Oves
Oves sejejo skoraj povsod kot jaro žito in je *ned vaemi Kitnimi plemenl najzadoviiJjuejSi z zemljiščem. V gortih deželah ga sejejo redko kedaj, a totiko več po mrzlih krajih in še posebno po mraiih gerah, kjer drnga iiite zaradi mraza ae strpe tako rada. Ovea je aarareč jedini mad žituimi ple-meni, kateremn mraz najmanj Skoduje. Zatorej tudi zaleže največ v tateih krajih, kjer je seniS žet in travnikov mttlo, iu kjer zavoljo mraza ne morejo sejati trave za živinsko klajo.
Oves se najvee rabi v konjsko hrano; v ta namea ga pomeiajo navad»o z r^zanico, ter dajejo to zmes konjein zobati. Ttidi za perotaino je ot«8 dobra piča. Po nekatcrili krajih delajo iz njega ovseno k»8o, ki je Ijudem prev tetea jed. Po uerodovitih krajih, fcakor n. pr. po na&ih slovenskih hrilnh, v Sto-ciji i. t. d. pekii iz njega krub ovsenjak. Ovseno slamo imajo pri nas za kiajo govejej živini. Oves z grahorko pomešan daje izvrgtno zeleno klajo. Pravijo, da se grahorka med ovsom prav dobro obnese. Crrahorka se po orsu ovija in stori, da oves mnogo več zraja obrodi. Ovsana atiit&a. z gfahorko ovita je za živino, posebiio za ovce, tako tečna, da ni innogo slabejča «d sena.   Ta meSanica se t dobril letih lehko po dva — do trikrat poseče.
lvan T.