni urad v Lešali, p. Brezje. VINICA. Umrl je splošno spoštovani poštenjak Miko Fugina. Pokojni je bil do zadnjega načelnik tukajšnje Kmetske zveze, ki je e pokojnikom veliko izgubila. Škoda je moža, ki je bil dober in zvest kristjan, odločen in požrtvovalen pristaš SLS, in sosedom vedno postrežljiv prijatelj. Kakor se je pokojni odlikoval po močni in visoki postavi, tako tudi pri dobrih stvareh sploh ni bil zadnji, ampak vedno med prvimi. Pogreba so je udeležilo nenavadno veliko število ljudstva, posebno mož. IZ SEL3KE DOLINE. Pred 14 dnevi je »ZuidarC iz Češiijice, vračajoč se z Rudna zabredel v temi v vodo in so mrtvega ondi dobili. — Staremu »An-drejčku« iz Dražgoš se jo ponoči ogjjarska bajta vnela ter se je pri gašenju tako poško- Tam v kopališču pranje letno ko polne pene so vse banje< j e Z MIL8U ..ZlATORBG prijetno, c'io dame kukajo skoz špranje, KtOtU*m4* afaCI/ »i I doval, da so mu to poškodbe povzročile sni rt — Veliko nezgodo pa bi radi priklicali nad podobčino Češnjico nekaj nemirnih oseb, ki žele spet priti na površje, ko se s svojim od-padništvom niso prav nič skazale. Začela se je agitacija za ločitev od selške občine. Poslalo se je nekaj nerazsodnih ljudi, da so pobirali podpise po vaseh. Ljudje, ki so to podpisovali, niso pomislili, kake nove stroške si s tem nakladajo; ludi slepilnim obljubam jih je veS verjelo. Velike občine lažje svoje potrebščine krijejo. Brez dvoma se bo lahko spodnji kone« selške občine v pest smejal, ako se zgornji konec izloči. Zato pravimo: Oj bratje moji, na zgornjem koncu, imejte glavo na pravem koncu. VINICA. Pri nas se snuje za občinske volitve neodvisna gospodarska stranka, ki ji pa ljudstvo ne zaupa preveč. Ima tudi prav, EEPNJB. Na cvetno nedeljo se je vršila razstava Gospodinjske šole v Repnjah pri Vodicah. Imenitna in umetna dela so nam pokazala dekleta, kaj vse znajo. Kdaj bomo še fantje kaj temu podobnega znali v gospodarstvu. Sicer imamo Sadjarsko društvo, treba bi nam bilo poduka, da ne ostanemo za dekleti. ST. JERNEJ. Poštne razmere so se vendar zboljšale, Več mesecev smo bili kakor odrezani od svata; komaj vsak drug dan — pa še ne redno —> smo dobivali pošto in tako so se pritoževali radovedneži, ki so pričakovali novosti iz časopisov, kakor tudi drugi, pred vsem gospodarski krogi in trgovci, ki so morali po nepotrebnem plačevati na kolodvoru ležarino, ker niso dobili pravočasno »avize«. Sedaj bo vozil zopet vsak dan iz Novega mesta v Brežice in nazaj. Ker smo že pri pošli, bi si dovolili vprašati našo gdč. poštarico, od kdaj jo poštni urad reklama za Sokola. Dvakrat smo že opazili v letošnjem letu plaket — reklamo za ao-kolako prireditev. Gospod Vale, vi pa blagovolite odgovoriti, če je vaša trgovina samo za »saraost®jneže«? To pa vsled tega, ker ste se nedavno izrazili, da ne daste galice. —< Že veste komu — ker ni zapisan pri samo-stojiiežih. Ce je trgovina, je trgovina za vse, če pa ne, pa jo zapite ali pa dajte občinskemu slugi za 10 Din, da bo v nedeljo po maši javno razglasil, da pri Valetu lahko kupujejo samo samostojneži.« Nam bo to prav; bomo videli, če bo tudi vam. Ce pa mislite ujeti z galico kakega nevednega kalina, da bo pri občnem zboru Kmetijske podružnice volil z wk mi, — se motite I Zdravo I OBČINA SV. KRIŠTOF. Iz naše občine je zadnji Čas »Domovina* priobčila celo kopo dopisov, o katerih ljudje trdijo, da so vsi iz ene »labrike« dopisov, T Laškem trgu. Da pa javnost informiramo, kaj je resnica, priobčimo: Ce tudi je naša občin« ena največjih v Sloveniji, ter razni občinski opravki vzamejo mnogo časa ln truda vsem odbornikom, vendar se ni nobenemu izplačala taka odškodnina iz občinske blagajne — r a- ten 500 Din nagrade g. županu, kar pa je z ozirom na velikost občine — malenkost. Ker mora občina oskrbovati osem Sol, so Šolski stroški ogromni, zato so bile dosedaj občinske doklade zelo visoke, kar je nagibalo občinski odbor k največji varčnosti, to se v res-niči nekatera občinska pota niso mogla zadostno popravljati razven onih, katere je nujno rabil na novo odprti rudnik. Letošnji občinski proračun pa je deželna vlada nenadoma skrčila na 80 odstotkov, ker je novi rudnik postal že davkoplačevalec. Ohčinski odborniki so takoj uvideli priložnost, da se še ostala občinska pota spravijo v primerno stanje, ter so stavili dodatni proračun za cestne naprave; — a čujte: poštenost liberalcev dopisnikov Domovine. Prej so vedno zabavljali čez slaba občinska pota, sedaj pa so začeli kujskati ljudi, da občinski odbor zapravlja — ker hoče dvigniti odstotke. Ce pripomnimo, da je eden glavnih liberalnih priganjačev v Laškem trgu od rudnika plačana oseba, potem je umljivo, zakaj hujskajo proti povišanju občinskih doklad — ki bi se porabile edino za poprav ila občinskih cest, katere rabijo tudi kmetje, ne pa samo rudnik. RAKITNA. List samostojnežev se v svoji 13. številki obgrize v našega sovaščana Kota, po domače Brenceta. Ako je Kot hranil imetje odišlega župnika Magajne in odrajtal v prave roke, ne pa dal samostojnežem na razpolago, mu ne more zameriti noben pameten človek. Ako to samostojnim ni prav in ako imajo od župnika kake zaslužke za tirjati, naj bi pri sodni ji tožili in zarubili, ker je le taka pot postavna in pravilna, in katera edino lahko razreši lua-nivca vsake odgovornosti. Da se je pa uprl samostojni nakani, da bi se brez dovoljenja ljudstva Ln brez popraševanja po volji ljudstva občina Preserje ua njene velike stroSke vtaknila v ljubljanski sodnijski okraj, ki je preobsežen, je pa ravnal po voljni in zahtevi tele Rakitne, katero je dozdai pod našim praporom povsod dobro zastopal. Ako zopet to ni bilo samostojnežem po volji, je umevno, ker rakižki samostojneži žalostnega spomina in preteklosti raje skrbe za preskrbo birtov, kakor za rojstno vas. Rakitna je zmožna dovolj, da se sama zastopa v vrhniškem okraja, in je ni treba nikamor prenašati, ker smo zadovoljni z vrhniško sod-nijo, nismo pa zadovoljni z davkarijo radi čezmerne osebne dohodnine. HORJUL. Odkar je g. iupnik Kmetijskemu listu ia nekaj rasa sapo zaprl, »u je spravil hurjultki dopisnik na našega g. kaplana. Kako pa, po duhovita je treba udrihati, te ne po enem, pa po drugetn. Boj proti duhovniku je namreč tisto, kar samo-itojno stranko skupaj drži, nc pa .^stanovski po-kretr, kakor pravi dopisnik. Hoj Bog, stanovski pokret! Vodi ga gospod nadučitelj, za šarže mu sluti nekaj samoljubnih mesetarjev in birtov, rodovi (o pa organizirani pijanci. In čo je poleg teh Se kaj zraven, je to par ljudi, ki hoče v samostojni družbi zadušiti svojo vest, s katero se se ie zdavnaj skregali. Tako je, gospod Urbančič, in prav nič drugače. Vase napihovanje v Kmetijskem listu resnice ne tpravi g sveta. - Na župnikove dokaze, da Je Kmetijski list veri sovražen, samostojneži v jm-nosti molčijo, Ur nimajo kaj odgovoriti. Po gostilnah pa pripovclujcj« svojim bratcem, da jo lupmk lagal. Tudi dopisnik bi rad skrivaj oslabil mož zupmkovih dokazov, ko pravi, da jo rajni iupnik na prižnici oznanjal, da Bta brezverska Slovenec in Domoljub. Toda gospodine, tukaj se vam Jo nekoliko zaletelo, ali pa ste se majčkeno zlagali. O. župnik Prislov jo bil fiušterSičijuncc. V svoje opravičilo jo podal 28. julija 1»18 neko iz-(Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj I) a Ustne uši. Naši sadjarji se vsako leto vse vprek pritožujejo čez mravlje, ki lazijo na mlado sadno drevje — posebno na jablane. Marsikdo še dandanes misli, da so mravlje tisti zločinci, ki ovirajo drevje v rasti. Toda ta sodba je kriva. Pomanjkljivo opazovanje je vzrok, da pravega krivca ne najdejo in ne preženo. Le pristopite bliže k drevesu in poglejte mlade liste in mladje, pa bosfe kmalu drugega mnenja. Že od daleč lahko opazite na drevju, kamor lazijo mravlje, kako se listje sfrkuje. Ako tak list pogle- ber opazovalec lahko~vidi pozimi ali rana spomladi, da so tu in tam na kakem drevesu mladike na gosto posute z drobnim črnim zrnjem. To so jajčeca listne uši, Aprila meseca — takoj, ko se jame razvijati brstje, se izvale iz jajčec ušice, ki se zbirajo okrog popja in čakajo prvega zelenja. Takrat jih je še malo. Toda ne dolgo. Kmalu ušice porastejo in začno kotiti žive mladiče zopet same samice, ki istotako kote mladiče - samice. V nekaj tednih se na ta način tako razmnože, da so po listih ln mladiu tik druga poleg druge prav do vršičkov. Listi se sfrkujejo bolj in bolj, raet Krompir sadijo. dale od blizu, zapazite na spodnji strani majhne živalice, navadno zelene, na drugih rastlinah tudi črne barve. To so 1 i s t -ne u s i, ki imajo svoje dolge nitaste rilce zabodene v kožo, izpod katere srkajo drevesni sok ali muzgo. Izbrizgavajo pa sladek sok, ki privablja mravlje. Odkor pa pridejo uši in kako se razmnožujejo? Do- javo, kjer pravi med drtigitn, da pisave Slovenca in Domoljuba ne odobrava in jo obsoja rato, ker lista vodno sumničila in grajata dr. SužtcrlSiča. Ta, ko je rajni gospod povedal, ne pa kakor vi v Kmetijskem listu lažefe. Dr. SušterSifa grajati idi preti ven pisati stn namreč dve različni stvari, ki i«tn Ri tako malo podobni, kot treznost pa korjulski sa-»nostojneži. Kadar boste o pridigah žo kaj pisali, vprašajte prej trezne ljudi, ki so bili v cerkvi, kor sami večinoma ne hodite ne k pridigam, nc k masam. lan veri, kakršno imate vi, gospod dopisnik, Kmetijski lnt scvida ni nasproten, toda če bodo vsi vašo vero sprejeli, potem bo kapelica sv. Au-d "ti narl <,T°ana111 za I>orjulsko larr.c cerkev za- mladja preneha popolnoma, krmezJj*v3 mladike se začno sušiti od vrha navzdol. Listne uši se tako hitro množe, da tekom enega poletja naraste iz ene same sanice do 2 milijona potomcev. Pozno poleti s0 skote udi krlate samice, ki letajo od drevesa na drevo in na la način skrbe, da se zarod razširi na vse strani. Šele pozno n& jesen se skote samci in samice; ko _se sparijo, zaležejo samice po mladikah jajčeci iz katerih prilezejo na dan drugo pomlad zopet prve ušice. ... . Listne uši prištevamo k najškodfjivej-šim mrčesom, ki kvari ali celo uniči tisočo in tisoče mladega sadnega drevja) vrtnic, in raznega drugega vrtnega rastlinja, zlasti ako mrčes izpočetka p«Bti«o vnemar, da se razmnoži. Preganjamo ga n® razne načine. Pazljiv in skrben sadjar bo skušal omejiti že zimsko zalego. Mla«ilc0> ki so spomladi posute z jajčeci, je najbolje odrezati ln sežgati. Kjer pa to ne gre, J10 obrizgamo z 10 odstot arborinom, ali jih oa namažemo z redkim močnikom iz ilovico in apna. Pod to prevlako se jajčeca za-Huše. Posebno moramo pa paziti, da takoj spomladi naskočimo prve naselbine ušle, kjor so se pojavile. V to svrho pomaha m o ušive vršičke v primerno tekočino, ki zamor uši, mladju in listom pa n e š k o -d u i e Kar pa ni moči pomakati, pa v živo namažemo ali obrizgamo s tako tekočino. Močno ušivo in zelo zanemarjena drevo rešimo uši na ta način, da obrežemo in sežgemo vso ušive mladje. Kar pa ostane, močno obrizgamo. Ako je v drevesu še količkaj življenja, si bo opomoglo, ko ga rešimo zajedalcev. Doslej so jo uporabljal za zatiranje Ustnih uši največ tobačni izvleček, ki ga pa več ne izdelujejo. Dokler ne dobimo primernega nadomestila, naj si sad-jar-jl pomagajo s tobakovo vodo, ki si jo narede sami tako, da namakajo zavoj paradnega tobaka za pipo ali zrezano »klobaso* 24 ur v 3 litrih deževnice. Ta brozga učinkuje še bolje, ako ji dodamo nekoliko ro i) n i c o (žajfence) iz mazavega mila. Predno brozgo uporabljamo, jo je treba na malem prei/kusiti, če ni premočna, ali če ne učinkuje premalo. Razen tobakove brozge imamo še več raznih sredstev za pokončevanje listnih uči. Tod<\ vsa druga sredstva ee dobe še težje in so dražja. Tobak imamo pa vedno pri rokah; zato je najbolje, da se držimo tegn zanesljivega sredstva. — Naravni sovrstnik listnih uiii je sedmopikčaati po-lonica, ki jo je treba zaradi tega varovati. Pokfatianfc zelene krme. Bliža se čas, ko bo živinorejec začel krmiti svojo živino z zelenim, ki je najna-ravnejše krmilo. Zelena krma, ki je £e mlada in sočna, prija živini prav dobro. Vendar tnoramo pri njenem krmljenju biti previdni, če si nočemo napraviti škode pri iivinL Predv3em moramo paziti, da se vrši prehod od zimskega k poletnemu krmljenju pravilno in prav polagoma. Živino je z vso previdnostjo privaditi na zeleno krmo; posebno je na to paziti pri medli in slabotni živini. Mlada krma ima za četrtino ali tretjino več beljakovine in je tudi lažje prebavljiva nego krma, ki je že v polnem cvetu, vendar ima manj nedu-SCnatih tvarin. Tudi kalijeve spojine in rastlinske kisline se v mladi piči nahajajo v večji količini nego za časa cvetja. Od tod prihaja, da je živina pri taki krmi bolj podvržena driskL Če bi torej živini polagali iste množine mlade krme kakor stare. bi nekaka potrata. Zelena krma ima v sebi tudi veliko množino vitaminov, ki so za živalsko zdravje in posebno za prebavo izredne važnosti. N Stareja zelena krma ima ob cvetu redilne snovi v primernem razmerju. Če ®rmtmo torej mešanioo trave in detelje, »leno rž ali samo deteljo ali travo z dve- odstotkoma prebavne beljakovine, Potrebujemo za 500 kg težko žival okrog te piče, da dobi za življenje potrebne redilne snovi Če pa krmimo z lu-aH esparzeto, ki imati dvainpol ?°sMka beljakovine, zadostuje samo 50 *« takega krmila. Od te množine se spočetka začne po-kladati samo po eno tretjino, ostanek se pa dopolni s suho krmo, senom, slamo, rezanico, ki nima mnogo beljakovin. Polagoma sc zviša množina zelene krme ua polovico in tri četrtine in na koncu preidemo k popolnemu zelenemu krmljenju. Zelo se priporoča mešati med zeleno krmo nekoliko slame. Pri tem živina bolj počasi žre krmo in jo boljše prebavi. Slama ublaži tudi napenjanje, ki jo povzroča mlada krma. Čim starejša postaja krma, tem manj pomena ima dodatek slame. Pri zelenem krmljenju je upoštevati še nekatere važnejše točke. Velo zeleno krmo ne smemo polagati živini Taka krma napravlja v želodcu trde kepe, ki ne pridejo dovolj v dotiko z želodčnim sokom, vsled česar se slabo prebavi in je navadno povod napenjanja. Torej ne smemo jo hraniti nad en dan, ker se ogreje in ovene. Krmo si napravimo, če je količkaj mogoče po dvakrat da dan; uro po solnč-nem vzhodu in zvečer predno se napravi zora. Po dnevu, posebno ob hudi vročini, se naj zelena krma ne kosi Spravimo jo iz njive ali travnika čimprej v hladen senčnat kraj, nikakor pa ne v hlev, ter jo na tanko razgrnemo. Od dežja mokro pičo pomešamo s slamo ali senom. Mokro deteljo je najboljše položiti na mrežo iz lat, da se tudi ocedi in osuši ter se ne ogreje. Če pokladamo ostarelo deteljo, travo ali pitnik, dodamo živini kot priboljšek Se nekaj tečnih krmil; medtem ko jih pri mladi piči živina ne potrebuje. Konji, ki se krmijo večinoma z deteljo, grašico ali esparzeto, opravljajo sicer lahko manjša dela, pri težkem delu pa se močno potijo in kmalu utrudijo. Vsled velike množine vode v zeleni krmi, potrebuje jo konj mnogo, da se nasiti, a tem se pa želodec in druga prebavila močno razširijo in delovanje pluč se zmanjša. Zelena piča se naj torej delavnim konjem poklada samo v majhnih množinah kot priaatek. Za prašiče, ki rastejo, je zelena krma zelo važna, vendar je priporočljivo dodajati jim zraven tudi še druga krmila. Gospodarska obvestila. DENAR. g Vrednost denarja 23. aprila: lira Din 3.5£, dolar (ček) Din 80, dolar (denar) Din 79.—, francoski frank Din 5.35—5.40, švicarski frank Din 14.25, čehoslovaŠka krona Din 2.35, funt šterling Din 350, 10.000 avstrijskih kron Din 11.40. CENE. g Ljubljanski trg. G o v e d i n a: v mesnicah po aiastu: goveje meso I. vrste 23 do 25, II. vrste 20 do 23; jezik 25; pljuča 8 do 10; jetra 20 do 25. T e 1 e t i n a : telečje meso I. vrste 28 do 30; II. vrste 25 do 28; jetra 30. S v i n j i n a : prašičje meso I. vrste 35, II. vrste 30; jetra 25 do 30; slanina trebušna 34; mast ameriška 29 do 30, domača 37.50 do 38; prekajono meso I. vrste 40 do 45, II. vrste 30 do 40. Drobnica: koštrunovo meso 19 do 20; jagnjetinn 25; kozlovina 30. Klobase: krakovske 58 do 62; debrecinske 58 do 60; kranjske sveže 50; kranjske polprekajene 50. Perutnina (komad): piščanec majhen 25j ko- koš 30 do 50; petelin 30 do 60 Din. Kava (Din za kg): Portorico 70 do 72; Santos 46 do 50; Rio 38 do 44; pražena I. vrste 92 do 100, II. vrste 72 do 80, III. vrste 52 do 56. Sladkor: kristalni beli 19; v kockah 21. Kavina primes 25. R i ž : I. vrste 12 do 14, 11. vrste 8 do 11. 01 j e (liter) : nimizno 27, jedilno 24. Vinski kis 5.50. Rižev škrob (kilogr.) 20; pšenični škrob 15; koruzni šrob 12. Testenine I. vrste 18, II. vrste 11 Din. — 1 liter mleka 3 do 3.50, 1 kg surovega masla 50 do 55,1 kg čajnega masla 70, 1 kg masla 60, 1 kg bohinjskega sira 60 do 65, eno jajce 1 do 1.50 Din. — Sladko seno 125 do 150; polsladko seno 100; kislo »eno 75; slama 7!5 do 100 Din za stot. g Celjski trg. Govedina v mesnicah 23 do 25 Din, na trgu 22 do 24 Din; teletina 25 do 30 Din; svinjina 30 do 35 Din; slanina 30 do 38 Din; prekajena svinjina 40 do 46 Din. — Kava: »Portorikoc 68 Din, »Santos« 48 Din, »Rio« 40 Din; sladkor kristalni 20.50 Din, v kockah 22 Din; bučno olje 36 Din, namizno olje 30 Din. — Moka: »00« 6.25 Din, »0« 5.80 Din, >2« 5.50 Din, »3« 5 Din, »4« 5.50 Din; kaša 5.80 Din; ajdova moka 6.30 Din (na drobno po 20 par več). — Krma: sladko seno 87.05 Din, pol-kislo 75 Din, kislo 50 Din, slama 50 Din. g Cene umetnim gnojilom so ostale t glavnem nespremenjene, le superfosfat jo nekoliko osabel. Kupčija se ne razvija baš povoljno. Ceno na debelo: superfosfat 120 do 125 Din, z vrečami, brutto za netto, fran-ko postaja naročnika; apneni dušik 325 do 330 Din z vrečami; 17odstotna do 18 odstotna Thomasova žlindra 155 do 160 Din z vrečami, brutto za netto, franko postaja naročnika; 40odstotna kalijeva sol 155 Din z vrečami za 100 kg. Zaloge čilskega solitra so majhne; 1 kg stane 5.5 do 6 Din. ŽIVINA. g Cene živini, dne 16. aprila. Na današnji sejm so prignali 170 konj, 17 volov, 29 krav, dve teleti in 183 prascev za rejo. Povprečne cene za kg žive teže: voli I. vrste 13.50, II. vrste 12.50, III. vrste 11, krave za klobase 8 do 9, za pleme okrog i2.50, teleta 16 do 17 dinarjev. Par prascev, 8 do 10 tednov starih, je stalo 800 do 1000 Din. Par dobrih konj se je tržil do 20.000 Din. Kupčija je bila srednja. Zunanjih kupcev ni bilo. Ceno so nekoliko oslabele. Dogon je bil zato tako majhen, ker so kmetje zaposleni pri delu na polju. — Zagreb, dno 17. aprila. Sejem je bil prilično živahen. Dogon domačih volov je bil večji nego na prošlih tedenskih sejmih. Cene pa so napram prošlim sejmom ostale v glavnem nespremenjene. Telet je bilo dovolj, toda večinoma slabše vrste; radi velike ponudbo so jim cene dalje padle. Ravno tako je bilo mnogo svinj, ln sicer same mršave. Nadalje Ie bUo mnogo konj, ki so se slabo trgovali, cer zunanjih kupcev ni bilo. Krme je bilo dovoženo v večjih količinah. — Cene za kg žive teže so bile: voli domači I. vrste 15 do 16.25, II. vrste 13 do 14.50, III. vrste 10 do 12, bosanski voli I. vrste 12.50 do 13, II. vrste 11.50 do 12.50, III. vrste 10 do 11, krave domače I. vrste 13 do 15, II. vrste 12 do 13.50, III. vrste 9 do 11, teleta 12.50 do 15, telice domače 12 do 14, svinje mršavo 20 do 22.50 Din. Krma: seno 75 do 125, otava 125 do 150» detelja 126. do 150, slama 75 do 100 Din. Konji koinad: tovorni 15 do 17.000, težki 13 do 15.000, »dhki 10 do 11.000, kmetski 6 do 7.000, fijakerski 4 do 5.000, jezdni 8000 do 10.000 Din. — Maribor: Na zadnji svinjski sejem je bilo prignanih 374 svinj, 2 kozi in 2 ovci. Cene so bile sledeče: mladi prešiči 5 do 6 tednov stari 275 do 300 Din, 3 do 4 mesece stari 600 do 625 Din, 5 do 7 mesecev stari 805 do 900 Din, 8 do 10 mesecev stari 1050 do 1125 Din, 1 leto stari 1350 do 1450 Din, 1 kg žive teže 15 do 19 Din, 1 kg mrtve teže 22 do 25 Din, 1 koza 225 do 350 Din, ovca 300 do 350 Din. DAVKI. Opomin davkoplačevalcev. Davčna okrajna oblastva so ali pa bodo v najkrajšem času pričela razgrinjati na vpogled sezname predpisanih davkov in sicer: dohodnine za leto 1923, p ometni davek za leto 1923 in hišnona'"cmni davek zr leto 1924. Seznami bodo na vpogled za vsak' občino pri njenem županstvu, v občinah, kjer je nastanjen davčni urad, pa pri tem uradu, ne pri županstvu. Svoj davčni predpis si lahko vpogleda vsak davkoplačevalec skozi 15 dni, od dne dalje, ko oblastvo seznam razgrne. Razgrnitev objavi oblastvo potom županstva na običajni način (oklic pri farni cerkvi in z naznanilom na občinski deski). Ko poteče 15 dni določenih za vpogled, prične teči 15 dnevni prizivni ali pritožni rok. Če je seznam n. pr. razgrnjen od 15. do 30. aprila, prične prizivni rok s 1. majem in traja do 15. maja. Do 15. maja je v tem primeru treba vložiti priziv pri davčnem okrajnem oblastvu ali osebno, ali po pošti. Torej pazite, kdaj bo seznam razgrnjen. Kdor vlaga priziv zadnji dan priziv-nega roka po pošli, naj pazi, da ga odda priporočeno. Le tako more davčno okrajno oblastvo smatrati priziv za pravomočen. če je priziv oddan zadnji dan na pošto navadno, ne priporočeno, je prepozen in ga mora oblastvo takoj zavrniti zaradi zakasnelosti. Vsak priziv je treba kolekovati z 20 Din. če ni priziv zadosti, ali pa sploh ne kolekovan, pozove oblastvo prizivnika, naj donese kolekovnino v 30 dneh. če je tudi v tem času ne prinese, se o prizivu ne ura-duje. Gornja navodila veljajo za vse tri vrste omenjenih davkov. Pač pa morajo davkoplačevalci, kadar sestavljajo priziv, paziti, proti kateremu davku se pritožujejo ln to zato, ker sta odmerna podlaga in čas, ki so zanj predpisani, za vsakega drugačna. a) Dohodnina Pri dohodnini za davčno leto 1923 je merodajen dohodek leta 1922. Zato pazite, da v prizivu navajate razmere leta 1922 in baš na podlagi razmer tega leta izpodbijate davčni predpis. Sicer se vam utegne pripetiti, da vam prizivna komisija zavrne priziv vsled tega, ker se zagovarjate z razmerami nemerodajnega leta. Davkoplačevalec, ki za leto 1923 ni vložil dohodninske napovedi, naj redno ne dela priziva, ker ga bo prizivna komisija navadno zavrnila, češ, da je bil kontumaci-ran. Ako pa kdo teh davkoplačevalcev misli, da se mu je napravila krivica s previsokim davčnim predpisom in meni, da ima zato verojehie dokaze, naj le vloži priziv; ker v tem slučaju bo tudi prizivna komisija 8' imela toliko uvidevnosti, da bo spregledala kontumac in upošteva priziv. Končno je omeniti še glede dohodnine za leto 1923, da je po zadnji odredbi lin. delegacije v Ljubljani tudi za to leto zvišan eksistenčni minimum od 10.000 K na 20.000 K, tako, da bo dobršen del dosedanjh davkoplačevalcev, posebno kmetiških posestnikov rešen davčne obveznosti in ne bode plačeval dohodnine. Tisti med temi zadnjimi, ki jim je bil na podlagi davčnega predpisa za leto 1922 že predpisan dohodninski davek za leto 1923 in so ga plačali, naj bodo glede plačanih svot brez skrbi, ker se jim oodo iste zaračunale na druge predpisane davke. Če pa nimajo nikakega drugega davčnega predpisa in zaostankov, pa na prošnjo vrnile. b Prometni davek. Proti predpisu tega davka ima pravico pritožbe le oni davkoplačevalec, ki je vložil napoved o svojem prometu. Pritožbe takih davkoplačevalcev, ki te napovedi niso vložili, mora davčno oblastvo takoj zavrniti. Podlaga za predpis prometnega davka za leto lt>23 je promet davkoplačevalcev v letu 1922. Ker bo v najkrajšem času predpisan tudi prometni da-vck za leto 19l4, pazite, da nc boste zamenjavali v pritožbah predpisov in razmer, m^rodajnih za ti dve leti, ampak vedno izvajali pritožbo proti predpisu za leto 1923 iz razmer in prometa leta 1922, ono proti predpisu za leto 1924 pa iz prometa leta 1923. Pri prometnem davku je omeniti še to, da so v razgrnjenih seznamih le predpisi onih davkoplačevalcev, ki se jim davek odmerja pavšalno, torej niso' med njimi oni davčni zavezanci, ki morajo voditi knjigo opravljenega prometa. (To so le talci, ki imajo letnega prometa 360.000 Din ali več in plačujejo davek četrletno.) Ti drugi dobe, ako najde komisija njihov promet prenizko napovedan in jim zviša davek, posebne plačilne nal«ge. Vsi drugi pa so v teh seznamih. c) ilišMonujomui davek. Predpisan bo za leto 1924 na podlagi najemnin leta 1923. Zato je v prizivu paziti, da ne zamenjate merodajnega leta. Ker ima pri tem davku davčno oblastvo v napovedi večje nadzorstvo nad pravilnostjo napovedane na-jemščine vsled sopodpisa najemnikovega in odmeri potem samo predpisani odstotek od te najemnine, bodo pritožbe proti temu davku bolj redke. Pripomnimo še, da zavzemajo večji del davčnega predpisa občinske in avtonomne doklade, zato naj vsak davčni zavezanec raje natančno pregleda svoj predpis, kjer je vse to predpisano ločeno, mesto da bi si po nepotrebnem delal stroške s prizivom. PROMIT. g Italijanski železniški načrti. — Vsled političnega in gospodarskega zbližanja naše države z Italijo so postali pereči razni italijanski železniški načrti, katere italijanski gospodarski krogi resno razmotrivajo. V prvi vrsti je omeniti dva načrta: direktni promet Benetke—Ljubljana in Trst—Reka. Direktna zveza Benetk z Ljubljano potrebuje le 56 km nove proge, da bi se osrednjo postajo Gorica zvezalo na eni strani s Čer-vipjanom, na drugi strani pa preko Ajdovščine, Cola in Ilrušice z Logatcem. S tem bi se sedanja zveza skrajšala za 70 km in bi kraji, po katerih bi se napravila n»va BftL ga, gospodarsko veliko pridobili. Rešite, vprašanja je jasna in ni dosedaj proti nM nihče resno ugovarjal, dočim obstoje *leS zveze Trsta z Reko trije različni načrtu prvi v tem, da se zveže obstoječe proge Her-pelje—Pulj in St. Peter—Reka, drugi, da i« od Herpelj zgradi npva proga na Reko pre. ko Novega grada in Sapijan, tretji pa, ima največ pristašev, predvideva novo j go iz Trsta v Buzet, odtod v dolino CepiJ. kega jezera in s predorom prekora Učke» Lovran, Opatijo in Reko. V Primerju pričakuje, da se bo vlada odloČila v di krajšem času. IZVOZ IN UVOZ. glzvoz našega vina v Češkoslovaško, »Narodni Listy< v Pragi priobčujejo, da s« je češkoslovaški generalni konzul v Belgradu pogajal z jugoslovanskim ministrom ta govine glede izvoza našega vina v Češkoslovaško. Upati je, da 6e bo ta izvoz povečal, a za kompenzacijo se bo izvažal« češkoslovaško pivo v Jugoslavijo. RAZNO. g Pridelek vina v naši državi je zna šala v letu 1923. po podatkih ministrstva poljedelstvo in vode okrog 5,115.000 lil. Za domačo potrebo bi zadostovala nedvomuo le polovica te količine. Ako bi mogli drugo polovico izvoziti, bi dobili zanjo ekrog eie in pol milijarde Din. Toda izglodov ia iz voz skoro ni ni kakih in tako se bo večina pridelka izpila pri nas doma. Če je takšno popivanje baš v korist ljudskega zdravja, je dvomljivo. g Proizvodnja svile v naši državi. Naša industrija svile se v zad*jem časv dokaj po voljno razvija. Letošnja kampaaja predvl deva ugodne uspehe. Kakor se poroča, se ceni, da bo produkcija v tem lehi znašala 50.000 kg sirove svile in 50.000 kg ostaliS drugih fabrikaiov. Za to kampaajo so tvor niče svile popolnoma preskrbljene a sira-vinami, tako da v tem pogledu ne bo tež-koč. Tvornice, ki se nahajajo v Novem Sadu, Paučevu in Kanjiži, bodo mogle deliti z polno paro. Za to leto se ceni, ia se bo dobilo v nasi državi okrog 450.000 kg sirovih kokonov ali 150.000 kg suhik koke-nov kar bo popolnoma zadostovalo za potrebe tvornic. g Napredovanje v primorskem na« rodnem gospodarstva. 2c pred vojno »ti bila značilna za naše primorske dežel« dva pridelka: vino m zgodnje sadje. T»«w ravno trti in sadnemu drevju je vojna aaj" manj prizanesla. Ali kljub temu 83 v zadi njih letih kaže na obeh poljih lep napre-1 dek. Goriška je I. 1922. pridelala vina 179.000 hI, lani pa kakih 20.00« hI več. U škoda, da 9procentno primorsko vino, »e more v inozemstvu uspešno konkurirati I z llprocenlninii italijanskimi vini. Vins"a kupčija je v splošnem zelo slaba, to pa zato, ker so meje za izvoz na severu za" prte. Kar se tiče sadjarstva, je zaznamo* vali tudi tu napredek. Lani jc prišlo sa»o cejšen napredek. Lani jc prišlo safflO zgodnjih čresenj na trg okrog 14.000 k vin* talov, Največ se je eksportiralo v Ame-1 riko. Na goriškem trgu se je prodalo V; 1. 1923. 54.106 kvintalov sadja in zelenjave (Dalje etej na uaslednji strani epo. Sušca meseca kopljejo korenine. Ve-jai koren in prsni koren, sladke koreni- m°\ bodica, bluščeva korenina, bezgove, habatove, brinjeve, orehove, kopnvine in drugo se rabijo dom za kje in prah, mazila, in se prod&joTaK t Že lani so naročale lekarne ^ časopisih, kaj in kako naj bi nabirafci £ (Dalje gloj t naslednjem stolpcu »podtdl) W ■ Zakaj moramo v konsumno zadrugo. Imate mnogo konsumnih zadrug po deželi, katerih večina pn le slabo napreduje. Zakaj? Zato, ker se člani veliko premalo zavedajo, kakšno moč bi imela taka kon-sumna zadruga in koliko koristi bi jim prinašala, ako bi ji držali zvestobo. Zadruga izloča prekupce. Vse konsumne zadruge, najsi se imenujejo nabavne in prodajne, gospodarske, kmetijske, ljudske zadruge, imajo namen, da dobavljajo blage naravnost, to se pravi brez posrednikov, prekupcev in mešetarjev svojim članom. Čimbolj boste torej kupovali blago pri svoji zadrugi, tembolj boste izpodrivali preštevilne trgovce, posrednike in prekupce, ki so mnogokrat prave pijavke. Dobro zaslužijo ter lahki živijo na račun vaše neorganiziranosti in nezvestobe. En zelo važen vzrok draginje je ravno ta, da gre blago od tistega, ki ga pridela in izdela, skozi roke številnih prekupcev, preden pride v roke onega, ki ga potrebuje. čimveč prekupcev je vme3, tembolj podražijo blago. Namen zadruge j>a je, izpodriniti in izločiti nepotrebne posrednike. Zadruga uravnava cene. Konsumna zadruga uravnava cene in zlasti drži roko nad trgovci, da ne gredo s cenami previsoko. Ako bi konsumnih zadrug ne bilo, ste na milost in nemilost izročeni posrednikom, prekupcem. Kjer se je blagovna zadruga ustanovila, je naletela na najhujši odpor s strani trgovcev, ker so se bali konkurence in so uvideli, da ne bo zaslužek več tako velik in tako lahak. Zadružni dobiček — naS dobiček. Kar daste zaslužiti blagovni zadrugi, to ni izgubljeno, temveč ostane vaše, ker sto kot zadrugar solastnik vsega zadružnega premoženja. Kar pa daste zaslužiti trgovcu, je za vas za vedno izgubljeno. Ni se šo našel trgovec, ki bi bil začel od svojega obilnega premoženja deliti onim, ki so mu do tega premoženja pomagali, svojim odje, malcem. Zadruga ne odira. Konsumna zadruga daje blago po lastni ceni, kolikor Je sama plačala z dobavo stroškov uprave: prevoz, plače, obresti, najemnina in drugi stroški. Trgovec naravno skuša pri vsakem blagu čimveč zaslužiti in lo toliko uravnava svoje cene, kolikor jo vsled konkurence, zlasti vsled zadružno konkurence k temu prisiljen. In čimveč zasluži trgovec, tembolj za sposobnega so smatra. Niti na misel mu no pride, da to največkrat ni uspeh njegove sposobnosti, ampak posledica neprimernega odiranja odjemalcev. Če je v nekaj letih postal milijonar, ga navadno ne grize vest, da je svoje odjemalce odiral. Nasprotno živi v prepričanju, da je milijone zaslužil samo s svojo sposobnostjo in si še domišljuje, da za sposobnost poleg milijonov zasluži šo — visoko odlikovanje. Zadruga prodaja le za gotovino. Zadruga daje redoma blago le za gotovo plačilo. V tem pogledu mora delovati vzgojno na vse člane, da se navadijo potrošiti le toliko, kolikor zaslužijo in ne več, da so navadijo iztezati noge po odeji. Slabi prijatelji pa so vam trgovci, ki vam dajejo blago iu kredit. Blago na kredit je dražje. Z nakupi na kredit vas dobijo trgovci popolnoma v svojo pest. Z nakupi na kredit začnete mnogokrat lahkomišljeno gospodariti in postanete sužnji onega, pri katerem ste so zadolžili. Zato se držite zadruge, ki vam na kredit ne prodaja, ker vain hoče dobro. Pomagajte zadrugi do lastnega premoženja — 1 zvestobo. Kar zadruga otl članov zasluži, to se nabira kot zadružno premoženje, to je premoženje članov. Dolžni ste kot člani pomagati zadrugi, da pride čimprej do po- brali, gotovo se oglasijo letos zopet Po bukvarnah se dobi knjiga »Naša zdravila«, kjer je popisano, kako se naredi to in ono mazilo in kaplje, Domoljub bo prinesel večkrat kak priprost nasvet Seznanite se torej gospodinje zopet z zelmi, ki so čuvale zdravje naših dedov, učite otroke spoznavati rastline sploh, več zanimanja ko bodo imeli dečki za rastlinstvo, manj jih bo mamil alkohol. KUHINJA. Spomladanska juha. Naberi zelenega petoršilja, trpotca, rmana, prav malo vejico lušterka, pehtrana, mete, meliso, regrata, jagodovega perja, salate, Spinače, kopriv, janeževega perja, krebuljce, drobnjaka, vse osnaži, operi in drobno zreži, vsega skupaj naj bo za dve pesti. Nato razgrej v kozi k.a jajčno velikost surovega masla ali toliko masti; prida] erezan^ zeleniavo, med kate- ro si zamešala 2—3 jajca in dve do tri posti na kocke narezanega kruha. To duši med večkratnim mešanjem četrt ure, nato prilij dva litra gorke vode, pridaj še pre-žg*nja, ki si ga pripravila iz masti in mo-l.e (vsakega eno žlioo), osoli, pokrij in kuhaj pičlo pol uro. — Ako nimaš vsega opisanega zelišča, daj samo polovico. Rezančnj kuh s svinjino. Napravi iz dveh in pol litra moko testo, ga razvaljaj in osušene krpe zreži na prst šli oke rezance. Skuhaj jih v slani vodi (10 minut), kuhane odcedl. Medtem pa vmešaj 4 žlico kisle smetane, 2 rumenjaka, 1—2 pesti dri* bno zrezane prekajene in kuhane svinjine, veliko pest drobtin, sneg dveh beljakov, nekoliko drobno zrezanega zelenega petoršilja in odcejeno ter ohlajene rezance, vse dobro premešaj ln stresi v dob-o pomazan In z drobtinaml potreseno pekačo (pleh), ro vrhu iejftoi razravnaj in peci četrt uren h-ebnega lastnega premoženja. To je važno orviS radi tega, da more zadruga konkurirati s trgovci, Ako trgovec dela z lastnim premoženjem, zadruga pa s tujim, od kate-reca mora plač« ati visoke obresti, potem ie zadruga v neugodnejšem položaju nasproti trgovcu. Ako pa pomagate zadrugi timprej do lastnega premoženja, vam bo ona to vašo pomoč bogato poplačevala, ko vam bo lahko koncem leta od tega, kar ste tekom celega leta kupovali, dovoljevala po- ^ISte" Delaj in vztrajaj! Držite se zadruge in imejte pri tem pred očmi načelo angleških konsumarjev, ki glasi: »Delaj in vztrajaj!« Slabi so tisti zadrugarji, ki hočejo od mlade zadruge, ki je še takorekoč / plenic:'1 imeti vse ceneje. Pomagajte zadrugi od začetka z zvestobo na noge! Vztrajajte in delajte, da pride zadruga v red s poslovanjem in do lastnega premoženja, pa boste videli, kako vam bo delo in vztrajnost poplačala. Zadruga se drži načela: zvestoba m zvestobo. Ako ji boste vi zvesti v začetku, vam bo kot močna zadruga poplačala to zvestobo ne le s pritiskom na trgovce in ne le s popusti za vaše nakupe, temveč vas bo rodila do boljšega gospodarstva, vzgajala in izobraževala. Orlovski stadion. Najvelikopoteznejša akcija, ki je potegnila nase največjo pozornost vsega slovenskega naroda, je gotovo gradnja orlovskega stadiera v Ljubljani. O'o V katoliškem shodu, ko se je takorekoč v potu obraza prostovoljnih delavcev (veliko inteligence) mogel pripraviti vsaj zasilni prostor za nastop 2000 telovadcev in do 50.000 gledalcev, je moral vsak udeleženec sprevideli, da je to najsmelejša, a tudi najpraktič-nejša poteza zgraditi v Ljubljani stalno te-lovadišče, kjer se bodo prirejale najznamenitejše in najobsežnejši) prireditve, telovadnega, športnega značuja itd. Razgled po velikih evropskih mestih, Berlin, Pariz, nam kažo razmah telovadbe in športa predvsem v njihovih stadionih, kjer je edino mogoče razviti vse panoge telovadbe in prirejati telovadne nastope in tekme.^ Naša orlovska organizacija je tehnično že tako se povzpela, da je stalen stadion nujna zahteva. Zato mora vsakdo le pozdraviti ta načrt in pomagati, da se že Mčeto delo zgradbe nadaljuje in konča. Da 6e omogoči gradnja velike akcije, pozivamo vso katoliško slovensko javnost, da se v tekočem letu najiskreneje okleue tega podvzetja in naj kolikormoč žrtvuje v denarnih prispevkih, ki jih bodo pobirali fln naši orlovski odseki, ali pa jih blagovolite poslati direktno na Orlovsko podvezo, Ljubljana, Ljudski dom. Zlasti naj se zavežejo premožnejši slo-I') da bodo vplačali osnovni kamen po 1000 dinarjev, ki jih lahko plačujejo v obrokih, »sakdo, ki prispeva osnovni kamen, ima dosmrtno pravico do brezplačnega sedeža "a vseh prireditvah, ki se bodo vršile na stadionu, Stadion naj postane spomenik, najlepši 11 kar jih zmore Slovenija, spomenik kajake požrtvovalnosti. Naša mladina potrebuje podpore vsega naroda, da vzraste rod, ld bo telesno čil ln krepak, duševno poln idealov in resnosti, zato naj vsakdo položi svoj narodni obolus na areno Stadiona. KATOLIŠKI ŽELEZNIČARJI ČASTILCI SRCA JEZUSOVEGA. V Mont-Joli v Kanadi so tamošnji železničarji z lastnimi prispevki postavili na javnem trgu kip Srca Jezusovega, katerega so posvetili preteklo jesen. Občudovanja vredna je bila požrtvovalnost železničarjev, s katero so pripravili cele vagone svežega cvetja za to slovesnost. Tudi so vsi na dan, ko so odkrili kip, prejeli sv. obhajilo. Ni čudno, da jih je v slavnostnem nagovoru p. Britard javno pohvalil radi njihove verske vneme, obenem pa seveda tudi pripomnil,- da Kristus hoče poleg zunanjih slovesnosti kraljevati pred vsem b svojim naukom in milostjo v Človeških srcih. Književnost. ŠMARNICE 1924. »Na Sv. Goro« se imenujejo Šmarnice za loto 1924. in bodo prav kmalu na razpolago v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. /sebina je zelo mnogostranska: sleherni dan obravnava novo tvarino, ki je zelo zanimiva. 1. dan obsega najstarejšo zgodovino, na Iv sledijo sami jako privlačni naslovi n. pr. Turške grozote, Marija in pastarica, Škodljivci in sovražniki sv. Gore, Razvoj svetogorskega svetišča, Sveto-gorska čudodelnioa, Kronanje, Svetogorska božja pot zatrta, Božja pot slovesno zopet otvorjena, Marija beži pred bojnim viharjem, Marija begunka v Ljubljani, Marija se vrne v Gorico itd. Natančna cena danes še ni znana (znašala bo 20 do 40 Din). Naročila sprejema že danes Jugoslovanska knjigarna " Ljubljani. — h prejšnjih let 30 v Jugoslovanski knjigarni dobiti še sledeče šmamice: Dr. Jožef Jerše, Lavretan-ske šmarnice (Din 30); Valentin Bernik, Marija ln sveta maša (Din 20); Šmarnice arskega župnika (Din 20); dr. Josip Jerše, Znamenje na nebu (Din 30). 1 VRTNARSTVO, nova knjiga višjega nadzornika g. Martina Humeka bo izšla v nekaj dneh. Kdor hoče svoj vrt tako obdelovati, da bo imel od njega največ haska in koristi, naj si to knji-: go nabavi. Cene za knjigo danes še ne mo-j remo povedati, ker nam še niso znani do-| bavni stroški. Vemo pa, da cena ne bo vi-' soka. Sicer bo pa nudila knjiga toliko praktičnih in koristnih navodil, da se bo slehernemu, ki poseduje kaj vrta, takoj izplačala, če bo hotel upoštevati njene preizkušene nasvete. Knjiga bo izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. JOS. JURČIČA SPISI ki jih je priredil profesor dr. Ivan Gra-fenauer, s p sedaj popolni in obsegajo 10 zvezkov. Cena je zelo nizka; vseh deset zvezkov vel.ja namreč 200 Din, vezani veljajo pa 300 Din. Vsak zvezek se dobi pa tudi sam zase po 20 Din, oziroma vezan po 30 Din. Glavne povesti teh zvezkov so: I. Jurij Kozjak. — Domen. II. Jurij Kobila. — Tihotapcc. III. Deseti brat. — Nemški valpet. IV. .Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. V. Sosedov sin. — Med dvema stoloma. — VI. Dr. Zober. — Tugomir. — VII. Lepa Vida. — Lipe. VIII. E razem Tatenbaeh. — Bojim sc te. — IX. Rokovnjači. — Ponarejeni bankovci. X. Slovenski sveteo in učitelj. — Veronika Deseniška. Poleg teh povesti obsegajo zvezki še mnogo manjših pripovednih spisov, ki jih tu nismo^navcdli. Josip Jurčič je slovenski Eripovcdnik, ki ga naše ljudstvo najrajši ere. Res je, da so poznejši pripovedniki v marsičem prekosili Jurčiča, toda glede poljudne izbire snovi iz narodnega življenja, glede slikanja zdaj že skoro iz-ginilih vaških posebnežev in čudakov, glede pristnosti jezika vaških očakov menda Jurčiča šc »ihče ni dosegel. Dr. Grafenauerjeve opomnje ob koncu vsakega zvezka so prav posebno zanimiva. Pojasnjujejo mi m kaj je Jurčiča napoti-lo; da jo pisal povesti dotičnega zvezka, kje je dobil snov za povest, kje ia poa katerimi razmerami jo je pisal, na kaka zgodovinska dejstva se naslanja i. t. d. Velika prednost te izdaje Jurčičevih spisov je tudi nizka cena. Deset obširnih! zvezkov za 200 Dih ne bo nič več mogoče oskrbeti, za to bo šla ta izdaja v velikem številu med naše ljudstvo, kateremu ie namenjena. Dobi so v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. - , ZOPER SLABOKRVNOST, BLEDICO, SLABO PREBAVO in OSLABELOST vsake vrste pripe« ročajo zdravniki najbolj aromatično ŽELEZNATO TINKTURO, ki jo izdeluje lekarna na Vrhniki. Ista ne kvari zob in ie izvrstnega okusa, zato i« v t V« vajo z najboljšim uspehom odrastli in otroci. PoU litrska steklenica stane 20 Din (80 kron). Razpw šilja se poštnoobratno vsaka količina, priporoča pa se naročiti 3 steklenice naenkrat. — Pišite aa lekarno pri .ANGELU VARIHU« na VRHNIKI) Sprejmem pekovskega UČENCA v starosti 14 Mama, poglej no, Waldi me vabi k sebi na svoj rojstni dan. Kajne, saj mi do-voliš, da v torek pojezdim na Hals?« Mama se je smehljala in rekla: »Sam da bi jezdil na ^als? Ljubi Nooi, misliš, da najdeš pot? t »O, mama, poznam jo kakor svojo torbo. Sem bil že tolikokratov tam.« »Seveda, pa že kedaj sam?« »Ne, še a-i; pa vendar vzlic temu najdem po*. In vrhtega bom jezdil Granija. Saj veš, da ta nikoli ne zgreši poti.« Grani je bil najboljši in najzanesljivejši izmed naših jezdnih konj. In da se je nanj res moglo zanesti, tega mama ui mogla tajiti. Mali islandski konji so bili vendar znani radi svoje čudovite spretnosti na potovanju. Celo ce na poti jezdec zablodi, je treba spustiti le vajeti in vse prepustiti konju. Ta nikoli ne zaide, tudi ne v megli ali snežnem viharju. nji naj bi služil za prenočišče, sprednji pa za valenje. Ne pozabimo spomladi kurnice osnažiti in kolikor mogoče z apnenim he-ležem pobeliti in na ta način razkužiti mrčesa in nesnage. Tudi grede ali drogove pomažimo. Najbolj prikladni drogovi so navadno strešne late do 5 cm široke in zgoraj zakrožene. Kdor hoče v perotninarstvu uspešno napredovati, se mora tudi zanimati za perotainarska predavanja in tečaje, ki se vsakoletno vršijo na kmetijski žpll na Grmu. ^ 'Zato je mama odgovorila: »Dobro, moj otrok, ta težkoča je odstranjena. Imam pa še drug pomislek: Kakšno vreme bo? Če na bo lepega vremena, tedaj o tem sploh govora ni.e Brž odgovorim: »Vreme bo lepo; to vem gotovo, mama. Torej mi dovoliš?« »Seveda, če bo vreme ugodno, ti do" volim.« Od veselja sem poskočil in takoj tekel i k očetu, da mu naznanim veselo novico, j Njega ni bilo treba prositi za dovoljenje, ker je take stvari vedno prepuščal mami. Oče je vprav sedel pri pisalni mizi in pisal. Pokazal sem mu pismo, povedal vse, kako in kaj, ter pristavil, da mi Je bila mama že dovolila. Pomenljivo me je gledal postrani ter dejal: »Na Hals da bi jezdil? Je mama rea dovolila? To ni igrača!« »O ne, očka, Grani in jaz poznava pot; tudi čuvaja vzam«m seboj. Ta teče vedno naprej in kaže pot.« Čuvaj je bil naš domači pes; majhen ia zvit, a zanesljiv kužek, ki je res na vseh naših potovanjih tekel pred konji, kakor bi jim hotel kazati pot. »To mi ne gre v glavo,« je nadaljeval oče, »pomisli, saj je še zima. In če te %&■< loti snežni vihar, se kaj lahko zgodi, da te' žamete. No, Noni, kaj praviš k temu?« »Oh, očka, nič ne bo hudega, in čeprav, saj bi me brž našli ia spravili domov.« »No, zdi se mi, da se za take »malen-{ kosti« še zmeniš ne... Sicer pa utegnemo i do torka vso stvar še premisliti.« j >Očka, nič hudega ne bo.« Po teh besedah sem stekel Iz sobe. Dnevi so potekali in nič ni snežilo. Naslednji dan, v ponedeljek je bilo Jasno In mrzlo. Srce mi je od veselja poskakovalo, ko sem videl, kako lepo se mi Izpolnujejo nade na potovanje. Ravno ta ponedeljek Ja neki mož iz mesta kanil jezditi na Hals. Zato ga je moja mama prosila, naj onim gori sporoči, da pridem naslednji dan proti poldnevu k Waldiju, če bo vreme ugodno. Bil sem od samega veselja v sedmih' nebesih. V torek zjutraj je bilo vreme sicer fo lepo, vendar ne vec tako čisto in jasno kot prejšnji dan. Pravočasno sem se opravil za pot h* dovolili so mi, da sem šel po konja. Pasel se Je med griči proti zapadni strani, skoro pol ure proč od mesta. Preden sem se poslovil, Je mama re* kla: »Ko dobiš Granija, prijezdiš najprej še sem, ne? Ob desetih pa potem že lahko odjezdiš na Hals.« To sem ji obljubil. ^ Da bi Jo bil vendar ubogal! Sel sem tedaj ven In poklical psa. čudno, da proti svoji navadi danes Čuvaj n£ kazal nobenega posebnega veselja, da bi šel z menoj. Sicer je na poziv takoj prišel k mehi, se mi dobrikal in mahal z repom, A hipoma ie skoro bojazljivo prišel obll-zovati nagobčnik, vmes pa se Je BkrivaJ oziral name, povesil rep In uhlje, se počasi aaokrenil in poskušal, kako bi jo neopa ženo pobrisal. To vedenje me je osupnilo. Ali je morda slutil nesrečo? Rad ali nerad sem to skoro moral verjeti, kajti nikdar prej se sicer »i obotavljal iti na potovanje. Večkrat sem ga moral poklicati, da je slednjič ubogal. Nato sem sel v hlev, vzel s klina pri vratih jezdno opravo, majhno sedlo in za-prego. Sedlo sem del na hrbet, zaprego pa zavihtel prek rame in tekel s kužkom k zapadnem obronku. Hitel sem, kar se je dalo, ker sem se bal, da še zadnji trenutek utegne kdo prekrižati moje lepe načrte. — Nebo se je stemnilo in sever je pihal... V6aj tako, mislim, se mi je tedaj zdelo. Oh, saj ni nič, sem se tolažil. Gotovo se le varam. Kajti na noben način sedaj ne sme biti vreme grdo; ne, za nobeno ceno na svetu. Ko sem kake pol ure tekel k griču, sem Granija takoj našel. Brž sem ga ujel. Saj me je poznal in bila sva dobra prijatelja. Zato mi ni povzročal kakih neprilik in je bil takoj voljan da ga zaprežem in ose-dlam. Že som hotel jezditi domov, pa sem si premislil. Bil sem še ves utrujen od dolgega teka. Zato, sem mislil, bo še najboljše, če malo počijem ... Usedel sem se na kamen in čakal. Čuvaj je sedel meni nasproti in me resno gledal. Nekoliko vstran pa je mirno ia potrpežljivo čakal Grani. (Dalje.) Nobena izmed živali me ni mogla ume-ti, čemu tu sodim in čakam. In vedel prav zs prav še sam nisem. Naravnost čudovito, kako malo sem bil tedaj vnet za to, da bi jezdil domov. >Toda,< sem si mislil, »čemu je mama »ploh rekla, naj pridem domov? Je li to resno mislila? Ne bi bilo veliko pametneje, da kar od tnkaj jezdim na Hals? Saj sem že na polu. In zakaj potem domov, zakaj? .. foda mama je rekla ...« >0 ne, saj tega gotovo ni tako mislila. Saj ni treba vzeti vsega tako strašno natančno ... Tega ne napravi noben otrok v moji starosti. Sicer sem pa že deset let star; torej vendar nisem več otrok.« Vstal sem in se stegnil kakor mož. Nato sem se ozrl v daljo. »Moi Bog, kako čudno temno je bilo nebo tan na severu .. .1 Kako je bucal veter.. .1 Lilo mi je nekam tesno. Naj privrši snežni vihar? Da, zdi se tako. Ah, to bi bilo strašno! Zajahal sem konja. Čuvaj je od veselja lajal in takoj začel teči v smeri proti mestu. Poklical sem ga nazaj. Ob3tal je in se okrenil; bil je odločno za to, da gre domov. Sedel sem na konja in — ugibal kam naj krenem. Zrl sem proti jugozapadu. Tam je ležal Hals, kjer so me pričakovali dragi otroci. Tam je bilo veselje in radost, čokolada in potice, rojstni dan in ... Waldi ,moj mali ljubi Waldi. Gotovo je zdaj že gledal proti severovzhodu in čakal, kdaj se prikažem v dalji. Kar me je Čuvaj s hudim laježem zbudil iz mojih sanj. žo zopet se je nameril proti domu. Zdelo so mi je, da mi nekdo šepeče: »Jezdi domov, jezdil Lahko privrši snežni vihar!« Ozrl sem se proti severu... Porajale so se mi temne slutnje. Vedno bolj in bolj se je temnilo, in veter je naraščal v pravcati vihar. Ta trenutek se še nisem mogel odloČiti. Toda koj nato sem sklenil. Proč na Hals, proč, in to takoj, sicer ne bo nič iz tega potovanja. Tako je bil moj notranji boj končan. Namesto da bi ubogal svojo mamo, sem jaz ubogi slabotni deček podlegel skušnjavi. Ponovno sem pozval Čuvaja. Končno je prišel. A ko je videl, da ne mislim iti domov, je prenehal živahno lajati. Otožen je povesil rep in se rad ali nerad vdal v svojo vsodo. Usmeril sem konja proti jugozapadu in ga na vso moč pognal v dir. Čuvaj je tih in otožen tekel zadaj. Vendar se vzlic vsem lepim upom na Hali nisem čutil srečnega. Ko sem se bil enkrat vdal sladkim mikom, ko smo v blaznem diru nadaljevali potovanje. Zdaj je šlo le za (o, doseči smoter, preden nas zaloti strahoviti snežni vihar, ki nam io pretil. Vedel sem, da se bo bil boj na življenje in smrt. Po dobri polurni ježi jo bil Grani ves v znoju. Temni oblaki so bili nebo žc čez in čez prepregli. Skoro se je znočilo in čim bolj je moč viharja naraščala, tem manj sem upal, uiti strašni pogubi. Kakor slep in čez sedlo sklonjen sem še nekaj časa nadaljeval pot v besnem diru. Grani je slutil nevarnost. Zato ga ni bilo treba priganjati, marveč je sam tekel kar je mogel. Čuvaj je zvesto sledil; jezik mu je molel daleč ven iz gobca. Vsi trije smo bežali kakor obupani pred pretečo smrtjo. Razdalja med nami in gradom Halsom je znašala komaj četrt ure hoda, ko nas je iznenada zadela grozna nesreča. Vihar je bil hipoma narastel v bučeč orkan, in v tistem trenutku je pričelo tudi snežiti. To ni bil običajen snežni vihar, marveč, kakor ga na Islandskem imenujejo, Storhrid, t. j. »veliki snežni metež«. V deželah zmernotoplega pasa si ljudje še predstavljati ne morejo, kaj to pomeni. Tako gosto sneži, da posameznih snežink sploh ločiti ni mogoče. Kakor sprijeta zmes in v neizmernih množinah pada na tiste, ki jih zaloti zunaj na prostem. Vse naokoli je sneg, zdi se, da celo zraka ni več, da se je izpremenil v sneg. Po preteku nekaj sekund tal ni bilo več in so bile pod nogami le pršeče se, bi rekel, tekoče snežene kepe, ki jih je besneči vihar valil z neverjetno naglico naprej. Vsi trije smo bili sprva skoro oslepljeni in bi se bili od snega malone zadušili. Grani jo v diru iznenada obstal in z roko sem si moral zastreti obraz, da sem sploh lahko dihal, sicer bi mi bil sneg zamašil usta in nos. Bilo jo, kot bi ne vdihaval več zraka, marveč le sneg. Če sem poskušal odpreti oči, nisem niti enkrat mogel videti konjeve glave. Videl nisem nij drugega kakor sneg in zopet sneg. Hipoma se mi je zdelo, kakor da ču-jem, kako je Čuvaj zategnjeno tulil. Ubo^a žival se je morala v taki snežni poplavi vendar utopiti. Zato sem se sklonil in na vso moč zavpil. Sam sem komaj razločil svoj glas, tako je bučal vihar. Toda pes me je bil gotov,, čul; kajti kmalu sem ob svoji desni nogi začutil njegovo glavo in prednjo šapo. Stegnil sem roko in ga pobožal. Tako sem mu lahko pomagal, da je prišel k meni. Splezal je po moji desni nogi na konja, se tiščal k meni, kar je mogel, ter pri sedlu iskal pripravnega kraja, da bi se ulegel. Mnogo opravka sem imel, da sem ga z levo roko obvaroval padca v sneg, ki se je za nami neprestano valil. Ko sva bila tako oba sedela na hrbtu Granija, je ta skušal iti zopet naprej. Prepustil sem ga popolnoma njegovemu lastnemu nagonu, v nadi, da utegne morda kljub vsem strahotam, ki so nas ob-dajale, najti pot na Hals. Svojo pot je nadaljeval, počasi in trudno okoli tavajoč; bilo je, kakor bi brodil po deroči reki. Pri vsakem koraku je z vsemi štirimi nogami tipal okoli in iskal trdnih tal; zavoljo snežnega meteža jih namreč ni mogel videti. Tako je šel nekaj časa vzlic vsem zaprekam in težavam naprej. Zdaj se je okrenil na desno, zdaj na levo, da premaga nove zapreke ali pa se izogne skrivnim luknjam, kjer njegova noga ni našla trdnih tal. (Dalje prih.) Dimnikar: »Poglejte, 80 let štejem, pa sem šo čvrst in trden kakor hrast.« — Krč-mar: »Ni čudno: prekajeno meso se vedno dalj ohrani kot sveže.« Kmet: »Vidim, da bom umrl. Zapišite v testament: Moja žena dobi za menoj 5000 kron. Al' ste zapisali?« — Notar: »Sem. Toda, žena je še mlada; kaj če se v drugič omoži?« — Kmet: »Potem ji zapišite 10.000 kron.« — Notar: »Kako to? Dvakrat toliko?« — Kmet: Ja; ker tisti, ki jo bo vzel, bo ta denar dobro zaslužil.« Le tisti ljudje, ki so trdnega in neoma-hliivega značaja, bodo znali ob času potrebe krotki in usmiljeni biti; kdor je vedno }e krotek in mehak, Se ni pokazal, če ni morda le slabič. Zastonj Vam da ioda po izredno nizkih cenah ga dobit« pri tvrdlci »DANEGA«, Majzelj & RajšelJ Uabljana, Turjaški trg 1 (bivša Preskrbovaiulca). Velika zaloga sukna, hlrčeviuc, žametu, konte-nlne, tiskovine, etamina, blaga M Hmniee, ode), plctov, nogavic, kravat, naglavnih rut, »raje, ovratnikov, jopic, nahrbtnikov, ter najrazličnejšega dru-detfa blaga. - Istotam zaloga USNJA vseh vrst. Vsak naj si ogledai — krojači in prodajalci poseben popust. pre-2179 Prosfov. Javna dražba. V nedeljo, 4. maja 1924 ob 10, uri dopoldne v Velikem MengSn Stev. 85 »e prodajo na lavni dražbi! HI5A it. 85 v Vel. McngSu t gospodarskimi poslopji in' vrtom; hiša lidani, z opeko krita, pritlična, 3 sobe, kuhinja, prostorna veža, 6 podstrešnih sob, ▼ najboljšem itanju, sredi trga Mengei ob glavni cesti; gospodarska poslopja zidana, z opeko krita, zelo obsežna, moderni betonirani svinjaki, hlev za 12 glav živine, pod, šupa. 2 skladišči: mlatilnica z motorom 308 voit 7 H HP. 100 m kabla; kosilni stroj; 2 dvovprežni usnjati kočiji, t zapravljivček, 1 lep konj, 9 let star, 1 krava mlekarica; Štirje gozdovi z deloma zrelo smrckovlno in borovino, blizu trga, 7 oralov; test njiv, izredno dobrih, Vcjcianih, blizu trga, 7 oralov. Prodajalo se So posamič in vse skupaf. Družbeni pogoji so na vpogled pri Ivanu ZUPANI)[_▼ Velikem MengSu It. 85, ln pri dr. OSTANKI Ia čeSkegn manuf. blafla, cefirln, platno, iiioua, delcna, inlelo, tiskanin, tkanin 40 m za dinarjev &x*S- OSTAKKI a0 ( do 10 metiov dolgi. Po povzetju nefrankirano pošilja Josip Reh^k tvornica Červenj? Kostelec, Čehoslov. Filijalka ZAGREB, DoStni predal 234. Popolne opreme za NEVESTE. — Laneno blago. — Brisače ln prti, damat* butisi, lilon. — TKANINE in drugI predmeti. Vaoioi bruKplauno trauko. » „ OVOJNO gfSLADNA HZENA KAVA. >AORSA< n/ORNICA ŽITNE KAVE, VELEPRAŽARnAZRNATe K«i/B. OLINCE PRI LJUBLJANI. 4>, iHTH5?Sasa52SESi!SE5ESE5HSB5ES35H MERAKL barve. Črnila, iohe. Ml. emnfle. COQ(Ce in zajamčeno člati f|ritC2 aajboi]fie kakovosti nudi družba z o. z. Maribor ljubljena Novi Sad podružnica centrala skladišče Tovarno LjubUana - netiv o««. nCDlC-ZANHI ZUPANU v Velikem MengSn It. 85, in pri dr. K IJUH^UHU - Ln Vrana TRAMPUŽU, odvetnika V Kamniku. _go pa dobite tdtao v veletrgovini K. Sfer« - mecki, Cetje. Trgovci engios-cene. rtfotnm S. a t"™ s« letos prodata po čudovita nizkih ceush ii perilo, čevlji, itfobuki, nogavice sn vse dru- CSJ3 go modno fclsjjo, RnroUie cul k I U! A P P P priden in pošten, te SPREJME [ikeif LU v trgovino z mešanim blagom proti mesečni plači. Hrana in stanovanje v hiši Prednost imajo nekadilci. Ponudbe je poslati na FRANC MAJDK, trg., Kranj, Gorenjsko. 1818 Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja premog lz slovenskih premogovnikov, vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angl. KOKS za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in briketc. Naslov; Prometni zavod za premog, d. d. t Ljubljani, Miklošičeva cesta 15,'EL Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo In drug?) lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge zna ž a) o nad K 150,000.000, * kd M N m m m st m m N H m »xmzxmimnzxniixmxxxi( Dalmatinski Io DOPtlailfl C SVETOVNE ZNAMKE a u d i po najnižji dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT«, del. družba za cement Pertland iz skladišča v LJUBLJANI, Aleksandrova cesta žt. 12. Medna in manuiakturna trgovina nudi vse spomladanske potrebščine za MOŠKE, ŽENSKE, KROJAČE in ŠIVILJE, razne VENCE in CVETLICE, OPREME za neveste in novorojenčke. — Velika izbira ženskih RUT in NOGAVIC. i LJUBLJANA, Stari trg št. 3. } ©2BSSTNI | 3 * ,|1»( i Hjh+m *m JH^^IM^ |J i Pridite in prepričali se boste, da prodajam moške in ženske štofe pri metru od 100-500 K cencjc. kakor lansko leto. Ker se Vam nudi ugodna prilika, glejte, da iste nc zamud.tel Trgovina ANTON SAVNIK, Skofja Loka. MiSi, podgan«, stenica in icurki movaio polniti. ako oporauliKte oasa preizkušena »re.lstvn proti mišim in podganam Din rSO za ščurke 1» Din. ca steniou to Din /a molie t. Din. proti mrčes" * io 7'»" Din. mm proti asom 5 Din. mast proti ušom v obleki 7 Sf Din. proti mrnvliam 7 511 Din. Kolor za <>iš enio mailcžev I Din Pošilja po povzetja. ,Arte«', h"'m. laboratorij. K. Jiinker. Sa-rob. Potrlntska aUoa 8'IT1. tdmakoi/a ulica hitrFPoštrežP. w PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE Pomlad ie tu! Za obleke — vsake vrste — kakor tudi za birmance, se kupi danes najbolje in najceneje pri Ivanu SAVMiK v Kranju. STAVBENO PODJETJE IVAN OGR IN -LJUBLJANA PISARNA: Gruberjevo nabrežje 8. — Teltfon 426 se priporoča za vsa ST\VBENA DELA ter nudi po konkurenčnih cenah VSEH VRST strešno in zidno opeko iz lastne opekarne, Iranko poljubna postaja. — ZAHTEVAJTE PONUDBE I 20 13 — Priporočamo vsem, da si pred nakupom blaga za obleke. za perilo vsake vrsto, za nevestine bale itd., ogledalo zalogo Oblacilnice za Slovenijo r. x o. v Ljubljani. Njena osrodma prodajalna je v Ljubljani, v hiSi „Vzaierane posojilnice" na Miklošičevi cesti poleg „Uuiona" Podružnica pa se nahaia v hiši „Gospodar»ke zveze" na Dunajski cesti St. 29 Cene zelo imerne I Zadružna podjetje I "B NaJboliSI Šivalni stroji flFŽlfllBtfT za r°dbinsko obrtno 111 fiS&Ht^l rabo vedno v zalogi edino pri lOSlp PClClfilC Ijilbljaiia. ob vodi wizu Prešernovega spomeniki 'stolam potrebščine za šivilje, krojače, Cevl|arje In aedlar|«, Gslsnter ja in vse drobno blago. mMZmsm. Ma F. Fajdloa i taisarstvo in /aiugo aoliifcu Priporoča omare i la^eld in tudi visoke iz mehkega m trdega lesa, postelje, m o-droce, žimnice. žičnike, stole. mize. sploh vso hišno opravo dobite le v v lijuliilaiii. Sv. i etra cesta 11 no najnižjih cenah. iiiiaHiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii-u I i cf i ^iimli€¥£ pele in s gumšievc podplate i Vam mora pritrditi Vaš čevljar na 6ev- | | Ije, ker s tem na štedite Ia z denarjem f | ampak varujete tudi noga in obuvalo. | ...........................................................................Illlilllll Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon Št.57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57. v lastni palači (vis & vis hotela „Unlon"). Ir«. rezerve skupno mod K 60,000.000' ----X----— ----—--— - Podružnice: Dlakavo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, šžbenik. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost g Gospo; darsko banko d. d. v Novem Sadu. ~ " ?naiVtmn0VvWnkr^d!tt' «8komP*Ira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državno razredno loterije. izdaja konzorcij »Domoljuba«, il' Odgovorni urednik Anton Sožnik v Liubljani. Tiska Jugoslovanska tiskarn*