fffffotniaa znaša letno ;J6 Din, polletno 18 Din, — za inozemstvo letno 6Q Din. Posamezna ftev. 1 Din l»EDNIŠTVQ: telefon številka 2t UPRAVA: telefon številka 38 Štev. rač. poštne hran. 12.549 Izliala vsako nedeljo MURSKA I. LETO Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Murska Sobpla, 3. aprila 1932. Cena oglasov Na oglasni ?tratii: cela stran 50q Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 pijn, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas J5% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraiaio ŠTEV. S rTiiFS "jt j? Bssmmmmm—m-M Konferencija velesil ■j Angleški mipisterski predsed nik MacDonald je povsem ne-pričakovano sklicao konferencijo velesil, da bo razpravljala o ver-stvepern sodelovanju podunavskih držav. Konferencija 4e se vršila v Londoni v prvi polovici aprila. Anglija je ? tem odločujočim korakom brezobzirno napravila konec vsem n^daljnim razgovorom francoskega predsednika, da se naj podunavske države o svoji zadevaj i nevolaj najprvje same med seboj sporazumejo. Iz do-zdaišnjih razgovorov se da sklepati, ia bodo Anglija, ^emčija i Italija v prvi vrsti "razpravljale pitanje, na kakši način ponuditi verstve-no pomoč Avstriji i Madjarski. Naš minister-za zvUnejšnja dela dr. Marinkovič je pri proračunski razpravi v senati jasno povedao, da smo mi p-iprayljeni poskusiti, da se doseže sporazum ž ostalimi podunavskimi državami, i da napravimo vse, ka je mogoče, da pride do sporazuma. Nišče pp nemre zahtevati od nas, da bi ravno mi mogli prevzeti na sebe najvek^e žrjtve za rešjtev svetovne finančne krize. Konferencija de mela uspeh, či velesile priznajo vsem podutiškim državanj isto pravico do samostojnosti, kak jo priznavajo n. pr. Belgiji, Nizozemski ali pa skandinavskim državam. Če pa do smatrale, da so podunavske dfžave nekakše kolp-nije za njihov politični i "gospodarski razvoj i napredek, se konferencija brez uspeha zaključi i razide, kak dozdaj že vnpgo drugih mejdnarpdnih konferenc. V tom slučaji nam preostane samo ena pot. Kmetje, delavci, industrija i obrt se morajo združiti i napraviti velki načrt proti gospodarsko) krizi. Predmete, ki jih niicamo, moremo izdelati proti primernim cenam doma, ravnotak pa moremo tudi pridelke proti primernim cenam ponii-cati doma. To se pr^vi: rppramo dosta i dobro blago produciratj, da ne bomo prisiljeni na inozemske produkte, zvuh toga pa, cl^ potrošimo to blago donia. POLITIČNI PREGLED Jugoslavija. V narodni skupščini je finančni odbor pregledao noyi trošarinski zakon, ni pa ešče dokon-pao svpje dgld. - V sejiati se je nadaljevala razprava o proračunu. Mj-nister za zvfinešnje posle dr. Marinkovič, je mep velik govor o zvBnejšnji politiki naše države. Gpvoro je o raz-bj-o^rtvenl konferenci, o reparacija^, ki nam jih je dužna plačati Nemčija, o ppdunavslcem gospodarskem bloku j o Evropski Uniji. — finančni minister je izrazo vflpanje, da se bpdo razmere v bližnji bodočnosti pobog-šale. Najtjole značilna pa je bila njegova izjava, da šče držati stabilnos fljnarja za vsako ceno. To je: na ijfliŠ dinar ne padne. Nato ie sena sprejeo proračun i finančni zakon. Sprejep je tudi ostale zakone, ki so bili že sprejeti v narodni sfcupščini. Madžarska V Budimpešti je bilo v^kP razburjenje, ar se je širila govorjpa, da nameravajo komuijisti na obletnico komunistične diktature ga Madžarskem, prirediti velik)? Hcfe. ?ph$yp i 5" m gOSBO#8Wh bpgffV riS Avstriji. Radi smrjcajro^ v Ju-goslasjji, posebno ? Bgnati, ie a vojsko ministeretvo za kmetijstvo prgpp-vedajp uvoz kopitarje? iz ofcui*flii} srezov. Prepoved je od 20 marca. — Klirinški promet med Avstrijo in Jugoslavijo je bio odpovedan. Promet preneha 20 aprila. Bolgarija. Radi brezposelnosti so vdvdarili v Plovdivu velki nemiri. Tudi drfigod so izbruhnili i so jih oblasti le s silov zatrli. List »Makedonija" piše, da je kriza prispela pri njih do vrha. Ljfidje umirajo od glada, na jezere pa jezere je brez dela. Da so tak žalostne razmere je vzrok ta, da Bolgarija nemre prodati svojega tobaka, ar države, štere kupujejo'bolgarski tobak zahtevajo, da bi Bolgarska za uvoženi denar kfipfl-vala blago od njih. Bolgarska pa ne želi tujega blaga, samo ie tuji denar, s šterim bi lejko poplačala inozemstvi svoje duge. Nemčija. Ob koncu proračunskega leta 1931-32 so imele'občine 280 miljonovmark primanjkljaja, ratfi brezposelnih podpor, štere 'morajo plačati. .V 1931 so dale občifie brezposelnim delavcem skupne 1 «11-jardo 100 ipiltonqv njafk. Za letošnje leto ge p9 rakuna ešče vek|| zgesek. — Oblasti so 25 listov nacjpnalnih socialistov prepovedali izhajanje. Hit- Iff fe §!fer PfRtt tffl! Rr<4f?tirao> verjdar zaman. jefskih rgpijblik Stalin je sm^no nevarno zbolo. Iz ftjgnijSijp j iz Poljske sp fttpH zdra»9ike f Sta- jjpovappjezen vzbpja * |off}j$jjijti£r nih krogih v Moskvi velkp vznemirjenje, ar se bojijo, da bi mogla Stalinova smrt pomeniti tfldi smrt zdajšnjega boljševiškega režima. Kitajska. Med kitajskimi i japonskimi delegati se vršijo pogajanja za premirje i je vOpati na ugoden potek. — Škoda, štero je povzročilo bojevanje jpri Šanghaju, se ceni na 100 miljonov angleških funtov. Trgovina je pri tem izredno trpela ter je uvoz v Šanghaj za % večji kak izvoz. Brezposelnih delavcev pa je na miljone. — Kakor se čflje ima Japonska namen, da izstopi iz Driištva narodov. Vzrok tomi je, da je Drflštvo narodov pokazalo premalo razumevanja za položaj v Vzhodni Aziji. EanouUa skupščino Jugoslovanske Radikalne Hmet-ske Demokracije V torek, dne 29. marca se je vršila v Ljubljani prva banovinska skupščina J. R. K. D. Navzočih je bilo više l50 zavflpnikov iz yseh srezpv naše banovine, nadale naši poslanci, se-natori i člani banovinskega sveta. Tudi iz našega Prekmurja so bili navzoči zastopniki. Kako vejke važnosti in veljave je ta pova stranka, se vidi iz toga, ka so bili celi čas na skupščini navzočj tudi gg. minister Pucelj, ban dr. Marušič i podban dr. Pirkmajer. G. minister dr. Kramer se je opravi-čo, ar je bolan in leži v posteli. Pošlo pa je zborovalcem lepe pozdrave. ' "Kaj "se je na tem zboru govorilo in sklenilo, £on]o gi^lj v prihodnji številki. Za zda] samo omenimo, da so naši prekmurski zastopniki znova javili naše potrebe in nevolp in prosili pomoči. Qovori naših zastopnikov so bili sprejeti z navdušenjom od navzočih in splošno se je čuio glasove, da se rapra našim ljqdem kak niajbole rfS roke iti, ar so 8. novembra v tako veikem števili volit šli, zdaj z veseljem vstopajo v novo stranko. V pžji b^novjpski strankin od-bpr, eksekutivo, je zyoljenj tu^ji en zastopnik iz srezg M. Sobota. Na zborovanju je bil med dru-giip tutji storjen sklep, da se mor,a kak nfijprle stfanka aefinitivno organizirati. Zato se n$f jo sedaj še v tem me-secu aprilu ustanove §tarj naši ocjfjp-ri, šteri do pq tistopi v naMfP kraju Izvoli)! stalen banoyinski odbpr. V našem srefu mo fijpj srezkp skup££inq y kratkom. Da^ bomo pra-vočasno nfznanili. Zato prosimo, k^ naj vse krajeyne organizacije na vsakih čl^jipv ?Ypfiib pp enpga jfcTe- v srečko skupščino, te jih KCwj naznani srfskgfnu odboru M. Sobota. E$če ednp 1 !? m ,smfn9f n O^FVftRlri le w k^jevna prgapifacija. njp&l Mr „ akciji m> m ib f bi- RP^Ifg f Wmm 9. SiSP?, B°-»««f,eor- Agrarna reforma Prvotna miseo, da ^e iz dozdaj-šnjih veleposestev ustanovijo na zdravi podlagi srednje male kmetije, se ni uresničila. Tak se vidi, da se izvedba te dobre zamisli kar od začetka pi vzela respo. Naredba i kasneje zakon o štirijetni oddaji veleposestniške zemr lje v začasni zakup določa načela, pip šterih se ima postopati pri razdelitvi zemlje. Pryi so naime siromašni poljedelci — nemaniči, drugi oni poljedelci mali posestniki, Šteri majo prp? malo zemlje i so v stani obdelovati večjo površino, na zadnje oni sredn} posestniki, šteri ešče nemajo punin 10 oralov lastnega obdelovanega zemljišča. Ob konci pravi besedilo, zakona, da treba gledati tiidi na gospodarsko sposobnost. Vsa ta načela prevzeta so v zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931. Nepopravljiva hiba te iz socijal-nega ozira brezdvomno dobre zamisli je bila i je ešče dnes, pomanjkanje programa, šteri bi mogao v okvirju zakonitih določb yezati tak najvišje kak najnižje agrarne oblasti, ne glede na osebe, štere v agrarnem vprašanju zavzemajo trenotno odločujoča mesta. Takši program kak jekleno orodje agrarnega problema, ne bi smeo svojevoljno spreminjati ni eden minister i ne najnižji agrarni uradnik. Či bi za-miseo, osnovati srednje male kmetije, bila istinito resna, bi se takši program v dobi 13 let mogao nastaviti. Saj je brezdvomno ne samo dovolj kmetijskih i agrarnopravnih strokovnjakov na razpolago, nego tfldi zadostno število neposredno na agrarni reformi prizadetih oseb iz vrst vele-postnikov, zakupnikov i drugih pospeševanju kmetijstva služečih ustanov. Da do takšega programa agrarne politike pri izvajanju agrarne reforme pri nas ni prišlo, je vzrok zametijave pojmov i hotenja. Agrarna politika'je drflgo, kak strankarska politika. Slednja zasledfije šf£yilčtjq pjiflpbifev moči stranke, ne glede na dosego dobrin, 1) katerim pri §yojpm ppložaju v parlamentarni borbi pripomore k občemu blagostanju. Agrarna podtika pa je programatično poseganje države kak go^ppdarske organizacije v razvoj na-rpdnega v pašem slučaji ppsebiio kmetijskega gosppdarenja v dobrobit celpga n?rpda- Take agrarne politik^ v izvajanji parile r*fqrme pri nas iij bilp, nfigp se je vojiji? pri delit« zemlje večitipma p?ka strankarska pp? Ijtika, brez ^plpčepega gospodarskega načrta- Zate še i sgrarnp rj|qrn?p ni mpgia ustvariti ?dpsnpva kega stapa. nego ustvarp se Le kmu^r ki projetar/iat. v kpiikpr s« ta ppIoij mme selekcij^ sam pp sffej hpteflja agrarpih oblasti ali wHi?a strank ni ^ofe. 0a pa & jf mpgia y«plM ifta^arska pp^tito, j? m 10 m mm PCi $ rtv w mm1* stoju programa bi bile intervencije na korist posameznih slučajev brezuspešne i strankarstvo ne bi moglo pri izvajanju agrarne reforme povzročiti onoga zla, Šteroga je povzročilo. Ureditev zemljiških razmer na veiepo-sestvih bila bi dokončana ob časi i v boljšo občo korist. Ustanovitev srednjih malih kmetij zavirao, či ne onemogočo pa je tudi zakon sam, šteri določa, da se ima dati zemljo prvenstveno poljedelcem — nemaničem. Izvajanje tega načela, štero je oprto na zakon sam, mora dovesti do nevzdržnosti i absurda. Izvajano v dobesednem smislu je samo po sebi moralo propasti, da si je bilo iz socijalne strani na mesti. Drflžina poljedelskega delavca z 8 Člani dobi 8 oralov dobre zemlje. Vsi so delali do tega Saša kot dninarji na veleposestvi. Nema škeri, ne plflga i brane, ne voza i živine. Kak težaki bili so dobri, kak samostojni gospodarji postavleni na 8 oralov zemlje ne vejo kaj začeti. Urediti si zemljo za eno leto dni naprej, sami brez vodstva i navodil gazde, ne vejo. Niso toga samostojno nikdar delali, niti se vadili pri očetih. Fali jim ne samo škeri i živine, fali jim duševna zmožnost samostojnega gospodarenja. Dober drvar ni tfldi dober lesni trgovec. Delo je telesna, gospodarenje dflševna stran i oboje zdrflženo v eni ceioti ešče da samo povoljni učinek. Stanje kakoršno je bilo, ni moglo imeti dobrega učinka. Cela leta so ostala polja' neobdelana ali pa so bila skrajno slabo obdelovana, dokler se te drflžine niso znašle v samostojnem kmečkem deli i začele gospodarsko misliti i dodeljeno zemljo obdelovati. Poljedelci druge i tretje kategorije, ki so že od prej lastno zemljo posedovali, morali so to ugonabljanje dobrin zemlje od bolesti svojega čfltenja mirno gledati i samo kak so popolnoma nesposobni nemaniči sami zemljo opustili, prišli so oni na vrsto za dodelitev. To hibo imeo je prvi zakon i imajo zakon o likvidaciji agrarne re> forme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., kljub vsem slabim skušnjam. Zgoraj navedeni drflžini zadostovalo bi od početka 2 ali 3 orale zemlje, da se v samostojno gospodarstvo vpelja i po poteku par let, kak se izvidi njena gospodarska sposobnost, doda več. Koliko več haska i manj trflda bi imela ta drflžina i koliko več bi bilo nameni. Srednje male kmetije, štere so v vsakši državi steber notranje moči, jamstvo socijalnega reda, vir občega blagostanja i osnova ljfld-ske morale i poštenja, bi bile ustanovljene. - o — Murska Sobota — Proračunska seja: Dne 24. marca se je vršila proračunska seja naše občine za leto 1932. Proračun je sestavljen v znamenji skrajne šted-nje i je bila debata gg. občinskih odbornikov pri vsaki postavki živahna. Proračun izkazuje sledeče dohodke: Gospodarstvo 73.300 Din; pristojbine: 38.000 Din; javne naprave 183 400 Din; razni dohodki 1500 Din; davščine37571038Din. Izdatki: Gospodarstvo 19.069 Din, uprava 109.826-30 Din, glavnice 146 000 Din, redarstvo 131.445 75 Din, javna dela 46050 Din, zdravstvo 20500 Din, drfi-gi stroški 25.100 Din, socijalno skrbstvo 26727 Din, šolstvo i prosveta ,88.434 Din, kmetijstvo 20900 Din, izredni izdatki 27,858 33 Din. Skupaj 671.910 38 D. i ravno telko dohodkov. — »On in njegova sestra«. Radi splošne želje občinstva se ponovi igra s petjem i godbo ,On in njegova sestra", v soboto dne 2. aprila ob pol 9. uri zvečer v Sok. domu. Igra, ki je že pri prvi uprizoritvi dosegla popolen uspeh, bo prav gotovo spet privabila puno dvorano občinstva. V odmorih bo igrao orkester, tak da se nam spet nudi večer neprisiljene zabave i smeha. — Pes ga je vgrizno. Posestnika Madjar Ivana iz Očeslavc je pes tak močno vgrizno v nogo, da je mogao priti v bolnico. Uvedena preiskava bo dognala ali je bio pes stekel ali ne. — Svojega otroka jfejzadfišila. Marija Ožvald iz Markiševc je nenadoma porodila, o čem pa njen mož ni znao nikaj, ar se je samo le pred kratkim vrnil iz Amerike. Včasi po rojstvu je otroka stisnila za vrat, ar je začeo jokati i se je ona bojala, da bi mož to čfio, šteri je bio v istoj sobi. Mrtvo dete je po tem zavila v cunje i ga zakopala pri stfldenci. Njenemu početju pa je orožništvo prišlo na sled i ona je svoje dejanje priznala. — Nesreča na cesti. Dvanajst letni Hajoš Franc sin sezonskega delavca iz Dol. Lakoša je prišao pod kolo. Pri padci si je zlomo desno nogo. — Nesreče pri streljanju. Običaj, da se za Veliko noč strelja z mož-narji, je tfldi letos zahtevao svoje žrtve. Kotnik Francu iz Ivanjševec je odtrgalo prste na roki, prav tak tfldi Se-rec Antoni iz Mahovec. Oba se zdravita v tukajšnji bolnici. — V bolnici so vmrli v mesecu marcu sledeči: Hujs Ivan, 27 letkret-nik drž. železnice iz Beltinec, Horvat Marko, 63 let, mali posestnik iz Trnja; Stefanec Franc 27 let, čevljar iz Tur-nišča; Schlihthuber Mihael, 68 let, poljedelec iz Radovec; Titan Anica, ab-solv. učiteljišča, 22 let iz Kroga; Hoč-nikar Marija, poljedeljka 59 let iz Cepine ; Fartek Marija poljedeljka iz So-tine 71. Slednji je dobo pri gašenji zadnjega požara v Sotini tak težke opekline, da je poškodbam podlegeo. — Narodna odbrana v M. Soboti. V nedeljo dne 3. t. m. ob 11 uri pred-poldan bo v »Sokolskem domu" predaval g. dr. Lavo Čermeij iz Ljubljane o življenju in trpljenju naše mladine pod fašističnim jarmom. Vabljena je mladina in odrasli. DOPISI Filovci. Našo občino, zlasti pa družino Horvatovo je zadela bridka nesreča. Pred dnevi je umrl na kliniki v Zagrebu, kamor se je šel zdravit, naš župan Horvat Jožef. Za župana je bil imenovan le lansko leto. Zdaj nam ga je pa smrt pobrala v najlepši moški dobi. N. v m. p. Gornji Lakoš. Župani iz vseh sosednjih občin so imeli pri našem g. županu mali informacijski sestanek, na katerem so se pogovarjali o zadevi občinskih doklad. Nekatere občine namreč že več let-imajo velike težave s tem, da ne dobivajo redno občinskih doklad. Tako pridejo v težek položaj, da so brez denarnih sredstev. Otežkočeno je zlasti vzdrževanje šol. Doklade se niso izplačevale občinam, če ravno so davkoplačevalci izplačali vse davke. Da bi se ta zadeva uredila, so župani sklenili, da se obrnejo na davčni urad za pojasnila. To so tudi storili in dobili so zatrdilo, da se bo skrbelo za to, da se bodo v bodoče občinam redno nakazovale občinske doklade. Gornja Lendava. 19. marca se je zarc&Tprilflbleni graditeo orgol i klavirov gospod Fuis Joško iz Pro-sečkevesi z gospodičnov JuliŠko To-morijevo, hčerko šolskoga upravitela v Gor. Lendavi. Iskreno čestitamo I Dobrovnik. V letu 1932 se vršijo sejmi ob sledečih dnevih: 6. ap- rila živinski sejem, 30. maja, 25. julija in 3. oktobra je živinski in kra-marski sejm. Lucova. V Lflcovi se je dne 26. II. 1932. ustanovilo prostovoljno gasilsko drflštvo, na pobudo gospoda Paulik Janoš šol. upr. ter tajnik kri-ževske gas. župe iz Gor. Petrovec. Izvoljeni so sledeči možje za vodstvo: načelnik Ballek Jožef, poveljnik Cv6r-njek Anton, podpoveljnik Bagar Ivan, tajnik Pondelek Štefan, blagajnik Jo-šar JanoŠ. Društvo ma 26 redni Članov. Dne 20. III. t. i. se je vršila seja (gyflleš), na katerem bi se moralo razpravljati razne stvari. Zaradi medsebojnega prepiranja, se ni moglo nič razpravljati. Skoda velka, da se v seji ne naredi red. Vsak član grozi, eden temu, drugi drugemu, potem pa se seja razpflsti. Po takšem začetku ne more društvo napredovati. Naj se napravi red v drfištvi in da ne bo imel vsak glavno besedo. Melinci. Dne 28. t. m. je uprizorilo gas. društvo v šolskih prostorih veseloigro s petjem: »Moč uniforme" v režiji g. šol. upravitelja Ši-lovinec Pavela. Vloge so bile razde Ijene med domačini, radi tega je bilo tudi zanimanj za igro izredno veliko, kar je dokazala mnogoštevilna udeležba. Velik uspeh je tudi dosegel g. Medvešček, ki je v svoji požrtvovalnosti se udeležil točno vsake vaje iz oddaljenih Beltinec. Presenetil je mladinski zbor, ki je z vso dovršnostjo zapel nekaj pesmi in žel za svoje izvajanje ne samo priznanje ampak tudi občudovanje. Tudi moški zbor ni v ničemur fcaostal. Želeti bi bilo, da ta prireditev ne bi ostala osamljena. Pot je napravljena, poprijeti se je treba dela z isto ljubeznijo in požrtvovalnostjo in uspeh bo zagotovljen. Nekaterim krajem pa naj bodo ravno Melinci vzgled dela in stremljenja do napredka. Kmetskonadaljevalna šola v Dolnji Lendavi je dne 19. marca za ključiia šolsko leto 1931/32. Po dveletnem marljivem posečanju zapušča 22 fantov to šolo. Gotovo se bode kmalu pokazalo, kako velike važnosti je kmetskonadaljevalna šola, ki je v prvi vrsti vzgojna ustanova. Posebno v sedanjih časih duhovne in gospodarske depresije, je mladina potrebna visokega poslanstva, ki ga zanaša baš kmetskonadaljevalna šola med kmetski narod. Blagodejno mora vplivati na vso duševnost kmetskega človeka, utrjevati mu mora voljo do de la, krepiti mu življenski optimizem in trdno zaupanje v lastno moč — ne smejo ga streti trenutne gospodarske prilike. Zaupati mora sam v sebe kot še nikdar. To zaupanje pa bo gotovo tem jačje, čim močnejša bo vez med kmetom in zemljo. Vodja šole je bil šol. upr. S. Gorišek, predavali pa so še gg. učitelj Kokolj, Izidor Horvat, sreski kmetijski referent Lipovec, živi-nozdravnik Sok in kaplan Vrbajnšek. D. Lendava. Uradni dnevi lendavskega sodišča se vršijo v letu 1932/33 v Beltinci (gostilna Kreslin) v dneh: 20. aprila 1932, 15. junija 1932, 7. septembra 1932, 19. oktobra 1932, 21. decembra 1932, 18. januarja 1933 vsakokrat s pričetkom ob 9. uri in trajajo do 16. ure. izvesti revolucijo i se polastiti oblasti, ka so pa pravočasno preprečili, da nosi predsednik japonske vlade jeklen oklep (peneči), šteroga re-volverska krogla ne more predreti. V zadnjem časi so naime atentati na Japonskem, na politike, na dnevnem redi, da so se v premogovniku v Mostu na Češkem vneli plini. Reševalci so potegnili iz rova 20 nevarno zastrupljenih rudarjev, dočim jih je 8 ešče zdaj pod zemljov, da je v Kubanskem ozemlju vsled hitrega taljenja snega nastala velika povoden). Nad 50 vasi je pod vodov. Škoda je ogromna, da se je radi nepazljivosti strojevodje zgodila v bližini Napuija velka nesreča. Dva vlaka sta trčila v nekem predoru vkflp i je bilo pri tem 8 oseb mrtvih i 22 težko ranjenih, da sta dva maskirana roparja vdrla v poštni voz drvečega vlaka v bližini Antwerpena in z revolveri v roki prisilila, da jim je železniški uslužbenec izročo poštno vrečo, v šteroj je bilo 450 000 frankov, da so v Bolgariji uvedli posebno takso za ženske, štere si pfis-tijo vlase rezati, da je eden zdravnik v Spezii dao nekemu težko ranjenemu železničarju svojo krv, da mu reši življenje. Železničar je bio rešen, a zdravnik je zaradi velike izgflbe krvi vmro. O Higijeni. Primarij dir. Braadieu. IZ SVETA Či ešče ne veš . . . da je gospodarska komisija reprezentančne zbornice v Ameriki sprejela žakonski načrt, po šterom se prepove do nadaljnega vsakšo priseljevanje iz Evrope, 7 da so v Nemčiji po zmagi Hin-denburga pristaši Hitlerja nameravali Gotovo ste slišali ali pa kaj či-tali o tej besedi, toda mislim, da ne bo preveč, ako bom o tej stvari še kaj povedal. Higijena, to je nauk o zdravju, nas uči kako upliva na nas okolica v kateri živimo, torej kako vpliva zrak, stanovanje, delavnica, hrana, obleka itd. Dalje nas uči, kako naj se varujemo škodljivosti te okolice, da ostanemo zdravi, kako naj uporabimo njene prednosti v korist našega zdravja, kako okrepimo naše telo proti bolezni. Higijena je tako stara, kakor je staro človeštvo samo. Znamo je, da zakoni za čuvanje zdravja stare zaveze, so bili bolj verskega značaja in so imeli svoj temelj v deseti zapovedi: Bog kaznuje človeka z boleznijo, tudi On ga zdravi po svojih služabnikih, kateri so duhovniki. Pri Grkih in Rimljanih se neguje higijena v patri-otičnem duhu, s ciljem, da se razvije telesno močno in zdravo poko-lenje, sposobno za obrambo domovine. Ustanovljeni so bili posebni telovadni zavodi, t. s. gimnazije in javna kopališča za telesno nego prebivalstva in varstvo zdravja. Ostanki nekaterih vodovodov Rimske dobe so v naši kraljevini še danes na več mestih, po 2000 letih, dobro razvidni. Hipokrates, imenitni grški zdravnik starega veka, je študiral, kako vpliva na človeško telo zrak, voda, stanovanje, hrana. Lahko rečemo, da je on ustanovitelj sistematične higijene. Učenjaki Celzus in Galenus pa negujejo na širši podlagi Hipokratesov nauk. Ko so pri prihodu Barbarov, rimljanske javne stavbe, kopališča in mnogi vodovodi postale ruševine, se je začelo tudi za higijeno žalostna doba. V srednjem veku, ko je askeza dosegla svoj višek, je bila v prvi vrsti upoštevana skrb za zveličanje duše; negovanje telesa pa je prišlo popolnoma v ozadje. Doba prerojenja (renesansa) na polju znanosti in umetnosti je biiia za higijeno tudi bolj plodna, ker se je osnovalo vse na popolnoma novi podlagi. Ko je učenjak Pasteur spoznal, da so povzročitelji bolezni takozvane Bakterije ali bacili; je dobila higijena v NAJNOVEJŠE VESTI Velik ogeni v Zagrebu roke najboljše orodje v boju proti bolezni. Na tej podlagi nam lahko danes higijena točno predpiše, kako naj čuvamo naše zdravje, na pr.: Od onega časa, od kar je cepljenje proti bobikam (črnim kozam) obvezno, ne vidimo več v naših kra jih to bolezen. Redko kdaj vidimo starega človeka, ki ima na obrazu še znake te bolezni. Na Dunaju (BeČu) je umrlo od 100.000 ljudi 200 na tifusu, po kanalizaciji in napeljavi vodovoda pa jih umre komaj 5. Vse to nas je naučila higijena. Difterija (piita) je tudi dobro poznana bolezen v naših krajih, se da danes z cepljenjem ozdraviti, dočim je pred tem kar na stotine otrok umrlo. Enak« se znamo boriti danes proti malariji in tudi proti trahomu, kateri je posebno v našem kraju velike važnosti. In vse to dosežemo s pomočjo higijene. Cilj higijene je, da nam ohrani zdravje, da nam okrepi telo, torej moramo poznati vse te okoliščine, katere vplivajo na nas in sicer: vpliv zraka, vode, zemlje, hrane, obleke, stanovanja itd. da vemo, kako n&j se Suvamo slabega in izkoristimo, kar je dobrega za nas. (Nad. pride.) Kalendar 1932 APRIL ma 30 dni 15 teden Den Rim. kat. Evang. 3 Nedel. I- bela. Frani Po vuzmi 1. 4 Pond. Ceplena M. Izidor 5 Tork Vincenc Vincenc 6 Sreda Celestin Celestin 6 Četrtek Herman Herman 7 Petek Lidia Lidia 8 Sobota Erhard Erhard Vremen: V začetki hladno. Občni zbor Gostilničar-ske zadruge Gostilničarska zadruga za srez murskosoboški, je imela dne 23. marca t. 1. svoj 10. redni občni zbor, katerega se je udeležilo 135 gostilničar-jer iz vsega sreza. Dnevni red je bil zelo obširen ker je imel 9 točk. G. Vezer Geza načelnik zadruge je ob pol 10. uri otvoril zborovanje, pozdravil vse navzoče, prav posebno gg. obrtnozadružnega nadzornika, ki je zastopal Kr. bansko upravo dravske banovine g. Založnika, zastopnika srezkega načelstva odnosno obrtne oblasti g. dr. Bratino, zastopnika zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Čeh Franca, načelnika gremija trgovcev ter načelnika skupne obrtne zadruge v Murski Soboti g. Sukič Štefana. Po prečitanju zapisnika 9. rednega občnega zbora, ki se je odobril brez pripomb, podeli g. načelnik besedo g. obrtnozadružnemu nadzorniku, ki v zbranih besedah pozdravlja celokupno članstvo, pohvali delovanje zadruge, ki je lepo organizirana, kar se vidi iz lepe udeležbe, ki je najlepši dokaz uvidevnosti za skupno delovanje. Nato pojasni najvažnejše določbe novega obrtnega zakona, zlasti kar se tiče gostilniškega stanu, obrazloži tudi razliko med posameznimi vrstami gostiln, restavracij, hotelov, kavarn itd. Najbolj važno kar je sedaj pred nami je to, da si mora priskrbeti vsak pravočasno za izmenjavo sedanjega dovolila oz. koncesijske listine in to najkasneje do 9. junija t, 1. Ta termin, ki je predviden z zakonom se ne sme nikakor in v nobenem slučaju podaljšati. Najvažnejši V noči od torka na sredo je nastal v palači Bartolič v Zagrebu v lokalu tvrdke Parsil velik ogenj. Ta palača je bila pred par leti zgrajena in stoji blizu tržnice. Gasilci so začeli takoj gasiti in so po večurnem momenti, ki so se pojavili v zadnjih dneh in se tičejo najbolj gostilniškega poklica, je odprava trošarine na alkoholne pijače, vsled tega je moral nujno odpotovati v Beograd tajnik -zveze gostilničarskih zadrug g. Peteln, vsled tega prinaša g. nadzornik ob enem tudi najlepše pozdrave zadrugi imenom zveze gostilničarskih zadrug iz Maribora. Govor g. nadzornika so vzeli vsi navzoči z aplavzom na znanje. Nato poda svoje poročilo g. načelnik v glavnem o delovanju zadruge v teku poslovnega leta. Zadruga je priredila tridnevno predavanje 0 pravicah in dolžnosti davkoplačevalcev in članov davčnih odborov in to skupno z trgovskim gremijem in skupno obrtno zadrugo v Fokovcih, Križevcih, Petrovcih, Gornji Lendavi, Bodoncih, Rogaševcih, Cankovi in Murski Soboti. Tajnik objasni delovanje zadružne pisarne, podatke o došlih in rešenih spisih, načelstvenih sej ter poslovanje z zvezo gostilničarskih zadrug v teku leta. Blagajniško poročilo poda g. načelnik sam, ker vodi sam blagajno. Dohodkov je imela zadruga v teku leta Din. 27.722 78, izdatkov pa za Din. 1 540 — manje, kateri znesek se nahaja v poštni hranilnici. Aktiva zadruge je vštevši nein-kasirane članarine za leto 1931 Din. 16.665 55 brez zneska, Din. 23 000 — ki ga ima zadruga za dobiti pri Jugoslovanskem kreditnem zavodu v M. Soboti. Po blagajniškem poročilu razdeli g. obrtnozadružni nadzornik v imenu zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru pen m najstarejšim članom diplome in to g. Perkiču iz Gradišča, Koblenceru iz sv. Jurija, Pašičnjeku iz Boreča, Rosenbergeru iz Tropovc in Flisaru iz Murske Sobote, nakar vsem odlikovancem izreka čestitke. Volitev načelstva se preloži na prihodnji izredni občni zbor, ki se bo sklical, ko pride pravilnik k obrtnem zakonu oz. bodo izdelane že nova pravila. Proračun za leto 1932 se sprejme enoglasno in izkazuje isti Din. 20.000 dohodkov ter Din. 20 OOO1— izdatkov. Po tem poda g. načelnik besedo g. Čeh Francu zastopniku zbornice za trgovino obrt in industrijo, ki pozdravi v imenu zbornice vse navzoče in obrazloži delovanje in skrb zbornice za napredek vseh panog, ki jih zastopa zbornica. Zlasti omenja agilno delovanje gostilničarskih zadrug, katere so v teku zadnjih let žele velike uspehe, zlasti kar se tiče po odpravi zasebnih točilnic ter odpravi registrov. Po tem poročilu omenja g. načelnik Vezer pomen skupne zbornice, kajti le v skupnosti je moč. Z ozirom na to, da so se pojavili nekateri gospodje z zahtevo, naj se deli ta naša gospodarska institucija, ki zastopa vedno z največjo vnemo interese vsega obrtniškega stanu brez razlike in pripadnosti k posameznim grupam, predlaga, da se pošlje na zbornico za Zagreb, 30. III. 1932. gašenju ogenj lokalizirali. Iz pogorišča so do ure, ko to pišemo, potegnili štiri mrtve in več ranjenih, nekaj ljudi pa še manjka in se ne ve, ali so tudi postali žrtve ognja ali pa so kje v palači na varnem skriti. Trgovino, Obrt in Industrijo spomenico, katero prečita ter nato takoj izroči zastopniku skupne zbornice g. Čehu. Sprememba pravil se odloži na drugi izredno občni zbor. Pri slučajuostih ni nobenega predloga, vsled tega se g. načelnik zahvali vsem navzočim za lepo udeležbo, poživlja vse k skupnemu delovanju in se zahvali gg. nadzorniku Založniku, dr. Bratini, Čehu in Su-kiču, za pozornost ter zaključi zborovanje ob 12. uri. | Poročilo poslanca | Apaika kotlina. Gospod ban Dr. Marušič je tukajšnjim prekmurskim Slovencem dal podporo od 10.000 — Din. za nakup hiše, stavbišča in pokopališča za Evangeličansko versko občino. Gospod ban je skočil tem prekmurskim Slovencem na ponjpč v najtežjem času in s tem izkazal svojo naklonjenost. JOSIP BENKO. Ha znanje! Z arende, tudi na polojno, de se davalo za tekočo gospodarsko leto v nedeljo dne 3. aprila obl. uri popoldne v ftakitanu okoli 220 pliigov oratje zemle. Reflektanti naj se zberejo toga časa pred krčmov Čačinovič. Vagaja Ludvik. KMETIJSTVO Brananje travnikov. Dostakrat se je že govorilo in pisalo o potrebi brananja, ampak itak le malokateri kmetovalci opravljajo to velevažno delo. Vlačiti travnike na sprotoletje je eno najvažnejše sproto-lešnje delo na travniku, izmed vseh drugih del. Brana na travniku opravlja do gotove mere isto delo, kakor plQg na njivi. Vsi vemo, da brez pluga ne-mremo obdelati njive in bo za nas napredek —' če pridemo do spoznanja, da brez travniške brane nemremo dobro oskrbovati travnike. Travniška brana ne rahla zemljo tako temeljito kakor plfig, ipak pa dovolj da dosežemo cilj — večji pridelek. Zavlače-nje travnikov pride v vpoštev le travniška brana, nikdar pa ne lesena, njivska brana. Kdor je že vlačil travnik z leseno brano bo uvidel, da ta ne str- ga nič zemlje, ampak skače po travniku ter mantra živino in človeka. Travniška brana se pa s svojimi gibljivimi členi in ostrimi zobmi oprime zemlje in trave. , Z brano strgamo na travniku tisto plast, ki se je napravila na površini iz zdrobljenega sena in drugih odpadkov. Ker se ta plast sčasoma tak strdi, da zraka več ne prepušča — se hrana v zemlji več nemre pretvarjati — in travnik vedno bolj in bolj peša. Če pa tak slab travnik preorjemo in ne da bi kaj gnojili posejamo na peldo proso, bomo veliko prosa dobili. S tega se jasno vidi, da je v travniku bilo dovolj hrane, samo ta hrana ni mogla priti do veljave. S tem pa če z brano povlačimo, strgamo to zbito plast, bomo deloma omogočili pretvarjanje te hrane in povečali rodovitnost travnika. Brana tudi uničuje slabe, malo vredne rastline in pospešuje rast dobrih trav. Posebno velikega pomena je brana za zatiranje majora. Z brano zdrobimo do gotove mere tQdi mravlinjeke in krtofinjeke: Najboljši čas za vlačiti je sprotoletje, da so se travniki že posušili, niso pa še ozelenili. V jeseni vlačiti na lahki zemlji in to posebno pri nas — kjer je dostakrat po zimi veliki mraz brez snega — je nevarno, ker brana poškoduje tiidi travo in korenine in te brez varstva lahko zmrznejo. Manj nevarnosti je zato takrat, ako potem travnik dobro pognojimo s hlevskim gnojem ali pa s kompostom, ki travo pokrijeta. Nikdar se pa ne bojmo, da bi nam brana na sprotoletje kako škodo napravila na travi. Čim boljše, močnejše povlačimo travnik tem močnejše bo rastla trava in tem bolj se zgosti. Da to delo o-pravimo res temeljito, moramo vlačiti po vdiljek in poprek, ako nam to omogoča velikost parcele. Mnogokrat se čiije, da je brananje travnikov pol gnojenja. Istine je na tem samo toliko, da z brano omogočimo pretvarjanje hrane, ki je že v zemljii, ampak dozdaj ni mogla priti do veljave (glej zgoraj). Ko pa bo ta hrana porabljena, bo mogoče naprej le s pravilnim gnojenjem obdržati travnik v rodovitnosti. Kakor je viditi iz tega kratkega spisa je vlačenje travnikov zelo koristno. Zato pa niicajmo travniške brane, ki jih ima kmetijska podružnica v Murski Soboti ter dobro pre-vlačimo travnike za letos. Ne pustimo, da bi te brane zrjavele kje v maga-zinu, ampak jih poniicajmo, da bo potrebno čimprej nove kCpiti. Kmetsko nadaljevalnega tečaja v Puconcih slovesni zaključek je bio v soboto 19. t. m. ob prisotnosti našega narodnega poslanca g. Benka, člana banov, sveta g. Kodra, ništernih drugih gostov i množice kmetskega naroda. Vsi so pazno sledili pri zanimivemu izpraševanju učencev. Ne bi verjeo keliko dobroga i koristnega so se naučili v tom kratkem vremeni obiskovalci tečaja. To je bil zaključek že osmega zimskega tečaja, štere je priredo nad vseagilni šolski vodja v Puconcih, g. Titan JoS-ko, kak prvi v Prekmurju. K velikem uspehom, ki jih je dosegno s temi tečaji, mu mora vsak le častitati. Govori gg. Benka, šolskega nadzornika i Dularja ob koncu te slovesnosti naj bodo g. Titanu v vzpodbudo pri na-daljnem nesebičnem delu za napredek našega kmetijstva. Paradi2eve jaboke. »Paradeis-apfel" se imenujejo pravilno: »rudeči devičnik", nemški: .,roter Jungferapifel" Te SiOitfi. je dosuti po. Goričkom, pa nindri ne poznajo pravega imena, ar ovira trgovino s sadjem, zato to objavljamo. „To je pravi čisti simentaler" čiijemo dostikrat pri naših živinorejcih, ki mislijo, da je zaistino samo cvetja žemljasta farba, pravilna, farba za simendolsko živino. To naziranje j« napačno I Pred kakšimi 25 leti je istina bila svetla farba pri simendol-cih moderna, (tfldi krave i telice majo po tem takem svojo modo, samo da jo tak hitro ne spreminjajo) kasneje pa je začela prevladati temnejša farba, to je, rudeče dlake na svetli koži, ar se je pokazalo, da je takia živina vztrajnejša i proti boleznim odpornejša. Tfldi zadnja lete taoportirani orig. biki iz Švici so že temnej$e; farbe. Svetla farba pa je znak degene-racije, propadanja pasme (fajte). Nar vadno nastopa vzporedno z svetlejšo farbov tOdi zaostalost v rasti, živina dobi drobne finejše kosti. Tak degeneriran bik nima ne bikovskega vrata, ne glave i tndi drugače je takše konstitucije, da bi mislb na prvi pogled, 2i ne bi meo tistih reči, da je telica, Precepljenje sadnega drevja. Ci imamo v sadonosniki manjvredne sorte, je zdaj ravno čas, da iste pre cepimo z boljšimi sortami, štere so določene po sadnem izboru za Dravsko banovino. Precepljenje vpliva na bogšo rodovitnost sadnega drevja. Mamo tudi sorte, štere slabo aH nič ne rodijo i ki v pojedinih krajih ne uspevajo v dotičnem kraju, kak da jih izkopljemo. S precepljenjem se doseže »3-4 letih popolna i rodovitna krona, kar bi se z novim sajenjem doseglo samo v 20 letih. Če šče-mo dosegnoti s precepljenjem popo-len uspeh, je potrebno, da so drevesa zdrava, da majo zdravo deblo i krono i da niso starejša od 30 do 40 let. Za precepljenje porabljamo razne načine cepljenja kak v razkol, na sedlo i žlebičkanje. Cepiče vzememo samo od rodovitnih dreves, štere smo nare-zali že meseca januarja i shranili v vlažnom peski, v mrzlih kletih ali zakopane v zemljo. Vsajene cepiče moramo zavarovati, da jih veter 1 ptice ne polomijo. Najbogše je, da vzememo leskoye šibe i iste privežetno nad cepilnim mestom v obliki loka. Oda nasadimo koko$l? Pri kokošjereji skrbimo zato, da podloži-mo rano spomladi- Najboljši čas za valjenje je od začetka marca do konca žjprHfl. Zgodnji piščanci se razvijejo do jeseni v krepke jarice, štere ž§ začno nest} v pozni jeseni in nesejo ob primernem oskrbovanji celo zimo, to je v onem času, kak so jajca najdražja, či nimamo v marci ešče kokvače, te si pomagamo s purani, štere so v valjenji zanesljive i se dajo k temu s primernim ravnanjem vsigdff prisilifi, gospodarstvo |>QrQg?lo i? delovanja trgpv-skega gremija v M. Soboti. Grejnij trgovcev v Murski Sjoboti j? imel dqe 15. marca 1932 ob y2 8. ^i'zvečer v posebni sobi restavracije ga. Benka redno, odbojto.vo. sejo, katere dnevni red je obsegel 7 točk. Iz poročila n^čel^ik! se vidi) da je izvršila gremijalna pisarna od zadnje seje, ki se je vršila dne 22. januar-! ja t. I. veliko P#slaT jdasjti' z iz^oliue-vanjem davčnih hapdvedf,' icatefeso izvršili člani večinoma potom gremijalne pisarne Med drugim je pisarna intervenirala na merodajnih mestih radi vrnit* ve onege denarja, ki je odvzet našim državljanom po avstrijskih obmejnih oblasti, radi neupoštevanja tamošnjihu deviznih predpisov, kajti prizadeti pač gotovo niti* niso, da obstojajo v Avstriji predpisi, glasom katerih bi bilo prepovedalo %ositi s seboj denar iz drža,ve. Radi neupravičenega trgovanja je bilo pri gremiju prijavljenih 9 slučajev, katere je gremij oddal v nadalj-no postopanje obrtni oblasti ter je le žeieti, da delajo v tem oziru vsi čla-ni složno, % čim bi se lahko odpravilo neupravičeno trgovanje, Načelstvo je sklenilo nadalje, da bo. izvršilo prošnje in prepise obrtnih listov radi registracije, ki se mora izvršiti po novem obrtnem zakonu naj-kesneje da 9. junija 1932 popolnoma brezplačno, toiej. je potrebno, da vsak gremijalni član odda svoj obrtni list v grerjtfj^Voi pisarni, tam podpiše prijavo, a vse drugo izvrši pisarna sama in brez vsakih stroškov. Radi žigosanja tehtnic v letu 1932 se sklene poročati meroizkusne-mu uradu v Mariboru. Če bi se izvršilo žigosanje v teku leta 1932 se naj potem smatra to kot pravilno žigosanje ter naj pridejo one tehtnice in merila na red za žigosanje še le leta 1934 ne pa 1933, oziroma naj se ne smatra potem to žigosanje samo za začasno, temveč definitivno izvršeno. Ako pa to ni izvedljivo, se naj izvrši žigosanje še le ko pride srez Murska Sobota na red to je v letu 1933. KoUai Kaxo.i. s. Ptft^jako.icUufc zaprosil za obrtni list za trgovino z mešanem blagom. Proti izdaji nima gremijalno h|$elstvo nobenih pomislekov, ker so vsi dokumenti v redu in t§ko ys,e dokaze usposobljenosti v smislu predpisov obrtnega reda. Glasom obvestila srezkega na-čeistva v Murski Soboti se predvideva, da pride v, letu 1932 in to v jesenski dobi potovalni vlak kmetijske razstave, vsled tega se je izvolil ožji odbor in to sogg,čeh Franc, Nemec Janez, Brumen Joško, Heimer Arnold in Cvetih Janez, ki bodo skrbeli za to. Če bodp kazale razmere, stopijo v stik z merodajnimi krogi, da priredi Murska Sobota v istem času razstavo kmetijstva, obrtniškega in splošnega trgovskega značaja. Sklene se, da se bo vršil letošnji t j. XI. redni občni zbor v petek t. j. dne 29. aprila 1932 ob 10. uri dopoldne v prostorih bivše kavarne pri Kroni (Fafiik). Določitev dnevnega reda za občni zbor se izvrši na prihodnji odborovi seji, na kateri se bodo tudi pregledale knjige in računi prejemkov in izdatkov. Sklenilo se je tudi, da morajo plačati, globo tisti člani, ki se ne bodo udeležili občnega zbora, pa tudi ne opravičili in sicer za člane izven Murske Sobote Din 20.-, za člane iz Murske Sobote pin 50. Pri slučajnostih je predlagal g. Nemec, namestnik načelnika, naj se izvoli ožji'odbor, ki bi proučeval, kako bi se naj omilila sedanja težka kriza v našem okolišu, o čem se je daljše časa razpravljalo, vendar se ni prišlo do zaključka. Z ozirom na to, da je kriza vsesplošna in svetovna, ne bi imelo nobenega smisla si beliti glave s tem, kar niso mogle napraviti razne konference svetovnega pomena. Seja se je zaključila ob 22. uri. Tržne cene Telice kg. 3-4 Din, teleta kg. 4-5 Din, biki se začasno ne kupujejo, ker je uvoz bikov v Avstrijo ustavljen, svinje kg. 5—6'50 Din. V nadrobni prodaji sp cene sledeče: govedina 1. kg. 10.— Din, tele-tina kg. 6 8 Din, svinjetina kg. 12 — Din, svinjska mast kg. 16 — 18 Din, moka pšenična 0 kg. 4 50 4.75 Din, g. kg. 4 25-4 50 Din. V. kg. 4.- Din, moka ržena kg. 3-3.50 Din, kava surova kg. 38 80 Din, kava pražena kg. 48-125 Din, ri$ kg. 5 -12 Din, sladkor krilni kg. 13*50 Din, v glavah. kg. 14 — Plin, kocke kg. 15'— Din, olje bučno 1 lt 16 Djn, olje olivno t It'16—24 Din, sol Kreška kg. 250 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 140 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din, sveče pkt. 9 Din. Cene deželnim pridelkom v ter kočem tednu so sledeče; pšenica 1 q 160 — Din, žito 1 q 150 Din, koruza debela 1 q 100 — Din, koruza čiqatine 1 q 120 Din, oves 1 q 120 — Din, ajda 1 q 110-115 Din, ječmen 1 q 120 130 Din, proso 1 q UO,- Din. topir 1 q8.0, 105 D i n, seno 1 q 70—90 Din, slama 1 q 50 - 60 Din. Umetna gnojila: superfosfat 1 q 96- - Dm, tomažova žlindra 18/20^ 1 q 116 — Din, Nit*ofosk^l 1 q 148 — Dia, kalijeva sol 42% 1 '-j. .. V : T Tr O 77 Novi ilaserli, kakor tudi plesni komadi dospeliI Edison Bell P^ala, Columbia, HIs Masters Voice. POZOR! rt* *n, * ep ™ «1 - i Gramvqfpni gornjih znamk od Din 6QP.— naprej. Velika izbira KOLES raznih zijarak-MOTORNA kolesa in ŠIVALNI stroji. Prvovrstne GUME za kolesa, motorje in avtomobile. FQTQ«H*TERJI I Različni fotomaterijal v največji izbjrj po l Vse na zelo ugodne i|iesegne obroke pri tt - I PISMNf $THUB|); L. C. Smith, Underwood in Triampk. 2a tiskano o4««voren Haba Izidor. Izdajate*: Konzorcij .MurskaKrajina*. Predstavnik; Basko Josip nar. poslanec. ° Urt4atk: Kodet Antonkr/n^a^T^vHI.ISokiC