JSsMuiaa plašni** » galantni SKOVIK LETO II. LJUBLJANA, DNE 12. JANUARJA 1929. ŠTEV. 1. Izhaja vsako drugo soboto. — Stane četrtletno to Din itd. — Posamezna številka 2 Din. Upravništvo in uredništvo: Ljubljana - Rožna dolina, Cesta II 1 8 . - Ček. račun št. 10.995. Naročnina znižana na IO Din četrtletno. Posamezna fiteviika stane samo a Din. «7a figamoi Branko ni prišel in sedaj sem brez kavalirja .» <1 Nikar ne žaluj, Mira, saj imaš nadomestek kar pri roki...» AHACL MA ZMIRA.F Ku let sma ta star kje na britof pelal, slovo tud ta stari uladi sma dal. Silvestra tku voreng v Man sma slavil, de birti vsi povhne sa mošne dobil. Še zdej pu Silvestr vsi mačka imama in z bovnimi varžeti nkamr ne znatna. Pa kva bi besede vam kle klobasov, rajš preč sem na krajnske klobase pugnov. Pr birštlarju tam se pusten podložim, de lohka ga več v uštarij naložim. Sej k sreč alkahul prpovedan še ni, še žihr želoc se iz nim napovni, > KEJ ZA PUVEDAT, Pr fruštk pa kak zagrebški berem roman; v trafik si pršafam ga vsak ta druh dan. Udkar te prgodbe pregajnat sa jel, v Iblan clo romane sa pisat začel. Druh prav ja, de žvim ku no tele na gmajn, ku pesmc ne berem pisatlnov fajn. No, zadnč enkrat sm iz martra jh brav, tri dneve se pol kar mešal mje u glav. Za deklce tud še mal gajsta imam, rad tkula enmal pu dekletih zijam. Tud plešem včas mal, če prložnost je kič; le moje se noge bolj švoh že drže. Sm purgar iblansk, ki ga bije pusot, pr del pa je težkem navadn kumoi. le tku je na svet, da ga bijemo vsi. de malnge svoje usak se drži. Še ena atrakcija zdej je v Iblan, sam vrt ta zverinski prhaja na plan. Tam ježe in druge zverine go je ja, nektere pu gozdih okol še loveja. Pred kratkm v ta vrt sm napravu vizit, biv revež slučaju bolj švoh sm obrit. Pa rajtal sa gspodje me kar pr držat, med ježe bodeče preč kjekaj me dat. Fržmagal pa men se je vse to hudo, de afne b guncov iz mene si gdč. A kmal jest puzabm na takšne reči, scer človk še od jeze nevarn zboli. Roparski napad. Gospoda Golobina napade v gozdu ropar in mu preišče žepe. «Kva, nč več nimate kuk ! r deset di- darju», se jezi ropar in začne groziti. «Opro-prostite, gospod ropar,» se pre¬ plašen izgovarja gospod Golobin, «če bi bil vedel, da bom vas srečal v gozdu, bi gotovo vzel več denarja s seboj...» V predmestni gostilni, Pepe: «A s že plačov?» Bolte: «Še ne, A ti?» Pepe: «Tud ne !» Bolte: «Noy pol pa pejva! Na kva pa ne j še čakava?* Življenje pred poroko. Tri poročene Šiškarice se razgovar- jajo o zakonu. Prva: «Smatraim za najboljše, če možu takoj po poroki razkriješ. svoje prejšnje življenje.* Druga: «Ti, za kaj takega je pa treba precej poguma.* Tretja: «In dobrega spomina ...» Pri izpitu. ' Profesor: «Kaj storite, če morate pre¬ iskati bitje srca kakšni dami, ki se noče sleči?* Medicinec: «Sam jo bom slekel, go¬ spod profesor...» 2 Ona: "Pomisli, ko sem bila na vrhu in sem si baš naravnala smuči, me je hotel neki go¬ spod poljubiti. Ti ne veš, kako sem tekla ...» On: «Za njim?» Hipohonder. Hipohonder: «Gospod doktor, včeraj sem slišal vaše predavanje o ledvičnih boleznih in sem trdno prepričan, da imam tako bolezen.* Zdravnik: «Neumno segel na to. Dobro poznam Maria.® «Kaj pričakujete, da naj storim? Alf. naj ga izropam?® je vprašala Talija. «Ali naj mu pomolim pod nos revolver?® «Ne bodite tako nerazumni.® Vam ni treba ničesar drugega storiti kakor ž njim supirati in potem oditi. Razvedrite' ga, bripravite ga do smeha! Ni se vam treba bati ničesar, zakaj jaz bom prišel kmalu, za vami v bišo iln. če boi postal- morda neprijeten, bom takoj na mestu.® Deklica se je igrala s svojo čajno žlič¬ ko in gledala pri tem v namizni prt. «Recimo pa, da ne bo poslal proč svo¬ jih služabnikov?® «Na to se lahko zanesete®, jo je pre¬ kinil Barnet. «Sveta Mati božja! Take čudovite priložnosti še ni bilo nikdlar! Ali hočete pomagati?® Talija je odkimala z glavo. «Zadeva je pretežavna za mene. Morda imate prav in se bom kmalu navadila na večje zadeve, toda male tatvine mi gre¬ do bolj od rok.® «Ah, kaj!® je vzkliknil Barnet za¬ ničljivo. «Vi ste prismojeni! Sedaj imate priliko za žetev, draga Talija. Vi niste slabo zapisani pri policiji, Vas ne poznajo tako kakor mene. Ali hočete pomagati?® Talija je povesila oči, se zopet zagle¬ dala v namizni prt in njeni prsti so se nervozno igrali s čajno 1 žličko. «Dobro», je dejal Barnet z nenadnim skdmiganjem z rameni, na kar je pokli¬ cal natakarja. Talija je zapustila restavracijo in kre¬ nila proti svojemu stanovanju. Ko je šla mimo banke, ji je padlo v glavo*, da ne bi bilo dobro najemati avto, dokler lahko opazuje Brabazonovo ostro oko njeno zapravljanje. Izginila je v veletoku peš¬ cev in šla proti Regent Streetu, ko se je nenadoma nekdb dotaknil njene roke. Talija se je obrnila. Mlad mož je korakal poleg nje. Bil je lep mlad mož, ki se ji ni smehljal, da bi ji ugajal, kakor so že mnogi storili v Regent Streetu, ki so se je dotaknili. Tudi je ni vprašal, ali nimata morda enake poti. «Talija.» «Gospod Jack Bcardmore!® je zajec¬ ljala. Jackov obraz je zardel in izražal na videz zadrego. «Rad bi samo trenotek govoril z Vami. Ves teden sem čakal na to priliko*®, je rekel hitro*. «Ali ste vedeli, da sem v službi pri Brabazonu? Kdo Vam je povedal ?» Jack je okleval. 11 «Inšpektor Parr«, je dejal in ko* je vi¬ det, d a se je deklica smehljala, je na¬ daljeval: «Stari Parr res ni slab mož. Talija. Nikdar več ni rekel slabe besede O Vas.« «Nikdar več!« je rekla. «Sicer pa, go¬ spod Beardmore, meni se zelo mudi na važen sestanek.« Toda Jack je čvrsto držal njeno roko, «Talija, ali mi ne marate povedati, za¬ kaj ste storili tisto?« je vprašal mirno. «Kdo prav za prav tiči v Vas?« Talija se je smejala. «Ali imate kak povod za to, da se dr¬ žite tako neobičajne družbe?« je nada¬ ljeval, a Talija ga je prekinila. «Kakšna neobičajna družba?« je vpra¬ šala. «Vi prihajate pravkar iz restavracije«, je rekel. «Tam ste bili v družbi z mo¬ žem, ki ga imenujejo Flush Bamet in ki je znan zločinec; presedel je že dolgo zaporno kazen. Ženska, ki je bila z Vami, je Milly Macroyjeva, Barnetova pomoč¬ nica:, ki je bila soudeležena pri nekem 'Pred mesecem sem se poročil z Ido Kolačevo.r> . < Tako? To pa poznam. Lani sva se enkrat vozila s čolnom po Ljubljanici, pa sem ji dejal, da bom prevrnil čoln in da bova oba utonila, če me ne usliši ...» «Ali te je uslišala ?» 'Kako nesmiselno vprašaš! Kaj ne vidiš, da živiva še oba ?...» ropu in bila zaprta. Sedaj je nameščena v Brabazonovi banki.« «!n kaj seddj?« je menila deklica. «Vi gotovo ne poznate značaja teh lju¬ di?« je silil Jack vanjo. «Odkod poznate obadVa?« je vprašala mirno. «Ali morda ni točna moja dom¬ neva, da Vi pri svojih — opazovanjih niste bili sami? Ali Vas je spremljal ob¬ čudovanja vredtii gospod Parr? Da, tako je, gospod Beardmore, Vi se vežbate za policijskega uradnika!« Jack je obstal presenečen. «Ali res ne morete razumeti, da je Parrova dolžnost, obveščati Vašega de¬ lodajalca, kakšno prijateljstvo gojite?« je vprašal. «Za božjo voljo, Talija premi¬ slite vendar razsodno, v kakšnem polo¬ žaju se nahajate!« Talija se je samo smejala. «Za ničesar na svetu se ne maram vmešavati v dolžnosti odgovornega po¬ licijskega uradnika«, je menila, «vend'ar bi mi bilo ljubše, če bi Parr ne delal tega. To bi bil vsaj znak njegove milosti«, je nadaljevala in se smehljala. «Da, bilo bi tni mnogo ljubše, če ne bi delal tega. Prav ničesar nimam proti temu, če me policija navaja k dbbremu, zakaj prav je, da skuša omahljivce obvarovati grešnih poti. Toda delodajalec, ki bi skušal padlo deklico poboljšati, bi mogel postati nad¬ ležen. Ali ne mislite tudi Vi tako?« Jack se je moral smejati, čeprav mu ni bilo prav prijetno 1 pri srcu. «Res, Talija, Vi ste mnogo prepametni za družbo, v kateri živite, in za življenje, kateremu se bližate«, je pripomnil resno. Vem, da nimam pravice, vmešavati se v Vaše zadeve, toda morda bi Vam le mogel pomagati. Zlasti,« Jack je okleval, «če ste storili kaj takega, kar Vas je spravilo v oblast teh ljudi.« Talija mu je z zasmehom pomolila roko. «Na svidenje«, je dejala prijazno in pu¬ stila Jacka sredi ceste. Šla je hitro, vzela avto- in izstopila v MaryIebone Roadu. Uniformirani vratar hiše, v katero je šla, jo je spravil po liftu v tretje nad¬ stropje, kjer je stopila v čedno in razko¬ šno opremljeno stanovanje. 12 Pritisnila jo na gumb zvonil noga apa¬ rata in prikazala sc je nasecicna ženska srednje starosti. «Marta», je rekla Talija, »nocoj ne bom večerjala doma. Poiščite mojo modro večerno obleko in telefonirajte na garažo VValtham, da potrebujem voz točno 25 minut po sedmih.* Plača gospodične Drummondove pri banki je znašala natančno štiri funte te¬ densko. (Dalje.) POMOČ JE TEŽAVNA. «Za zimski šport bi hotela prav udobne čevlje, ki pa ne bi smeti biti okorni in ne¬ rodni.» «To se pravi: čevlje, ki bi bili na znotraj veliki, na zunaj pa majhni ...» Nezvesta. Gospod in gospa Bobnovič se zopet pre¬ pirata. Razburjen zakriči mož nad ženo: «S teboj ni mogoče živeti. Prav noben možak bi ne mogel shajati srečno s teboj.® «Tako? Zakaj pa ne? Ali naj ti privedem priče?® Smol«. Gospod Bradin je bit teden dni na po¬ tovanju in se nekega dne zopet vrne ter vzhičend poljubi svojo mlado ženko. V tistem hipu zalaja pes. «Ta naš Penin je vedno zelo ljubo¬ sumen, kadar me kdo poljubi,* razlaga ženka in se smehlja. Tedaj pa nekdo pozvoni in v stano¬ vanje stopi hišni gospodar: «Oprostite, gospod Bradin, vaši sosedje so se pri¬ tožili, da je vaš pes tekom zadnjega tedna neprestano lajal...» Strategija. 'Danes zvečer ne pridem k Vam na čaj — morda prihodnji teden.* «Zakaj ne danes, gospodična Zorana? Ta¬ ko sem se že veselil na to.» «Ali boste tudi prav pridni, gospod Ži- van?» «To se ra-zu-me. Kaj pa mislite, Zorana! Vašega zaupanja pač ne bi mogel zlorabiti. Dotaknil se ne bom niti Vaše roke, čeprav je moje hrepenenje po Vami z vsakim dne¬ vom večje.* «Veste kaj, bom vendarle rajši prišla šele prihodnji teden ...» Lasov mu ne more vrniti. Bankir Debelin se je sprl s svojo lju¬ bico Suzano!. Zato si vrneta vse spo¬ minčke ino darila, ki sta si jih v prej¬ šnjih časih poklonila. Bankir, ki je ple¬ šast kakor jajce, vpraša po! izvršenem vračilu: «Ali je to vse?* • «Za božjo voljo, človek,* vzklikne Suzana zbadljivo, »menda vendar ne boste zahtevali, da vam vrnem tudi vaše lase, ki ste jih imeli svoječasno ...» Stanovanjska beda. Dijak Stiska: «Moje stanovanje je tako majhno, da moram stopiti na po¬ steljo, da napravim prostor gostu, ki stopi v mojo sobo.* Dijak Trska: «Kaj to! Moja soba je tako neznatna, da moram zvečer, ko ležem spat, odpreti okno 1 , da se lahko pošteno! pretegnem.* Dijak Tinta: «To vse skupaj ni nič! Moja sobica je tako majčkena, da v njej niti ura ni mogla iti in sem jo< moral nesti v zastavljalnico...» 13 ENOSTRANSKA RADOVEDNOST. Lilika: «Moj oče si je pridobil ogromno premoženje, ko je bil še čisto mlad. Ali želite, da Vam povem, kako se je to zgodilo?» Čestilec: « Nepotrebno! Povejte mi rajši, ali še ima vso tisto bogatijo...» Nerodno. A: «Kaj pa je tebi? Kdo te je tako pre¬ tepel?® B: «Bil sem priča pri poroki svojega naj¬ boljšega prijatelja in ta me je premlatil, ker sem poljubil njegovo nevesto.® A: «Saj je vendar pri nas star običaj, da priča poljubi nevesto po končani ceremoniji.® B: «Seveda, a jaz sem storil to šele dve leti po ceremoniji.. .■» Poznata se. Cilika: «Kaj delaš. Nelika?» Nelika: «Pišem pismo očetu mojega otroka.® Cilika: «Torej okrožnico?® Sovražnica moških. Olga: «Ali sovražiš tudi ti moške kakor jaz?» Sonja: «Seveda! Posebno ob večerih, kadar nobenega nimam...» Na račun. «Povej mi, mamica, koliko sem ti vreden?® vpraša Zoranček. «Koliko si mi vreden? Joj, milijon in še mnogo več!» mu odgovori dobra mamica. Deček se za hip zamisli, nato pa reče: «Mamica, ali bi mi ne dala na- ta račun en dinar za marom?» Lažje vprašanje. Šolski nadzornik inspicira razred. Med drugimi skuša tudi mladega Tevžka. Odgo¬ vori, ki jih je dajal Tevžek, niso zadovolje¬ vali. Nadzornik vpraša nato dečka: «Kdo je tvoj oče?® Tevžek gleda debelo okrog sebe in molči. Nato pristopi učitelj k nadzorniku: »Pro¬ sim, dajte dečku lažje Vprašanje!® Domislek. Kakšna je razlika med solncem in pijan¬ cem? Nobena. Okrog obeh se vrti zemlja. KRIŽANKA. V o d o r a v n o: 2 zimsko vozilo, 5 žensko ime, običajno med Slovenci na deželi, 6 slo¬ vansko žensko ime, 8 predlog, 9 reka v Slo¬ veniji, 12 visoka karta, 13 enota površinske mere, .14 osebni zaimek, 16 oseba iz staro¬ grškega pravljičnega sveta, 18 povratni za¬ imek,’ 19 barva pri kvartanju, ki prevlada druge barve, 20 opravilo nekega poklica, 21 otroški izraz za očeta. Navpično: 1 za drsalce potrebno šport¬ no sredstvo, 2 ribiško orodje, 3 žensko ime, zelo v navadi med Hrvati, 4 časomer, 5 tuja beseda za pravilo ali predpis, 7 človek, ki živi strogo vzdržno življenje, 10 vodna žival, 11 glas neke ptice, 15 žensko ime, 16 ime, ki si ga je dala neka filmska igralka Slovenka, 17 čas, tekom katerega je treba napraviti kakšno določeno dejanje, 18 pripadnik enega jugoslovenskih plemen. * Rešitev križanke «Božiček». Vodorav¬ no:! ar, 3 opal, 5 krokar, 7 Veleja, 8 Lota, 9 na. — Navpično: 1 Apolon, 2 raketa, 3 orel, 4 laja, 5 KV, 6 Ra. Čitajte in naročajte ,, POSREDOVALCA • * list za trgovske in zasebnokupčijske ponudb#, realitetni promet, licitacije in dobave. Naročnina Din 20 - — za celo leto. Izhaja mesečno. Razpošilja se vsem gostil¬ nam, restavracijam in kavarnam brezplačno. Inseriranje v »Posredovalcu* je najuspešnejše. Uprava lista »Posredo¬ valec*, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. Poravnajte naročnino! KLIŠEJE VSEH VRST, ČRTNE IN AVT0- T1PIJE, IZDELUJE PO PRED¬ LOŽENIH RISBAH, PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARBAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJ¬ ŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, Ljubljana tiskovna In založna družba z o. z. SV. PETRA NASIP štev. 23. 15 LEP PO K JOK'. «Gospod Milan, kaj je res dokazano, da smo ljudje potomci opic?» «Dokaza prav za prav ni, a če bi bilo res, kako krasna je morala biti opica, od katere izvirate Vi, mi!ostiva!» Šele danes je zvedel. Toneta so privedli pred' policijskega komisarja, ker je priselil nekemu Židu na ulici zaušnico. «Tone», ga vpraša komisar, «zakaj si udaril tega gospoda?» «Ker je Žid' in ker so Židje umorili na¬ šega Odrešenika.® «Pa od tistega časa je vendar že dva tisoč let!» «Nič za to! Jaz sem zvedel šele danes!« Snubitev. Oče: «Gospod, vi želite poročiti eno mojih hčerk? Najmlajša bo imela 50.000 dinarjev dote, srednja 100.000 in naj¬ starejša 150.000...» Snubec: «Kakšne še starejše hčerke nimate več?» Ne ljub! gneče. On: »Poročiti vas ne morem, toda rad vam dam mesto v svojem srcu.» Ona: «Hvala, ne ljubim gneče.* Izdaja konzorcij »Skovirja* v Ljubljani (predstavnica Marija Kr iiaj-0 mladič v Ročni dolini.— Urejuje Milko Bambič v Ljubljani,— Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambre*!*").