gorenje gorenje informator nssss List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—St. 3.—Leto XVII L—Titovo Velenje, 17.1.83 Proizvodnja Ze kar krepko smo zakorakali v novo leto. Tudi s pomembnimi, s kar precej korenitimi odločitvami smo se spopadli. Največ moramo storiti za izvoz. Seveda pa nas v kratkem čakajo obračuni našega dela v letu 1982. Pred sprejetjem zaključnih računov za leto 1982 pa bomo morali o celotnem delu obširno spregovoriti v delovnih samoupravnih in sindikalnih skupinah. Danes objavljamo oceno vrednosti proizvodnje v letu 1982, ki so jo dosegle naše temeljne organizacije. V naslednjih dneh pa pričakujemo tudi poročila, ki jih bodo pripravila vodstva temeljnih organizacij, delovnih skupnosti in delovnih organizacij velenjskega dela sozda Gorenja. Tako kot že nekaj let nazaj, jih bomo objavili tudi v Informatorju. Doseganje vrednostne proizvodnje glede na letni plan in lansko razdobje (vrednost proizvodnje za leto 1982 je ocenjena) TOZD v tisoč din Jan.-dec. 1.1.82-31.8.82 % doseganja let. plana 1982 % na lansko razdobje 1.1.81-31.12.81 Kuhal, aparati 387.094 87 106 Štedilniki 2.159.528 94 135 Elektronika, T.V. 449.002 36 57 Elektronika Ptuj 366.531 68 111 Pohištvo 333.619 104 107 Pralna tehnika 3.274.884 90 113 Hladilna tehnika 1.219.405 84 150 Zamrzovalniki 2.406.274 98 149 MG A Nazarje 423.519 95 110 Gradb. elementi 380.655 96 117 TGO Gorenje 11.400.511 86 113 Varstvo pred požari Na 9. seji delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO, ki je bila 29. decembra 1982, so delegati sprejeli Pravilnik o varstvu pred požarom. V določbah navedenega pravilnika so opredeljeni preventivni in operativni ukrepi in sicer z namenom, da preprečimo in odpravljamo požare. Določene obveznosti s področja požarne varnosti imajo samoupravni organi, tako na primer delavski svet delovne organizacije sprejme citirani pravilnik, sprejema oziroma potrjuje letne načrte in programe požarne varnosti ter najmanj'enkrat letno analizira celotno stanje požarne preventive in operative. Delavski sveti tozdov oziroma DSSS sprejemajo letne načrte in programe požarne varnosti, sprejemajo oziroma potrjujejo samoupravne splošne akte o ukrepih požarne varnosti ter skrbijo za njihovo izvajanje, planirajo in zagotavljajo finančna sredstva za potrebe požarne preventive in operative. Dolžnosti odgovornih delavcev so opredeljene v IV. poglavju pravilnika. Tako imajo posebne zadolžitve poslovodni odbor Gorenje TGO, vodje posameznih služb ter vodje obratov, oddelkovodje in mojstri. Preventivni ukrepi, ki so vsekakor velikega pomena, saj zadevajo vsakega posameznika, so definirani v II. poglavju in jih v celoti objavljamo. V VI. poglavju je opredeljena protipožarna operativa, kjer je navedena sestava gasilske enote, njega organiziranost ter naloge, ki jih mora gasilska enota izvajati in sami ukrepi, ki jih je potrebno izvesti v primeru nastanka ali nevarnosti nastopa večjega požara. Karmen Bajec V. PREVENTIVNI UKREPI 26. člen V vseh prostorih TOZD in DSSS, v sestavi DO Gorenje TGO, je treba stalno skrbeti za red in čistočo. Prostori v TOZD morajo biti opremljeni z ustreznimi pločevinastimi posodami s pokrovi za smeti in odpadke. Te posode je treba izprazniti takoj po končanem delu. V DSSS, v pisarnah morajo biti nameščene košare za papir, katere je potrebno izprazniti vsak dan po končanem delu. Prepovedano je odlagati cigaretne ogorke v košari za smeti. 27. člen Delavci, ki pri svojem delu uporabljajo električne spajkalnike, kuhalnike ali druga grelna sredstva, morajo imeti le-te na ustrezni negorljivi podlagi. Po vsaki uporabi morajo grelna telesa odklopiti ter jih ohlajena shraniti na ustrezni prostor. Strogo je prepovedano uporabljati neatestirane in provizorično izvedene električne peči in kuhalnike. 28. člen Električne napeljave morajo biti izvedene skladno z določbami veljavnih predpisov, ustrezno stopnji požarne varnosti. Isto velja za električno opreme objektov in prostorov. Dela na električnih napravah in instalacijah smejo opravljati le strokovno usposobljeni in pooblaščeni delavci. Električne instalacije in oprema, se morajo periodično pregledovati in kontrolirati, potrebno pa jih je tudi redno vzdrževati. Po vsaki uporabi jih je potrebno izključiti, obvezno pa v času, ko delavci zapuščajo svoje mesto, kjer opravljajo dela in naloge. Vodja obrata, oddelkovodja in mojster so dolžni pregledati, če so ob odhodu delavcev vse naprave izključene. 29. člen Strelovodi se morajo enkrat letno pregledati. Za ta pregled je zadolžen TOZD Vzdrževanje. Delavci, ki opravljajo preglede, so dolžni voditi dnevnik, ki ga dostavijo referentu za požarno varnost. 30. člen Kajenje in uporaba odprtega ognja je prepovedano povsod tam, kjer je z opozorilnimi tablami oziroma napisi označena prepoved kajenja in uporaba odprtega ognja. 31. člen Delavci, ki pri delu uporabljajo lahko vnetljive tekočine, barve, loščila in maziva, izdelana na bazi bencina, špirita ali nitro razredčila, morajo po končanem delu delovni prostor temeljito prezračiti, lahko vnetljive materiale pa nepredušno zapreti in shraniti na varnem prostoru pred ognjem. 32. člen Zaloge vnetljivih tekočin v prostorih TOZD in DSSS ne smejo biti večje kot je njihova enodnevna poraba. Hraniti se morajo v ognjevarnih prostorih ali pločevinastih omaricah. Vse, kar presega dnevno porabo, mora biti vskladi-ščeno v zgradbi, zgrajeni po določenih uredbah o graditvi skladišč za shrambo vnetljivih tekočin (Ur. list SFRJ 20/71). V bližini teh omaric ali prostorov morajo biti pripravljeni ustrezni ročni gasilni aparati. 33. člen Vodja obrata in oddelkovodja sta na svojem delovnem področju odgovorna, da so lahko vnetljive snovi (goriva, maziva, vodik H—2 ipd.) in požarno nevarni materiali (les, gumijasti izdelki ipd.) vskladiščeni pravilno in varno ter v skladu z določbami veljavnih predpisov. 34. člen Delavci, ki pri delu uporabljajo avtogene in elektro varilne aparate, so dolžni skrbeti za naslednje: — da so varilne garniture in ostali pribori plinotesni in opremljeni z zaščitnimi patronami, — da pri prevažanju ali prenašanju ne poškodujejo jeklenk za plin, — da prazne jeklenke sproti vračajo na določeno mesto, — da po vsakem varjenju nepredušno zaprejo ventile, — da po končanem delu odstranijo varilne aparate ter jih shranijo na odrejene prostore, — v primeru požara na jeklenkah so dolžni storiti vse ukrepe, da bi preprečili eksplozijo jeklenke. 35. člen Delavec, ki ima nalogo, da opravi določen poseg z varilnim aparatom na požarno nevarnih mestih, mora pred pričetkom varilskih del poskrbeti za požarno varnost in sicer: 1. Na širšem delovnem območju mora očistiti, če je to nujno, lahko vnetljivi material, kar velja predvsem za nižje ležeče nosilne konstrukcije, kabelske police in druge naprave. Po odstranitvi vnetljivega materiala je potrebno območje oprati z vodnim curkom ali ga zmočiti drugače. 2. V dosegu rok mora imeti pripravljen gasilni aparat ali druga gasilna sredstva. 3. Po opravljenih varilskih delih mora ponovno zmočiti vse območje varjenja in osebno pregledati, če je zagotovljena požarna varnost. Delavec, ki uporablja varilne aparate, je v vsakem primeru pred pričetkom dela dolžan poklicati dežurnega gasilca, da predpiše potrebne ukrepe za varnost pred požarom oziroma, da ta gasilec s svojo prisotnostjo kontrolira izvajane požarno varnostnih ukrepov. 36. člen S stroji, z motorji ali napravami, ki se čistijo z bencinom ali drugimi lahko vnetljivimi tekočinami I. nevarnostne skupine, se lahko čistijo samo na prostem. Delavec, ki vodi ali opravlja čiščenje, je dolžan skrbeti za naslednje varnostne ukrepe: — prostor za čiščenje mora izbrati na prostem tako, da je oddaljen od najbližje stavbe ali ceste najmanj 5 metrov, — prostor mora ograditi z vidno opozorilno vrvico ter nanjo namestiti tablice z napisi „Pozor, nevarnost eksplozije", — po opravljenem čiščenju mora motor ali napravo temeljito izpihati s komprimiranim zrakom oziroma pustiti, da se temeljito prezrači, nato pa ga lahko prepelje v zaprt prostor TOZD, — bencin ali druge lahko vnetljive tekočine ali čistilna sredstva mora takoj po uporabi nepredušno zapreti in shraniti v prostore, ki so ognjevarni, — izjemoma je v zaprtih prostorih dovoljeno čiščenje velikih strojev, ki jih ni mogoče premikati, vendar le pod pogojem, da so pred pričetkom dela zagotovljeni vsi varnostni ukrepi, predvsem zadostno prezračevanje prostora, ograditev kraja za čiščenje in namestitev opozorilnih napisov. 37. člen Delavci vzdrževalnih služb, ki pri svojem delu uporabljajo čistilno volno in krpe, morajo zamaščeno volno in krpe sproti shranjevati v zaprte pročevinaste posode. Kadar so krpe in čistilna volna zamaščene z lanenim oljem ali fir-nežem, jih je treba nemudoma odstraniti iz obratnih skladiščnih ali delavniških prostorov ter jih shraniti v zaprti pločevinasti posodi na prostem. 38. člen V garderobnih omaricah in garderobah na vsem območju DO Gorenje TGO se smejo shranjevati oblačila, v katerih prihajajo delavci na delo, delovne obleke in osebna zaščitna sredstva. Najstrožje je prepovedano shranjevati v garderobnih omaricah in obešalih čistilno volno in krpe, lahko vnetljive tekočine, čistila in maziva, orodje in material ter stara neuporabna oblačila in hrano. 39. člen Delavci mizarske delavnice morajo vasak dan po končanem delu odstraniti iz delovnih prostorov leseno skobljenje, ža-govino in druge odpadke ter izklopiti električni tok. 40. člen Žagovina in ostali lesni odpadki se morajo redno ostranje-vati. Lesni prah se mora očistiti enkrat tedensko in sicer pred dela prostim dnem. Za skladiščenje žagovine in ostalih lesenih odpadkov mora biti zgrajen ognjevaren prostor. 41. člen Prepovedana je uporaba peči na odprt ogenj ali odprte električne peči (vidna spirala) v prostorih z gorljivim prahom in hlapi vnetljivih tekočin. Prav tako je prepovedana uporaba odprtih kurišč (košare, kurišča na tleh) v zaprtih prostorih. 42. člen Vsi hodniki, stopnišča in dovozne poti morajo biti vedno prosti in lahko dostopni. 43. člen Garaže morajo biti grajene ognjevarno. Električna napeljava mora odgovarjati tehničnim predpisom. Vozila morajo biti v garaži parkirana tako, da so obrnjena s prednjim delom proti vratom in morajo biti v prostem teku. V garažah ne sme biti nobena zaloga goriva in gum. Garaže morajo biti opremljene z ustreznimi ročnimi gasilnimi aparati. 44. člen Delavci službe zavarovanja morajo v določenih časovnih presledkih pregledati vse objekte in pri tem paziti, da se odstrani vsaka nevarnost za nastanek požara. V primeru, da de- lavec službe zavarovanja ugotovi, da gasilne naprave niso na določenem mestu ali, da so v slabem stanju, mora to takoj sporočiti dežurnemu gasilcu. Delavci službe zavarovanja morajo znati gasiti in vedeti za vse telefonske številke oseb, ki jih je potrebno poklicati v primeru požara. Seznam važnih telefonskih številk mora biti izobešen poleg telefonskega aparata. 45. člen Vsaka TOZD in DSSS v sestavi DO Gorenje TGO, mora imeti na svojem območju izdelan poseben požarni red. 46. člen Vsaka novo zgrajena poslovna ali neposlovna zgradba mora biti zgrajena skladno z veljavnimi predpisi o varstvu pred požarom in elementarnimi nesrečami (potresi, povodnji, ipd). Sektor investicij je zadolžen, da za vse nove projekte pridobi mnenje službe požarnega varstva. RAZPIS tečajev tujih jezikov Šolski center Titovo Velenje organizira v pomladanskem roku sezone 82/83 naslednje jezikovne tečaje: I. začetni tečaj ANGLEŠKEGA jezika 80 ur (2x3 ure tedensko) II. ANGLEŠČINA 2. stopnja 80 ur (2x3 ure tedensko) III. ANGLEŠKI debatni krožek: jezik že obvladajo 30 ur (2 uri tedensko) IV. Pripravljalni tečaj za zunanjo trgovinsko registracijo - ANGLEŠČINA (september 1983) Tečaji se izvajajo z moderno učno tehnologijo in po sodobni učni metodi ter so verificirani. Vabimo delavce Gorenja, ki za opravljanje del in nalog potrebujejo znanje angleškega jezika, da se prijavijo v Izobraževalnem centru Gorenje TGO najkasneje v 5 dneh po objavi v Informatorju. Prijave na posebnem obrazcu, ki ga dobite v Izobraževalnem centru, sprejema tov. Bitenčeva (soba štev. 1.) Delavci, ki bodo obiskovali tečaj na stroške Gorenja, morajo hkrati s prijavo podpisati tudi izjavo o prevzemu obveznosti do Gorenja. Izobraževalni center ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem sodelavcem in prijateljem iz tozda Hladilna tehnika za počastitev spomina ob obletnici smrti moža Antona Drofelnika. Hvala za darovano cvetje in prižgano svečo. Še enkrat najlepša hvala! žena Marica Drofelnik s hčerkico Andrejko Nagrade dela in inovacije RAZGLAS O PRVOMAJSKI NAGRADI DELA Koordinacijski odbor SR Slovenije za predlaganje kandidatov za Prvomajsko nagrado dela objavlja razglas o roku in načinu prijave možnih kandidatov iz SR Slovenije za Prvomajsko nagrado dela v letu 1983. 1. Po zakonu o Prvomajski nagradi dela (Uradni list SF RJ 21 / 74) dajejo pobudo za podelitev te nagrade organizacije združenega dela s področja gospodarstva, družbenopolitične organizacije v njih in delavci. Zato poziva koordinacijski odbor SR Slovenije za predlaganje kandidatov za Prvomajske nagrade dela vse naštete dejavnike, da prijavijo možne kandidate iz SR Slovenije za podelitev Prvomajske nagrade dela v letu 1983. 2. Kot kandidata za Prvomajsko nagrado dela je možno prijaviti posameznega delavca-neposrednega proizvajalca v gospodarski dejavnosti, če se ob izjemnih delovnih uspehih vključuje v oblikovanje socialističnih samoupravnih odnosov z ustvarjalnim delovanjem v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Za izjemen delovni uspeh veljajo: — izjemen prispevek k povečanju produktivnosti dela, — trajnejši in izjemen nadpovprečen delovni učinek oziroma izjemna kakovost dela, — pobude in delovni rezultati, s katerimi so doseženi veliki prihranki v stroških proizvodnje, — pomembni racionalizatorski in inovatorski predlogi, — učinkovite tehnične in tehnološke izboljšave, — izjemni uspehi v delovnih in proizvodnih tekmovanjih. 3. Po sklepu odbora za podeljevanje Prvomajske nagrade dela od 17. julija 1979 so skladno z drugim členom navedenega zakona delavci-neposredni proizvajalci vsi neposredni udeleženci v proizvodnji, razen direktorjev in članov poslovodnih organov v organizacijah združenega dela. Osnovna merila za podelitev Prvomajske nagrade dela določa zakon o Prvomajski nagradi dela. 4. Možnega kandidata za Prvomajsko nagrado dela pismeno prijavi temeljna ali druga organizacija združenega dela potem, ko je sklep o tem sprejel zbor njenih delavcev ali delavski svet, družbenopolitična organizacija pa, če so tako sklenili njeni člani ali njen pristojni organ. Prijava se opravi na posebni tiskovini v štirih izvodih, od katerih enega zadrži predlagatelj. Prijava mora vsebovati vse podatke, ki so zahtevani, in podrobno utemeljitev. Pismeno prijavo pošljite najpozneje do 15. januarja 1983: — v dveh izvodih na republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, — v enem izvodu občinskemu svetu Zveze sindikatov Slovenije svoje občine. Tiskovine za prijavo lahko dobite pri republiškem svetu ali pri občinskih svetih zveze sindikatov. 5. Kandidate iz SR Slovenije bo izbral koordinacijski odbor, sestavljen iz delegatov republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarske zbornice SR Slovenije in republiškega sveta Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije. O nagrajenih odloči z zakonom pooblaščeni zvezni odbor. NAGRADNI NATEČAJ ZA INOVACIJE Na podlagi sklepa sveta Zveze sindikatov Jugoslavije o ustanovitvi stalnega nagradnega natečaja koordinacijski odbor sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za inovacije razpisuje NAGRADNI NATEČAJ za inovacije s področja izboljševanja delovnih pogojev in humanizacije dela. Nagrade za leto 1982 bodo podeljene ob prazniku dela — 1. maju leta 1983. Potem natečaju bodo podeljene naslednje nagrade: — dve prvi nagradi po 30.000 dinarjev in diploma sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, — dve drugi nagradi po 20.000 dinarjev in diploma sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, — dve tretji nagradi po 10.000 dinarjev in diploma sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, — plaketa sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Pravico do sodelovanja imajo vsi delavci, katerih inovacije izpolnjujejo naslednje zahteve: — izboljšujejo pogoje dela, — zmanjšujejo težje nezgode pri delu, — humanizirajo delo, — izboljšujejo varnost delavcev pri delu, — zmanjšujejo invalidnost delavcev, — odstranjujejo različne vzroke za obolevanja delavcev, — odstranjujejo ali precej zmanjšujejo profesionalna obolenja, — odstranjujejo vzroke, ki škodljivo vplivajo na pogoje dela, — zmanjšujejo ali odstranjujejo možnost poškodb pri delu, — zmanjšujejo število benificiranih delovnih mest, — prispevajo h krepitvi delovne sposobnosti delavca, — povečujejo produktivnost in dohodek. Prijavljene inovacije morajo biti v zvezi z izboljševanjem pogojev dela in morajo vsebovati: — prijavo in opis inovacije ter dokaz o stopnji uporabnosti, — dokaz oziroma obrazložitev učinkov inovacije po merilih natečaja, pri čemer imajo prednost zdravje delavca in boljši delovni pogoji, — obrazložitev in dokaz za ekonomske in druge učinke, — sklep ustreznega organa o vrednosti inovacije oziroma izboljšave, — priporočilo osnovne organizacije zveze sindikatov, — naslov udeleženca natečaja. Pri ocenjevanju bodo imele prednost inovacije, ki jih v praksi že uporabljajo. Prijave bodo sprejemali DO VKLJUČNO 1. MARCA 1983. Prijave pošljite svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, koordinacijskemu odboru za inovacije, Beograd, Trg Marksa i Engelsa 5. Vse druge informacije o tem natečaju lahko dobite po telefonu (011) 330-481, interna 313, ali (011)334-496. Koordinacijski odbor sveta ZSJ za inovacije Človek delo kultura Pred dobrimi petimi leti se je v tozdu Orodjarna zaposlil Janez Sterkuš, doma iz Slovenj Gradec, po poklicu kvalificirani kalilec. O Janezu kot strokovnjaku na delovnem mestu, uspešnem inovatorju in prizadevnem športniku smo že pisali v Informatorju. Tokrat pa moramo znova zapisati. Janez je ob novem letu presenetil svoje sodelavce z nastopom, ki ga je pripravil po Vorančevi črtici Pot na klop, ali bolj znanem Svetnečem Gašperju, ki smo ga lahko videli tudi na ljubljanski televiziji. Zakaj se je Janez odločil? „Veseli me, tudi včasih sem že igral na odru. Med sodelavci sem našel primerno okolje. Res je, da ob delu še študiram in v kratkem končal srednjo tehnično šolo. Tudi veliko kolesarim in zvečer imam še vedno veliko časa za branje ..." V službi, sedaj je lanser, ki skrbi za izdajo orodja, popravila materiala in druga opravila v skladišču, se je Janez že izkazal, tudi na inovacijskem področju in pri športu, sedaj pa torej še na kulturnem. Kakšen je bil Janezov nastop? Sodelavci so ga toplo sprejeli. Janez je prav gotovo z mešanimi občutki stopil na improviziran oder za stružnicami, ko pa so mu med predstavo sodelavci večkrat zaploskali, je vedel, da je uspel. Po predstavi mu je marsikdo segel v roko, mu čestital. Res, Janezov nastop, tudi drugi, ki ga je imel za zaposlene v tozdu Gostinska enota, je vreden ogleda. „Mislim, da bom imel še nastop v tozdu Servis in maloprodaja, šel pa bi tudi drugam, če me bodo povabili. V jeseni pa mislim pripraviti novo delo ..." Poln načrtov je Janez in pripravljen mladim v tozdu Orodjarna vselej priskočiti na pomoč. Prežihov Voranc POT NA KLOP (odlomek) Vsa soseska je vedela, kako je Gašper opravil svojo zadnjo spoved. K fari je prišel nov fajmošter, ki razmer ni poznal. Ko je na veliki četrtek spovedoval, je prišel v spovednico tudi Gašper. Odmolil je očenaš in se zastrmel skozi rešetko v veliko uho, ki je bilo od druge strani tja prislonjeno. Ker dolgo ni bilo nič, je duhovnik vprašal: „No, kaj si pa napravil? Ali piješ?” ,,Pijem — tega . . .” „To je grda navada, kristjan . ..” „Hudičevo grda navada,” gaje prekinil Gašper. Takrat se je naslonjeno uho odmaknilo in skozi rešetko je pogledal iznenadeni duhovnikov obraz. ,,Kje pa si . . .?” „0, krvavi duš, skoraj bi bil pozabil,” seje Gašper hitel čohati za ušesom. Tedaj je bilo duhovniku dovolj. ,, ,,Smrduh, poberi se iz božjega hrama. Ali si na steljaraji ali v cerkvi? Kadar se boš naučil hoditi k spovedi, pa pridi.” Nagnal je Gašperja brez odveze iz spovednice. To je bilo že davno, mogoče pred štiridesetimi leti in vsi so vedeli, da Gašper od tistih dob ni več pokleknil k spovednici. Tega se je zdaj z vso bridkostjo spomnil tudi Vožnik. Stvar ni bila preprosta. Ta zakrknjeni grešnik leži pri njem na mrtvaški postelji. Bil je prepričan, kot veren človek, da bo Gašperjeva duša še topla odnesena v pekel, ako brez žegna zapusti to izsušeno, grešno telo. Vrh tega ni prijetno, če mu tu umre nespovedan človek, najmanj pa tak, kakšen je Gašper. Odločil seje in kar naravnost treščil z mislijo: „No, Gašper, ali si že pomislil na obračun z Bogom . ..?” Gašperje zazijal. ,,Kaj si hudiča rekel?” „To, kar sem rekel. Slab si in treba seje pripraviti za vsak primer.” Gašper se je malo skrivil pokonci, a je hitro omahnil nazaj na plevnjačo. „Vem, da sem pri kraju — ali da ti pravico rečem — na to še mislil nisem, na tega škrata hudičevega ...” „Pa je le treba misliti tudi na to. Čist nisi . . .” . „Arduš, kdo pa je rekel, da sem čist. Nihče od nas ni čist, tudi ti ne. Moj duši, če bi midva devala na tehtnico najine grehe, ne vem, katera stran bi potegnila.” Vožnik seje nevidno zdrznil. V sobi je bilo temno, le sem' in tja je plamenasta svetloba iz peči ožarila steno za vrati. „Ti si strašno pil,“je spregovoril kmet, kot bi s tem hotel odvaliti tesnobo od sebe. ,,Pil sem, moj sveti duš, to je res. Toda zakaj naj bi se tega greha jaz spovedal, zakaj ne bi bog klical na odgovor tistih, pri katerih sem pil. Tiste, ki so mi slabo burlo predajali za dober, težko zaslužen denar. Strela krvava, si videl Tonača? Bajto sije bil postavil. Si videl Križana, hišo sije postavil. In povsod je moj denar zraven. Kako bi ti prodajal mošt in mogel nositi denar v hranilnico, če bi ne bilo pijancev. In poglej, salaminskega hudiča, ti tudi nisi manj popil od mene. Ko bi vse tiste sode, ki si jih ti izpil, razporedil po gorici, ne bi našel praznega kota. Samo da si pil vsak dan, jaz pa sem stradal, včasih po mesec, po dva, da Šem potem pil. Če bi se pa to razdelilo, bi si lahko roke podala.” Vožnikje obmolknil. „Kaj sem še storil krivičnega?” je zadrto vprašal Gašper. Voznik se je čohal za ušesi, oni pa je v presledkih nadaljeval. ,.Kosmati peklenski, kaj sem storil? Delal in garal sem vse življenje in na greh še časa nisem imel misliti. Ukradel nisem nikomur nič . . . včasih kakšna baba, kadar ti tako pride. Ali je to greh? Judež je cerkveni ključar, ima tri sorte pankrtov, hudičev natrošenih.” Kmet seje odkolcal, potem pa dejal: ,,To je res,kar praviš. Toda ti si strašen preklinjalec. In pri spovedi tudi že nisi bil, kar pomniš. Pomisli, če boš zdaj tako izdihnil, nepripravljen za to večno pot! Še zvoniti ti ne moremo.” „Vušinski graščak v Černečah ni bil od otroških let pri spovedi ter se je sam ustrelil. A zvonili so mu v petih cerkvah z vsemi zvonovi, temi piskri ferdaminskimi.” Zdaj se je Vušnik vdal in je prišel na dan le še z zadnjim dokazom: „Dobro, Gašper, vsi vemo, da si vse življenje delal in nikoli kaj prida nisi imel. Ker si pa ravno k meni prišel kon-čavat svojo zadnjo uro, je malo sitno za hišo, če bi tako umrl. . Gašperja je znova vrglo pokonci. „Moj krvavi duš, Lene, to je pa druga stvar. Zakaj pa mi tega takoj nisi povedal. O tem moram premisliti.” Šport in rekreacija RAZPIS BADMINTONSKE LIGE GORENJA ZA LETO 1983 V skladu s programom dela službe organiziramo lige prvenstva badmintonskih dvojih Gorenja v moški in ženski konkurenci. Pričetek tekmovanja bo v torek, 25. januarja 1983 ob 16. uri v Rdeči dvorani. Posamezna dvojica šteje kot ekipa najmanj 4 članov; s tem želimo zagotoviti redno udeležbo na tekmah. Posamezna igra se igra do dveh dobljenih setov. Na tekmovanju veljajo pravila BZS s to razliko, da je možno zamenjati soigralca ali pa kompletno dvojico pred pričetkom naslednjega seta. Pismene prijave ekip sprejemamo v pisarni službe do četrtka, 20. januarja 1983 do 12. ure. Število ekip in rezerv ni omejeno. Prijava mora vsebovati ime, priimek, osebno številko tovarniške izkaznice in številko interne telefonske številke kapetana ekipe. Prijav številčno manjših od 4 tekmovalcev ne bomo upoštevali. Po tri najboljše dvojice v obeh konkurencah bodo nagrajene z diplomami in medaljami. RAZPIS EKIPNEGA PRVENSTVA GORENJA V ŠAHU Pričetek prvenstva bo v sredo, 19. januarja 1983 ob 15.30 v obradu družbene prehrane TOZD Gostinska enota Gorenja. Tekmovanje bo potekalo ločeno, v treh moških in dveh ženskih starostnih kategorijah. Moške ekipe sestavljajo 4 člani, ženske pa dve članici, število ekip in rezerv ni omejeno. Čas igranja bo 2 x 15 minut za posamezno partijo. Ekipe bodo igrale vsaka z vsako po Bergerjevem sistemu. Pismene poimenske prijave ekip sprejemamo do ponedeljka, 17. januarja 1983 do 12. ure. Ob isti uri vas vabimo na žrebanje, ki bo v učilnici servisa. RAZPIS KEGLJAŠKE LIGE GORENJA ZA LETO 1983 Razpisujemo ligaško tekmovanje v kegljanju za moške in ženske ekipe Gorenja. Pričetek tekmovanja bo v ponedeljek, 24. januarja 1983 ob 18. uri na kegljišču TEŠ Šoštanj za moške ekipe in v sredo, 26. januarja 1983 ob 18. uri na kegljišču REK Titovo Velenje, za ženske ekipe. Ekipa šteje 4 člane in 2 obvezni rezervi. Moške ekipe tekmujejo v disciplini 4 x 100 lučajev, mešano na dveh stezah, ženske ekipe pa v disciplini 4 x 50 lučajev, mešano na dveh stezah. Tekmovanje bo izvedeno po pravilniku KZJ. Število ekip in rezervnih kegljačev ni omejeno. Možna je sprememba sistema v primeru večjega števila prijavljenih ekip. Prijave ekip z navedbo imena, priimka, osebne št. tovarniške izkaznice in številke internega telefona za kapitana, ekipe sprejemamo v pisarni službe do četrtka, 20. januarja 1983 do 11. ure. Ob tej uri vas vabimo na žrebanje v učilnico servisa. Po tri najboljše ekipe v obeh konkurencah bodo nagrajene. REZULTATI PRVENSTVA GORENJA V KEGLJANJU ZA LETO 1982 Moški, "A": 1. Milan Godec, Plastika, 216, 2. Miran Slapničar, DSSS RRS, 212, 3. Vlado Križovnik, GPS-Malo-prodaja, 207, sledijo: Stane Fidej, Miloje Aleksič, Leopold Fidej, Franc Tamše, Ivan Grajžl, Emil Sevčnikar, Jože Tratnik, Zlatko Roškar, Rasim Hasičič, Darko Koželj-nik. Stane sVtič, Zdeno Vončina, Sead Harbas, Vlado Vajdič, Rudi Videmšek, Peter Letonja, Darko Napotnik, Leon Potisek, Darko Bujan, Milan Hliš, Franc Čas, Zdravko Kli-ner, Bert Založnik, Janez Koren, Anton Bervar, Srečo Žunter, Marjan Verbič, Miran Vrabič, Dušan Borovnik, Željko Čutič, Vinko Mikek, Miro Čuješ, Anton Zemljak, Oto Perše, Milan Petek; uvrstitev posameznikov (200 lučajev): 1. Stane Fidej, Kuhalni aparati, 858, 2. Franc Tamše, DSSS tehn., 827, 2. Vlado Križovnik, GPS maloprodaja, 824, 4. Miran Slapničar, 5. Leopold Fidej, 6. Miloje Aleksič, 7. Milan Godec, 8. Ivan Grajžl Moški, "B": za ekipno uvrstitev 50 lučajev: 1. Martin Vavpotič, Orodjarna 204, 2. Franc Kos, Pralna tehnika, 194, 2. Franc Ocepek, Gradbeni elementi, 194, sledijo: Emil Jeromel, Stevo Lalek, Martin Lah, Martin Čeh, Brane Mevšter, Josip Ivanovič, Alojz Jelšnik, Črt Urbanšek, Iztok Vivod, Ivan Godec, Drago Merva, Stanko Svečko, Franc Višnjar, Ivan Tišler, Branko Blagotinšek, Anton Movh, Marko Magrič, Branko Pfeifer, Mirko Beber, Franc Čonč, Ciril Camloh, Darko Ograjenšek, Jože Zajc, Jože Bajde, Blaž Gril, Ludvik Pristovšek; uvrstitev posameznikov (200 lučajev): 1. Martin Čeh, DSSS SOP, 795, 2. Franc Kos, Pralna tehnika, 785, 3. Martin Vavpotič, Orodjarna, 776, sledijo: Branko Mešter, Stevo Lalek, Martin Lah, Franc Ocepek, Emil Jeromel. Moški, "C": za ekipno uvrstitev (50 lučajev): 1. Andrija Kovačevič, Štedilniki, 232, 2. Franc Puter, Pralna tehnika, 196, 3. Jože Pincolič, Orodjarna, 181, sledijo: Milan Ježovnik, Štefan Pečnik, Ivan Žlender, Izidor Novak, Jože Pokos, Vlado Cestnik, Franc Oštir, Franc Lesjak, Jože Vidali, Vili Jagodič, Karli Zager, Franc Divjak, Alojz Pevnik, Peter Kodre, Adolf Sešel; uvrstitev posameznikov (100 lučajev): 1. Andrija Kovačevič, Štedilniki, 396, 2. Izidor Novak, DSSS tehn., 384, 3. Milan Ježovnik, Galva-na, 370, ostali: Štefan Pečnik, Franc Puter, Jože Pincu-lič, Vlado Cestnik, Janez Žlender, Jože Pokos ŽENSKE "A" za ekipno uvrstitev (50 lučajev): 1. Milena Rehberger, DSSS tehn., 171, 2. Ivica Ostruh, DSSS tehn., 169, 3. Irena Švener, GPS DSSS, 163, sledijo: Jana Praznik, Biserka Poznič, Sonja Majhenšek, Božena Berčon, Ljuba Benko, Marija Žnider, Andželija Živkovič, Jolanka Vivod, Zdenka Kolar, Ivica Pocajt, Ivica Svečko, Ljubica Donko, Martina Kovač, Anica Tajnik, Marija Vinojčič, Joža Kovač, Irena Zemljak, Zdenka Markovič, Zora An-drič, Irma Perše, Žalika Grušnik, Sumedija Hodžič, Marija Rednak, Andža Andrič, Dora Rutnik, Jadranka Jaj-čevič, Danica Urbanc, Ana Kliner, uvrstitev posameznic (100 lučajev): 1. Ivica Ostruh, DSSS tehn., 370, 2. Milena Rehberger, DSSS tehn., 356, 3. Jana Praznik, GPS DSSS, 332, sledijo Božena Berčon, Irena Švener, Biserka Poznič, Sonja Majhenšek, Ljuba Benko ŽENSKE "B" za ekipno uvrstitev (50 lučajev): 1. Marija Korun, GPS DSSS, 163, 2. Tatjana Sušnik, GPS Servis, 146, Silva Čurči, GPS DSSS, 144, sledijo: Marija Uranko, Milena Movh, Danica Pinculič, Cveta Gole, Rozalija Kac, Breda Valenčak, Hermina Sevčnikar, Martina Oštir, Nada Lubej, Rezka Hojan, Majda Piano, Ana Oder, Jožica Petrič, Ida Pejovnik, Irena Klosternik, Franja Knez, Marjana Grobelnik, Dragica Ranzinger, Milena Pfeifer, Pavla Rosenstein, Marija Rebevšek, Milka Sagmeister, uvrstitev posameznic (100 lučajev); 1. Marija Korun, GPS DSSS, 336, 2. Danica Pinculič, Gradbeni elementi, 282, 3. Silva Čurči, GPS DSSS, 280, 4. Milena Movh, 5. Tatjana Sušnik 6. Marija Uranko, 7. Rozalija Kac, 8. Cvetka Gole MOŠKI EKIPNO: 1. DSSS RRS I (Slapničar, Sevčnikar, Jeromel, Čalek, Vi-r dali, skupaj 912), 2. PLASTIKA (Godec, Vtič, Lah, Ti-šler, Pokos, 898), 3. ORODJARNA I (Grajžl, Roškar, Vavpotič, Beber, Pincolič, 897), 4. GALVANA I, 5. DSSS TEHNOLOGI, 6. SOP I, KUHALNI APARATI, 8. Gradbeni elementi, 9. Galvana, 10. DSSS RRS II, 11. Orodjarna II, 12. DSSS RRS III, 13. SOP II. ŽENSKE EKIPNO: 1. DSSS GPS I (Švener, Praznik, Korun, 483), 2. DSSS TEHNOLOGI (Rehberger, Ostruh, Knez, 434), 3. DSSS GPS II (Benko, Vivod, Čurči, 417), 4. Plastika, 5. Galvana I, 6. Servis in maloprodaja I, 7. Kuhalni aparati, 8. DSSS GPS III, 9. Galvana II, 10. DSSS GPS IV, 11. Plastika II, 12. Gostinska enota I, 13. Galvana lil, 14. Galvana IV, 15. Gostinska enota II, 16. Kuhalni aparati II, 17. Servis in maloprodaja II. NEURADNI VRSTNI RED PO KONČANEM TEKMOVANJU ENAINDVAJSETIH (21) ŠPORTNIH DISCIPLINAH A) MOŠKE EKIPE Mesto Ekipa Točke za Točke za SKUPAJ množič. uspeh 1. Galvana 476 317 793 2. Pralna tehnika 266 220 486 3. Orodjarna 192 149 341 4. DSSS SOP 161 115 276 5. Kuhalni aparati 166 95 261 6. DSSS RRS 141 119 260 7. Plastika 141 54 195 8. DSSS Sek. kakov. 94 94 188 9. Vzdrževanje 104 76 180 10. Štedilniki * 80 75 155 11. DSSS Tehnologi 89 43 132 12. Elektronika 71 57 128 13. Servis in MP 45 38 83 14. Avtopark 45 33 78 15. DSSS TGO 40 31 71 16. Pohištvo 23 35 58 17. Gradb. elementi 18 9 27 18. Elektr. Ptuj 5 16 21 19. Hlad. tehnika 8 11 19 20. Sek. prof. elekt. 5 5 10 21. Gostinska enota 5 — 5 Posameznih tekmovanj so se udeležili tudi tekmovalci iz Interne banke, DSSS GPS in tozda Promet, vendar premalo številčno, da bi posegli po točkah pravilnika tekmovanj za pokal Gorenja. B) ŽENSKE EKIPE: 1. DSSS GPS 429 277 706 2. Galvana 307 228 735 3. Plastika 176 87 263 4. Pralna tehnika 102 86 188 5. Kuhalni aparati 69 61 130 6. DSSS Tehnologi 54 69 123 7. Gostinska enota 56 26 82 8. Servis in maloprodaja 40 17 57 9. Štedilniki 15 30 45 10. DSSS TGO 31 11 42 11. DSSS SOP 24 11 35 12. Elektronika 21 13 34 13. Promet 8 — 8 14-15. Gradbeni elementi 5 — 5 Zamrzovalniki 5 — 5 Maloštevilno so se posameznih tekmovanj udeležile tudi tek movalke iz TOZD Hladilniki in DSSS RRS. Možne so manjše spremembe v vrstnem redu, potem ko bodo točkovani še ostali kriteriji. PLANINCI, POZOR! Odbor planinske sekcije obvešča planince, da bo v letu 1983, organiziral tudi nekaj pohodov po Savinjski transverzali. Prva tura bo v nedeljo, 23. januarja 1983 iz Laškega na Hum — Celjsko kočo — Tolsti vrh — Svetina — Resevna — do Šentjurja (višinska razlika 603 m, predvidena hoja 7 ur). Zbor bo ob 5.10 uri na železniški postaji v Titovem Velenju, od koder bo odhod z vlakom ob 5.30. Prijave s plačilom prispevka sprejema Milica Lesjak v izvozu. Vsem, ki se bodo prijavili do 18. januarja 1983, bo zagotovljen dnevnik Savinjske transverzale. V zimsko naravo vas vabi Odbor Planinske sekcije IZZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE V uredništvu smo do roka prejeli 68 rešitev nagradne križanke, objavljene v Informatorju, številka 60. Javno žrebanje je bilo v jedilnici A., 7. januarja ob 13. uri. Predsednik komisije, ki je skrbela za pravilen potek žrebanja, je bil Franc Vrtačnik, srečne nagrajence je izžrebala Biserka Povše, dijakinja 2. letnika družboslovne usmeritve, boben, v katerem so bila imena reševalcev, pa je vrtela Mira Zgonja-ni. Žreb je nagrade razdelil takole: III. nagrado — usnjeno torbo — prejme DUŠANKA GROZD, Mislinja 154, 62382 Mislinja, II. nagrado — komplet ročnega orodja — prejme FRANC LESJAK, Jenkova 19, 63320 Titovo Velenje in I. nagrado — varilni strojček — dobi FRANC TURK, Uvoz. Vsem nagrajencem naše iskrene čestitke! REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Gorenje, 7. Eva, 10. Otoman, 11. omot, 12. detel, 13. sila, 14. ep, 15. reagent, 17. citissime, 20. Otto, 21. Endo, 23. Čop, 25. Ironton, 27. E (vgen Bfergant, 29. tujek, 30. imeniten, 33. drobir, 34. Rl, 35. relacija, 39. von, 41. Tilen, 42. orač, 43. IA, 45. nad, 47. zarja, 48. Ra. NAVPIČNO: 1. godec, 2. otepi, 3. Rot, 4. emerit, 5. nalesti, 6. JN, 7. eminenten, 8. volt, 9. ata, 11. osemenje, 16. asortirati, 18. top, 19. Don, 22. dok, 23. če, 24. Obir, 26. out, 28. Tebe, 31. Nil, 34. rana, 36. CIA, 37. il, 38. Jena, 40. ora, 43. ČJ, 46. da. PREVENTIVNO REKREATIVNI ODMORI NOVOLETNA ČESTITKA ZA GRUPO C Naši sodelavci, ki delajo na težjih delovnih mestih, so invalidi ali kronični bolniki, so tudi letos preživeli deset dni na preventivno rekreativnem oddihu. Razporejeni so bili v tri skupine A, B in C pač glede na vrsto invalidnosti oziroma bolezni, izbirali pa so jih v njihovih tozdih. Zadnja skupina C je bila v Poreču od 15. do 25. decembra 1982. Veliko sprehodov, plavanja, lažje gimnastične vaje, vse to je napolnjevalo njihov odmor. Seveda je bilo vse pod zdravniškim nadzorstvom. Manjkalo ni tudi zabave in družabnih srečanj, kjer so se spoznali med seboj in z drugimi. Da je bil tak oddih v resnici tudi koristen,so pokazali tudi zdravniški pregledi ob koncu dopusta. Da pa so v teh dneh postali tudi prijetni tovariši, dokazuje tudi novoletna čestitka, ki jim jo je poslala študentka Višje šole za telesno kulturo v Zagrebu Dubravka, ki je skrbela za rekreacijo. Takole je napisala: Mnogo sreče, uspeha i zdravlja u Novoj 1983 godini svima skupa želi vaša voditeljica Dubravka! Žrebanje je bilo javno, prisostvovalo mu je tudi nekaj reševalcev križanke, ki pa jim sreča ni bila naklonjena. Morda pa drugič... VABIMO NA SVETOVNI POKAL Služba za erekreativno in kulturno dejavnost ter konferenca osnovnih organizacij sindikata vas vabita na ogled tekem za svetovni smučarski pokal v Kranjski gori. V soboto, 29. januarja, bo veleslalom^ nedeljo 30. januarja, pa slalom. Odhod avtobusov bo ob 6. uri izpred Rdeče dvorane, povratek iz Kranjske gore ob 17. uri. Izletniki bodo imeli možnost smučanja. Cena prevoza z avtobusom je 220 dinarjev, prav toliko plačajo tudi otroci s svojim sedežem. Vstopnice za prireditev plača vsak sam. Tudi za prehrano priporočamo, da jo nesete s seboj. Križaj, Kuralt, Franko, Strel, Petrovič, Benedik ... Dajmo naši!!! Prijavite se v službi za rekreacijo do 25. januarja 1983 (servis, I. nadstropje). OTROŠKI SVET PRAVLJIC Na osnovnih šolah so v času priprav na prihod dedka Mraza otroci pri likovnem pouku risali na temo čudovitega sveta otroških pravljic. Nastala so številna likovna dela, risbe in slike, ki prikazujejo volka z Rdečo kapico, Sneguljčico in Ostržka ... Kdo vse bi naštel, kaj vse je nastalo izpod spretnih prstov številnih otrok. Najlepša dela so bila razstavljena v galerijskem kotičku Knjižnice. Sedaj pa imamo možnost videti dela, ki sojih naslikali in in narisali učenci osnovne šole Miha Pintar Toledo, nad katero ima pokroviteljstvo naša delovna organizacija. Številna dela si lahko ogledamo v razstavnem kotu naše jedilnice A. INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižom, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974.