SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
1^2880
Statut
zveze industrijcev na slovenskem ozemlju države SHS.
1919.
Samozaložba.
Tiskala „Narodna tiskarna*1 v Ljubljani.
/tt;

i


M
?y ■1



- :‘


. K ' " '■%
•r: /
Statut
zveze industrijcev na slovenskem ozemlju
države SHS.
§ i.
Ime in sedež zveze.
Zveza se imenuje: »Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju države S. H. S.« Sedež zveze je v Ljubljani.
§ 2.
Namen zveze.
Namen zveze je varovati vsestransko interese industrije in industrijalcev na slovenskem ozemlju države S. H. S.
§ 3.
Sredstva za dosego namena.
V to svrho, da doseže zveza svoj namen, poslužuje se vseh zakonitih sredstev; taka sredstva so n. pr. zborovanja, publikacije, opozoritve javnih oblasti na pereča vprašanja industrije, osnovanje pododdelkov zveze, krajevnih in strokovnih skupin itd.
§ 4.
Članstvo.
Člani zveze so: redni člani, osebni in častni člani.
Redni člani: Reden član more postati vsakdo, ki izvršuje industrijsko podjetje na slovenskem ozemlju države S. H. S. Svoj pristop mora priglasiti zvezi pismeno. O sprejemu odloča načelstvo, ki lahko sprejem odkloni, ne da bi moralo navesti za to razlogov. Rednega člana nadomešča lahko pri volitvah in glasovanjih pooblaščenec, ki pa mora biti ali upravni svetnik, ravnatelj, obratni vodja ali višji uradnik njegovega industrijskega podjetja.
Osebni člani: Zveza sprejme lahko kot osebne člane osebe, ki pospešujejo namen zveze.
častni člani: Glavna skupščina imenuje za častne člane osebe, katere imajo izredne zasluge za prospeh zveze, oziroma za prospeh industrije.
Osebni in častni člani uživajo iste pravice kakor redni člani.
§ 5.
Pravice in dolžnosti članov.
Vsak član ima aktivno in pasivno volilno pravico, dalje pravico se posluževati vseh sredstev, ki jih daje zveza na razpolago in pravico se udeleževati v to določenih zborovanj zveze. Vsak član je dolžan se ravnati po teh pravilih, pospeševati namen zveze in plačevati določeni letni prispevek, častni člani ne plačujejo prispevkov.
§ 6.
Letni prispevek.
Redni člani plačajo pri sprejemu enkratni ustanovni znesek, ki ga določi glavna skupščina; poleg tega pa plačujejo letno prispevke po visokosti števila delavcev, zaposlenih v podjetju. Glavna skupščina določi višino tega prispevka.
Člani morajo vsaj en mesec pred potekom društvenega leta vposlati izkaze o številu delavcev, ki so bili tekom leta povprečno zaposleni v podjetju. Trije mladostni pomožni delavci, trije učenci ali štiri ženske se računajo za dva delavca.
Vsi prispevki se morajo plačevati vnaprej v Ljubljani. Redni člani, ki pristopijo k društvu po 30. juniju, plačajo samo polovico letnega prispevka. Letni prispevek za osebne člane določi od časa do časa načelstvo. Društveno leto je koledarsko leto.
§ 7.
Glasovalna pravica.
Redni član, ki nima več kot 30 delavcev zaposlenih ima 1 glas, od 30—100 delavcev po 2 glasova, za vsakih nadaljnih 100 delavcev zopet po 1 glas. Več kot 10 glasov ne more imeti noben član.
Glasovalno pravico izvršuje član osebno ali pa po svojem pooblaščencu v smislu § 4; odsotnega člana lahko zastopa drug navzoč član; noben član pa ne more zastopati več kot 10 odsotnih članov. Osebni in častni člani imajo po 1 glas.
§ 8.
Prenehanje članstva.
L član lahko izstopi iz zveze, kadar hoče. Svoj izstop mora pismeno naznaniti. Člani, ki izstopijo po 30. juniju vsakega leta, morajo plačati članarino še za prihodnje poslovno leto.
2.	Članstvo prejenja, kadar odpadejo predpogoji za vstop.
3.	Načelstvo ima pravico, člane tudi izključiti. Proti izključitvi zamore se prizadeti član pritožiti na odbor, ki določa o tej pritožbi končno veljavno.
1*
§ 9.
Organi zveze.
Organi zveze so:
1.	načelstvo,
2.	odbor,
3.	glavna skupščina.
§ 10.
Načelstvo.
Načelstvo sestoji iz 1 predsednika in 4 podpredsednikov, ki jih voli glavna skupščina za dobo treh let. Posle blagajnika ali tajnika vodi lahko eden izmed podpredsednikov, ki ga medsebojno določijo. Glavna skupščina voli tudi dva namestnika. za dobo treh let, ki vstopita v funkcije namesto zadržanih članov načelstva, kadar jih načelstvo v, to pokliče. V slučaju, da izstopi ali umre eden izmed članov načelstva ali njih namestnikov, voli glavna skupščina za ostalo funkcijsko dobo. drugega člana. Zastopnik zveze na zunaj in napram oblastim je predsednik: v slučaju, da je ta zadržan, pa eden izmed podpredsednikov po vrstnem redu, določenem od načelstva, oziroma kakor to načelstvo od slučaja do slučaja sklene. Le - ta podpredsednik nadomešča tudi sicer predsednika pri sejah. Za posamezne slučaje pooblasti lahko načelstvo tudi osebo, ki ni član načelstva.
Načelstvo si napravi poslovni red, po katerem posluje v svojih sejah; načelstvo določa sicer svojega tajnika in pravnega konzulenta, nastavlja uradnike ter o tem poroča odboru, pripravlja in sklicuje zborovanja. Za veljavnost sklepov načelstva morajo biti navzoči vsaj trije člani načelstva.
Pri glasovanju odloča navadna večina. Vsak član načelstva ima samo po 1 glas. V slučaju enakosti števila glasov obvelja mnenje, za katero
glasuje predsednik seje. Na zahtevo dveh članov načelstva mora predsednik sklicati sejo odbora. Seje načelstva vršijo se mesečno, sicer pa kadar to nanaša potreba, oziroma zahtevajo to trije člani načelstva. Poslovni red pa lahko določi izjeme glede števila sej načelstva. V vsaki seji načelstva podati se ima poročilo o dogodkih po zadnji seji.
§ 11.
Odbor.
Odbor sestoji iz načelstva in 10 članov, ki jih voli glavna skupščina za dobo treh let. V slučaju, da izstopi ali umre tekom funkcijske dobe član odbora, voli glavna skupščina za ostalo funkcijsko dobo drugega člana - odbornika. Odbor obravnava vse zadeve načelne važnosti, zadeve, ki jih načelstvo predloži v sklepanje in sploh zadeve, ki niso pridržane glavni skupščini. V vsaki seji podati je poročilo o dogodkih po zadnij seji. Odbor se ima skhcati vsaj^ šestkrat na leto, in sicer ga skliče načelstvo. Tudi sicer se ima sklicati odbor, ako to zahtevajo vsaj štirje člani odbora. Odbor je sklepčen, kadar je navzočih vsaj 7 članov, vštevši člane načelstva.
Sklepa se z navadno večino glasov. Vsak član ima samo po 1 glas. V slučaju enakosti števila glasov odloča mnenje, h kateremu pristopi tisti, ki predseduje zborovanju. Zborovanju predseduje predsednik; v njegovi odsotnosti pa eden izmed podpredsednikov (glej § 10). Na zahtevo vsaj Štirih navzočih članov odbora predložiti je predmet posvetovanja v odločitev glavni skupščini.
§ 12.
Redna glavna skupščina,
l.	Redno glavno skupščino se ima sklicati vsako leto po enkrat. Kraj in dnevni red določa
načelstvo. Obvestilo je poslati vsem članom z naznanilom kraja in dnevnega reda pismeno vsaj 14 dni preje.
2.	Glavna skupščina obravnava: letno poročilo in letni obračun, določa ustanovni znesek, letne prispevke (§ 6), voli člane načelstva, namestnike, člane odbora in dva računska preglednika, spreminja pravila in sklepa o stavljenih predlogih. Pravila se morejo spremeniti le, ako je bila zadevna sprememba pravil določena na dnevnem redu. Za spremembo pravil treba je večine pri glavni skupščini oddanih glasov.
§ 13.
Izredna glavna skupščina.
Izredna glavna skupščina se skliče na podlagi sklepa načelstva ali sklepa odbora; načelstvo mora sklicati izredno glavno skupščino, kadar zahteva to pismeno petina članov. V teh slučajih sklicati je izredno glavno skupščino v treh tednih potem, ko je naznanjena zahteva, da se skliče glavna skupščina.
§ H.
Glasovanje pri glavni skupščini.
Pri glavni skupščini obveljajo sklepi z navadno večino navzočih glasov članov, pri čemur se glasovi štejejo v smislu § 7. Ako ni ugovora, se sklepa lahko z vzklikom; volitve pa se morajo vršiti z glasovnicami.
§ 15.
Samostalni predlogi za glavno skupščino.
Samostalni predlogi se obravnavajo pri glavni skupščini le, ako so se naznanili načelstvu po vsaj treh članih 8 dni pred glavno skupščino. Načelstvo odloča ali naj se samostalni predlog na glavni skupščini obravnava, ali ne. Sicer se pa obravnavajo samostalni predlogi, stvljeni še - le pri glavni
skupščini, kadar se s tem strinjate 2/s navzočih članov.
§ 16.
Krajevne in strokovne skupine.
1.	Redni člani zveze združujejo se lahko v varstvo svojih posebnih krajevnih ali strokovnih interesov v krajevne ali strokovne skupine. Zveza mora pospeševati delovanje takih skupin. Načelstvo mora v prihodnji svoji seji sklepati o predlogih, ki jih stavi skupina. K sklepanju o takih predlogih povabi načelstvo člana skupine, ki ga določi skupina kot svojega zastopnika.
2.	Člani skupine morajo biti le člani zveze.
3.	Skupine obravnavajo in sklepajo zgolj o zadevah svojega okraja ali svoje stroke.
4.	V zadevah, ki se tičejo skupnega interesa vse industrije, sosebno v zadevah socijalne, davčne in prometne politike more skupina staviti zgolj predloge na načelstvo.
Napram oblastim in napram javnosti more skupina uveljavljati svoje sklepe le tedaj, ako je zveza skupini to izrecno dovolila. Izrecna privolitev videti je v tem, da se načelstvo o stavljenem predlogu v treh tednih po tem, ko je bil ta predlog vložen, o istem sploh ni izjavilo. Načelo veljaj, da se skupina nima pečati z zadevami, ki se tičejo splošnih interesov industrije. Vprašanja, ki v svojih daljših posledicah zadevajo v obče industrijo, so vsekakor izključena od določitve po skupinah.
5.	Vprašanja carinske in trgovske politike rešujejo se zgolj potom zveze: načelstva, odbora in glavne skupščine. V slučaju, da obstojajo v teh vprašanjih načelna nasprotja med zvezo kot tako in med skupinami, je dolžnost načelstva, da skuša doseči sporazum. Kadar se tak sporazum v primernem roku ne doseže, ima skupina pravico svoje stališče napram javnosti samostojno zastopati.
6.	Skupine se morejo osnovati le z dovoljenjem načelstva; proti odklonilnemu sklepu načelstva je dopustna pritožba na odbor, ki o tem končno - veljavno sklepa.
7.	Posebne stroške strokovne skupine pokrivati ima strokovna skupina sama. K stroškom krajevnih skupin prispeva zveza v izmeri, kakor jo določi načelstvo, ozir. v slučaju pritožbe odbor.
Za pokritje skupinskih stroškov določajo lahko skupine tudi posebne doklade k zveznim prispevkom. Te doklade odkaže potem zveza dotičnim skupinam.
§ 17.
Razsodišče.
Spore, ki nastajajo med člani iz članstva zveznega, razsodi razsodišče. Vsaka stranka imenuje svojega razsodnika; razsodnika volita načelnika razsodišča. V slučaju, da se razsodnika ne moreta zediniti glede načelnika, odločuje žreb. Kadar ena izmed strank odkloni imenovanje razsodnika, ga imenuje načelstvo.
§ 18.
Prenehanje zveze.
Zveza preneha delovati, kadar to sklene glavna skupščina, ki je v ta namen sklicana; navzočih mora biti najmanj 2/s rednih članov; glasovati mora za prenehanje zveze 2/a navzočih članov. Glavna skupščina določi tudi kako je razpolagati s premoženjem zveze. V slučaju, da glavna skupščina, ki je bila v ta namen sklepanja o prenehanju zveze sklicana, ni sklepčna ob določeni uri, sklicati se mora 14 dni pozneje druga glavna skupščina, ki sklepa o razpustitvi brez ozira na število navzočih članov z navadno večino. V slučaju enakosti števila glasov odločuje glas predsednikov.