ne T/K J
Izhaja vsako sredo. — Naročnina: za celo leto 30 Din. za pol leta 15 Din. za inozemstvo za eelo leto 50 Din — Inserati po tarifu. - Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi ee ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. - Telefon inter št. 32 59. __Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Svetovna feriza kmetijstva.
Kmečki stan ne preživlja danes samo pri nas težkih časov, ampak je tako po vsem svetu in ni je države, kjer ne bi odgovorni gospodje imeli posla čez glavo, da razmišljajo o tem, kako bi to silovito krizo mogli rešiti in spraviti v sklad cene kmečkih pridelkov s cenami industrijskih izdelkov in pa z vrednostjo denarja oziroma z obrestno mero in z višino davkov, kajti jasno je, da ne more plačevati kmet toliko davka, da bi uradniki imeli lahko visoke ali vsaj dobre plače, če sam skoraj nič ne dobi za svoj pridelek, in ravno tako tudi ne more kupovati dragih industrijskih produktov, kolikor bi jih potreboval.
O možnosti rešitve agrarne krize so razni strokovnjaki in narodni gospodarji že mnogo napisali in dajali najrazličnejše nasvete, kako bi se dalo to zlo vsaj omiliti, če se že ne da odpraviti. Eni vidijo rešitev v visokih carinah, drugi zopet zahtevajo še višjo prpdukcijo žita in živine, tretji pa nasvetu-iejo sajenje in gojenje le visoko-kvalitativnih produktov. Zaenkrat pa se ni še uresničil noben načrt in nasvet, ampak se razvija kriza svojo naravno pot...
Za nas pa je posebno zanimivo, kaj so ugotovili o krizi poljedelstva na zadnjih sejah »Mednarodnega agrarnega urada« (bi-ro-a) v Pragi. O splošni krizi kmetijstva je poročal generalni tajnik Mednarodnega agrarnega urada bivši češki minister g. K. Meči?. Iz njegovega obširnega poročila posnemamo sledeče:	__i.
»Gospod predsednik, gospodje delegati!
Iz poročil, ki jih je prejel naš urad iz vseh držav od poročevalcev v našem uradu zastopanih organizacij, smo dobili dragocen materijal, da si lahko ustvarimo precej popolno sliko o splošni krizi kmetijstva.
Ta kriza je splošna in strašna. Ugotovljeno je, da je padla cena rži na Finskem (kjer je rž glavni pridelek) v teku 12 mesecev natanko za polovico. Cena krompirja na Holandskem je padla za dve tretjini; kar je prej veljalo 100 holandskih goldinarjev, to stane danes 32 goldinarjev. V Romuniji imajo pravkar pripravljenih 430.000 vagonov žita za izvoz, kupcev pa ni. Na Holandskem imajo na razpolago 2 milijona žakljev krompirja, pa ga tudi ne morejo nikamor prodati. Če si predočimo te številke, vidimo, da v zgodovini industrije ni niti enega primera tako hude krize, kakor se je pojavila danes v kmetijstvu.
VZROKI KRIZE.
Kje so vzroki krize? Na to vprašanje je treba najprej odgovoriti, kajti dokler ne poznamo vzrokov bolezni, je tudi ne moremo zdraviti.
Prvi in glavni vzrok sedanje agrarne krize je silna nadprodukcija poljedelskih proizvodov; zlasti pa nadprodukcija žita.
V nekem članku, ki ga je napisal jugoslovanski minister dr. Frangeš za naš urad, je dr. Frangeš opozoril zlasti na to, kako je prišlo do krize žita. V južni Ameriki so se pasle še pred vojno po obširnih pašnikih o-gromne črede živine in iz južno-ameriških držav (zlasti iz Argentinije.) so izvozili leto za letom silne množine zmrznjenega mesa v Evropo, pred vsem v Anglijo. Ko pa je po vojni zavladala po vsej Evropi splošna beda in revščina in ko se je pokazalo, da potrebuje Evropa v prvi vrsti žito, takrat se je začelo seveda splošno povpraševanje po žitu, ker siromašna Evropa mesa ni mogla plačevati. Takrat so začeli z ozirom na izpremenjen položaj v Evropi v južni Ameriki izpreminjati pašnike v njive in nič čudnega ni, če beremo, da se je površina njiv ponekod dvignila za celih 100 odstotkov!
Upoštevati pa moramo še neko drugo okolnost: v poljedelstvu se vedno bolj in bolj uveljavlja stroj. Profesor Warmbold je čisto pravilno ugotovil, da ne uporabljajo dandanes traktorjev (motornih vlačilcev) samo za obdelovanje polja, ampak tudi za pospravljanje žetve, ker z vlačilci vlačijo žito tja do železniških postaj. Od 1. 1919. je padlo število konj v Ameriki za 7 milijonov, v Avstraliji pa za 1 milijon. Naravno je, da se je vsled tega površina travnikov znižala, ker ni bilo treba več toliko krme in da se bo še znižala, kolikor manj bo konj in kolikor več bo motorjev. Travnike in pašnike pa so zopet izpremenili v polja. Tako površina zemlje za pridelovanje žita vedno raste, in ker je žita vedno več, mora padati povpraševanje po žitu, s tem pa tudi cena žita.
ZVIŠEVANJE PRODUKCIJE.
Če pa donos kmečkega gospodarstva na ta način pada, je umevno, da si prizadeva posameznik, ki dobiva kar čez noč manj denarja za svoj doslej doseženi pridelek, pridelati več blaga na istem prostoru, da bi z bogatejšo žetvijo popravil nizko ceno. To so delali posebno švicarski kmetje in tudi mednarodna gospodarska konferenca v Ženevi se je izrekla za zvišanje produkcije. Ta stvar pa ni povsod izvedljiva. Lahko so to naredili v gorati Švici, ki je silno mnogo žita uvažala. Tu je domača zvišana produkcija imela seveda takoj domači trg na razpolago in so švicarski kmetje tudi res dosegli primerne cene za svoje pridelke. Drugod pa je pomenilo zvišanje produkcije le zvišanje domačih neprodanih zalog in s tem pa zopetni pritisk na cene navzdol! Kar je kmet na eni strani pridobil z zvišanjem produkcije, to je izgubil na drugi strani vsled ponovnega padca cen.
PADANJE KONZUMA.
Drugi vzrok splošne poljedelske krize je padanje konzuma (potrošnje). Po vojni se je namreč zelo izpremenil način človeške prehrane. Naša »življenjska stopinja« se je dvig-
nila in se še dviga, mi jemo boljše kakor so ljudje jedli pred vojno, in jedi, ki so jih pripravljali nekdaj iz moke, izginjajo. Profesor Strakosch je ugotovil, da rabi Evropa (brez Rusije) danes le še 78 procentov tistega žita kakor pred vojno. V Ameriki je padel kon-zum moke v primeri s časom pred vojno za 15 procentov in ravno tako rabijo tudi v Nemčiji danes mnogo manj moke kakor pred vojno. Potem moramo upoštevati še to, da je višja »življenjska stopinja« dokaj izpodrinila rž in na njeno mesto postavila pšenico, kar je seveda katastrofalno za tiste dežele, kjer pridelujejo zaradi podnebja le rž.
Na eni strani pada torej konzum žita za ljudsko prehrano, na drugi strani pa se tudi preostalo žito (zlasti rž) ne da porabiti za krmila, ker pada število konj.
DVIG PRODUKCIJSKIH STROŠKOV.
Eden najbolj važnih vzrokov poljedelske krize pa je dvig produkcijskih stroškov. Najbolj so se dvignile mezde poljedelskih delavcev. Najmanj so se dvignile mezde na Finskem, kjer so le za 9 procentov višje kakor so bile 1. 1913. V Švici pa so se mezde dvignile za 108 procentov. Dviganje mezd pa se je dalo precej izenačiti (ali »noter prinesti«) z večjo uporabo poljedelskih strojev in pa z znižanjem števila delavnih moči, toda na ta način doseženi prihranki so zelo majhni, ker so se stroji zelo podražili v primeri pred vojno. Stroj, ki je veljal v Švici še pred vojno komaj 285 frankov, stane danes še enkrat toliko. Če so se torej mezde dvignile v Švici za 108 procentov, cene strojev pa za 100 procentov, je ostalo torej skoraj isto razmerje.
Precej boljše se godi v tem oziru kmetom v onih deželah, kjer plačujejo delavce deloma v denarju, deloma pa v naravi. Tam namreč nizka cena »naravne« mezde ni vplivala na količino blaga, ki ga je delavec dobil. Tako je bilo zlasti na Finskem.
VISOKE CENE INDUSTRIJSKIH PRODUKTOV.
Rekli smo že, da so se cene poljedelskih strojev v Švici silno zvišale. To pa ne velja samo za cene poljedelskih strojev, ampak za cene industrijskih izdelkov sploh. Poročilo litvanske kmečke zveze ugotavlja, da so bile cene kmečkih produktov v letih 1926—1929 le za 25—35 procentov višje kakor pred vojno, industrijski izdelki pa so bili za 55—60 procentov dražji. Letos pa so padle cene za kmečke pridelke zopet za 20—30 procentov, žito celo pa 50—60 procentov, industrijske cene pa komaj za 5—10 procentov. Na Lati-škem je veljal cent rži 1. 1913 še 14'78 zlatih frankov, 1. 1930. pa le še 11 "40 zlatih frankov, industrijski izdelki pa so bili vsi brez izjeme za 50, 60 in celo za 100 procentov dražji. Kako rastejo vsled visokih cen industrijskih izdelkov tudi produkcijski stroški za poljedelstvo, je jasno.
OBRESTNA MERA IN DAVEK.
Pri določanju produkcijskih stroškov za kmetijstvo je zelo važna tudi višina obrestne mere. Opozoriti hočemo le, da je dosegla obrestna mera v Romuniji bajeslovno višino 30—40 procentov, kakor to ugotavlja romunska kmečka organizacija v svojem poročilu, na Estonskem pa znaša 12—14 procentov. Švicarski kmetje pa so se velebankam z u-spehom uprli, ko so hotele obrestno mero neprimerno visoko zvišati.
Ne smemo namreč pozabiti, da se kmečko gospodarstvo razvija javno, pred očmi vseh, in da se tu ne da nič prikrivati, kakor se to da pri drugih pridobitnih podjetjih, katerih gospodarsko delovanje se vrši bolj skrito. Pa tudi če se na to ne oziramo, je vendar še dosti držav, ki zlasti kmečki stan neprimerno visoko obremenjujejo. Iz poročila bolgarske kmečke organizacije vidimo, da se je državni proračun dvignil v 6 letih od 4 in pol milijarde na 8 milijard, v glavnem zaradi pomno-žitve števila uradništva, vse breme pa morajo nositi kmetje, ki jih je v deželi nad 75 odstotkov. Poročilo grške kmečke organizacije pa podrobno našteva vse davke, ki so naloženi na kmečke pridelke, n. pr. na tobak, rozine, olje, vino in na žito. Druga velika o-bremenitev kmetov so bile izvozne carine in romunska kmečka stranka si je pridobila veliko zaslugo, da jih je takoj odpravila, čim je prišla na krmilo.
ODMERA DAVKOV.
Nepravična obremenitev kmetov je tudi v tem, da jemljejo pri odmeri raznih pristojbin, n. pr. pri deščinah, za podlago nekdanjo nakupno ceno zemljišča, ki že zdavnaj več ni resnična in ne odgovarja današnji vrednosti, ker se ne ozira na današnje dohodke od zemlje. Holandsko poročilo pripoveduje, da so tam danes zadolžena zemljišča zelo poceni na prodaj. Če pa kupec danes u-mrje, morajo plačati dediči pristojbine po ceni zemljišča, ki je veljala takrat, ko so bili kmečki pridelki še zelo dragi.
SOCIALNE DAJATVE.
Silno podražujejo kmečko produkcijo tudi ogromne socialne dajatve. Vse kmečke organizacije so si edine v tem, da morajo biti kmečki delavci ravno tako zavarovani kakor industrijski, zahtevajo pa tudi, da se
državne uprave ozirajo na razliko med kmečkim in industrijskim delom. V praksi pa vidimo, da se določbe industrijskega zavarovanja navadno brez izprememb prenašajo na kmečko zavarovanje. Razlika med produkcijskimi stroški v deželah, kjer imajo socialno zavarovanje, in pa v deželah, kjer ga ni,, je seveda silno velika.
BEG V MESTA.
Na višino produkcijskih stroškov vpliva zelo tudi beg ljudi z dežele v mesta, kjer pa le težko dobe delo, dočim ga je na kmetih dovolj.
Take brezposelnike mora kmet podpirati s svojim davčnim denarjem, doma pa ne dobi potrebnih delavcev ali pa jih mora zelo drago plačevati.
POLJEDELSTVO ALI INDUSTRIJA?
Važen vzrok agrarne krize leži tudi v tem, da je mnogo vlad enostransko skrbelo le za razvoj industrije, za kmetijstvo pa se niso brigale. Poročilo francoske kmečke stranke ugotavlja, da so začeli na Francoskem v drugi polovici 19. stoletja posnemati angleški primer, da bi izpopolnili le industrijo. Ta izpopolnitev industrije stoji v tesni zvezi z idejo »proste trgovine« (brez carin), zlasti kar se tiče kmečkih pridelkov. Ogrski trgovski minister Lang pa dokazuje v neki svoji knjigi, da so »prosti trgovci« za odpravo carin le zato, ker računajo, da bodo industrijske delavske mezde tem nižje, čim cenejši bo kruh, zato pa bodo dobički fabrikantov toliko višji, ker bodo sposobni za konkurenco in bodo mogli več prodati.
Tudi prejšnja romunska vladna stranka (»liberalna«) je hotela po angleškem vzorcu za vsako ceno dvigniti le industrijo, kmetje pa naj bi bili samo za to na svetu, da preskrbujejo za fabrike žito po kolikor mogoče nizki ceni. Ni nam treba naglašati, da so zaradi take »politike« po vseh evropskih državah nastale kmečke stranke, da se take politike ubranijo. Čudno je le, da se še dandanes nekatere vlade tako silno ogrevajo za »angleško« oziroma za industrijalno gospodarsko politiko, ko že Angleži sami začenjajo uvidevati, da v sami industriji tudi ni rešitve. To je dokazalo Angležem visoko število brezposelnih industrijskih delavcev, za katere bi sedaj radi našli zaposlitev na kmetih.
Vzge/a iii izcbvazJba slevczsfee femcisfee mladine/
»Koj prvi dan, ko sem prišel v Eberhart, bila je nedelja 11. januarja, je bila otvoritev tečaja. Čisto drugačna otvoritev kot pri nas, namreč z ozirom na to, da se je otvoritve udeležila vsa »stara garda«, na čelu ji ministra dr. ŠteMnek in dr. Slavek. Videl sem, da je na fante to precej močno uplivalo. In tudi vse slovaško-kmetske voditelje in delavce-inteli-gente. Kar vrstile so se govorance; kot zadnji pa je govoril minister dr. Sl&vik, ki je imel dober ideološki govor.
Moram pa reči, da sem na koncu otvoritve tega tečaja S. U. S. imel utis, da sedim doma v Ljubljani, v dolini Šent florjanski; čisto isto ideološko (miselno) vsebino sem čul, še za las ni drugačna od naše, pa bodisi v na-cijonalnem, gospodarskem, verskem ali kulturnem oziru. Zanimivo! Prav tako kot naše
* Dne 1. januarja se je pričel v Eberhartu pri Bratislavi dvomesečen izobraževalen tečaj za slovaške kmetske fante, katerega sta se udeležila tudi Slovenca Francč Grželj iz Ljubljane in Anton Kline iz Gor. Polja pri Novem mestu. Tovariš Grželj nam je poslal o tečaju naslednje pismo:
Vidiš, ideologija kot naša, a delo in organizacija najmanj 20 let pred nami. Seveda, bistvo je tole: Sredstev imajo na razpolago kolikor je potrebno. Je pa še druga reč: inte-liginčnega naraščaja, starejših ljudi, inžener-jev, doktorjev in drugih je cela armada; vsled tega je lahko. In, nota bene, je vsa ta inteligenca drugačna od naše; delavna, navdušena, pljune v roke in si zaviha rokave. Ko bi še pri nas tako bilo! Kaj! Vsak dan jih pride nekaj, teh dr. in ing. iz Bratislave, da nas »in-štruirajo«. V svojem delu se res zavzamejo za stvar, za pokret.
To je tako v splošnem. Zdaj pa o tečaju samem.
Eberhart je naravnost idealen kraj za prirejanje tečajev. Imajo tam neka poslopja, pravzaprav graščino, ki jo je država kupila od madžarskega mogotca Aponnyja in jo preuredila v »Državno gospodarsko šolo«. V tej ogromni graščini je prostora dovolj. Vse je prav dobro urejeno. Učilnice, spalnice, jedilnice, park, karkoli je potrebno.
In tečaj sam!
Udeležencev, z obema Jugoslovanoma, je 34. Sami fejst fantje, sami Slovaki. Naj ti povem, da je to čisto drugačen materijal kot pa je naš. Ti fantje so res navdušeni za pokret sam; ambicijozni in prav odprtih glav; jaz se kar čudim. Ko bi bilo Še pri nas tako!
Imamo pa ves dan predavanja, od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Skoraj malo preveč, včasih so fantje malo utrujeni, kar vidi se jim. Opozoril sem na to ministra dr. Štetene-ka in zdaj so nekoliko reducirali predavanja.
Vsa predavanja so izvrstna; videti je, da so vsi predavatelji res podkovani v svoji stroki. Največ pa imamo političnih predavanj in seveda še več pa organizatoričnih, ki so zame prava zakladnica novih spoznanj, tako da bom vse lažje in boljše vodil naš tečaj v februarju. — O tečaju samem bom Še drugič napisal vse natanko in tudi metodo tečaja, ki je prav dobra.
V dneh našega tečaja meseca februarja v Ljubljani bomo imeli tudi obisk. V Ljubljano prideta na otvoritev našega tečaja minister dr. Štef&nek, predsednik »Slobodne Učenie Sedliacke« v Bratislavi, in podpredsednik ing. Merhant ter ostaneta nekaj dni v Ljubljani. Z obema sem že govoril o vsej zadevi.
France Grželj.
je to njih nacijonalno vprašanje. Gospodar-sko-socijalno vprašanje: zastopajo načela malih kmetov, kot je teorija našega dr. Novaka; razlika je le v tem, da imajo vmes še eno po- j gojno črto, namreč, Nemce in Madžare, to se pravi, male kmete nemške in madžarske narodnosti, ki jih nočejo v svoj tabor, zakaj?, tega ne vem, bržkone pa iz čisto »čustvenih« vzrokovl — Njih versko vprašanje: boj proti klerikalizmu, ki ima na Slovaškem precejšnjo moč — namreč materijalno (zadružništvo in banke)! — v svojih rokah. To je tista ludova stranka, ki ji stoji pa čelu Hlinka in katera ima precej ljudi za sabo. Ti Slovaki so velikanski duševni sužnji politične duhovniške tiranije, ki jih izrablja do skrajnosti ter jim ne da politično-svobodno dihati. Torej, ti agrarni voditelji se vsi izjavljajo za vero, vero, kot socijalno-družabno funkcijo, a vsi so tudi za »dematerijalizacijo cerkve«! Kot mi! Najtežji posel vseh poslov!
Približno take so vse črte njih ideologije, ki jo izključno pridigajo le mladini.
Sv. Katarina pri Rog. Slatini. Smrtna kosa nam je požela dne 27. jan. vzglednega moža Jožefa Sekirnika (po domače Šolekov Jože), očeta sedanjega župana tukajšnje občine Antona Sekirnika. Rajni Jože je bil star 83 let. Bil je 30 let občinski odbornik in trikrat izvoljen za župana. Kako priljubljen je bil v občini, je dokaz njegov pogreb, katerega se je udeležila skoro cela občina in veliko ljudi od vseh sosednih občin. Bil je neustrašen borec kmečke ideje. Ob slovesu od rojstne hiše na pokopališče je govoril v imenu občine posojilnični in občinski tajnik Anton Kos, v imenu njegovih otrok pa gdč. Terezika Breznikova. Dragemu Jožku želimo, naj mu bo žemljica lahka, sorodnikom pa naše sožalje.
Sv. Križ pri Rog. Slatini. V torek dne 27. januarja je obhajal v naši nadžupniji sedemdesetletnico naš č. gospod nadžupnik Franc Korošec. G. nadžupnik je še popolnoma čvrst in zdrav, kar je nam faranom v največje veselje. Tako delavnega in dobrega dušnega pastirja nam Bog ohrani pri najboljšem zdravje še mnoga leta.
Dlouice
Zaključeno zasedanje banovinskega sveta. Ban Dravske banovine g. dr. Drago Marušič je zaključil zasedanje banovinskega sveta v četrtek 29. januarja z velikm in pomembnim govorom, v katerem je z zadovoljstvom ugotovil, da so se vsi člani banovinskega sveta strinjali s predloženim proračunom in njegovimi socijalno-gospodarskimi smernicami.
Umrl je v Ljubljani prelat dr. Jožef Lesar, v Radomljah pa mornariški kurat v pokoju Janko Sedej.
Dr. Voja Veljkovič umrl. V Beogradu ie umrl bivši večkratni minister dr. Voja Veljkovič.
Metlika dobi okrajno glavarstvo? Metlicam že dalj časa vodijo akcijo, da bi postalo njihovo mesto sedež okrajnega glavarstva s področjem metliškega okrajnega sodišča in iz delov ozemlja krajnega glavarstva Jaška in Karlovac. Proti njihovi akciji so pa nastopili nekateri okoliški župani in nastala je huda borba za razdelitev Bele Krajne v dve glavarstvi in proti. Odločitev še ni padla.
Razpisane službe gozdnih čuvajev. Šum-ska direkcija v Skoplju potrebuje za svoj teritorij 40 gozdnih čuvajev (logarjev). Prošnje je treba vložiti do 1. marca na šumarsko direkcijo v Skoplju.
Izvršbe v Dravski banovini. Okrajna so-diščb v Dravski banovini so izvršila lansko leto 55.903 raznih izvršb v civilnih zadevah. Predlanskim jih je bilo 3167 več kot lansko leto.
Nove jugoslovanske ladje. Do konca februarja bo dobila Jadranska plovitba tri nove ladje, ki bodo te dni dograjene v angleških ifeidjedcVncah.' ~ n • ' ' "
Dirk. in jahalno društvo Št. Jernej. Dne 8. februarja t. 1. se vrši občni zbor »Dirkalnega in jahalnega društva« z običajnim dnevnim redom v gostiln, prostorih tov. Ig. Čampe-ta ob pol 3. uri popoldne.	Odbor.
Rudnik so zaprli. Svinčeni rudnik Sitar-jeva v Litiji je te dni popolnoma ustavil delo. Vsi rudarji so bili odpuščeni in so morali s trebuhom za kruhom po svetu, ali so se pa vrnili na svoje borne, toli bolj ljubljene male kmetije.
Zastaranje vojnice. Ministrstvo financ, oddelek za davke, je odločilo z razpisom z dne 15. decembra 1930, št. 92247/III., da veljajo odredbe čl. 153. zakona o neposrednih davkih. ki obravnavajo zastarenje davkov, povsem tudi za vojnico. To se pravi, da zastara pravica države do odmere davka glasom čl. 153 zak. o neposrednih davkih v 5 letih od dne 1. januarja onega leta, v katerem je nastala davčna obveznost.
Občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru se je vršil v četrtek, 29. januarja v dvorani hotela »Orel«. Zastopanih je bilo 19 zadrug po 76 delegatih, ki so zastopali 1803 člane. Zveza je zaključila preteklo poslovno leto z lepim uspehom za napredek gostilničarske in hotelirske obrti.
Umrla je 95 let stara Marija Bezjak, vžit-karica na Bučah. Bila je do zadnjega zdrava in pri prav dobrem zdravem humorju.
Iz milijonov postali tisoči in tudi ti pridejo prav. V Ameriki je te dni umrl brez testamenta Janez Kozlevčar iz višnjegorskega okraja. Njegova dediščina znaša 4097 dolarjev in se bo razdelila na 8 dedičev. Tri prave sestre dobe vsaka po 939 dolarjev, ostalo pa pride na ostalih pet polbratov in polsester. Nekateri časopisi so prinesli vest, da je Kozlevčar zapustil 400.000 dolarjev, kar bi znašalo 22 milijonov dinarjev. Škoda, da
Orožništvo žandarmerijske stanice v Podčetrtku je prijelo nevarnega tatu Karola
Najbolje kupite
nogavice, dam-ke in moške rokavice, damftko in moško perilo Beugerievo, puloverie, telovnike (vesi|e) žepne r<>bce. kravate, ovratnike, srajce, Sifone, glote. čipke, vezenine, gumbe, DMC pre jice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine le pri
IOSIP PETELINC,Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi
Vaha na Bučah. Ravno v trenutku, ko je bila miza obložena s pečenimi purami in svinje-tino, kar je bilo seveda vse ukradeno.
Zdrobilo je nogo Zagozdovi iz Prela-skega. Vozila je vino, tri polovnjake, pod j breg, kjer zavije cesta proti Kozjem. Tam se je zapletla med štrange in prišla z nogo pod kolo. Še isti dan so jo spravili v celjsko bolnico.
so se ti milijoni skrčili le na vsoto 229.400 dinarjev, ki bo pa srečnim dedičem ravno tako prav prišla.
Nagrade za razstave goveje živine. Da bi se kmetje čim bolj navajali k živinoreji in vzgajali čim boljšo živino, želi minister za kmetijstvo, da se priredi čim več živinskih razstav brez ozira na to, ali gre za čistokrvne pasme ali ne. Ministrstvo ima na razpolago še gotove vsote iz tekočega proračuna, ki jih je treba še pravočasno izkoristiti. Zato so bile s posebnim razpisom opozorjene občine, da izkoristijo inicijativo ministrstva za kmetijstvo, ki bo o priliki razstav nagradilo živino, ki bi lahko najbolje služila za selekcijo in pleme. V primeru, da ni mogoče prirediti razstave v poedinih občinah, naj se priredi razstava . za ves srez na kraju, ki je za kmete najugodnejši.
Gojenci vojne obrtne šole ne morejo na srednje šole. Na predlog ministra vojske in mornarice je ministr za prosveto glede gojencev vojne obrtne šole, ki so končali pomočniški in mojstrski tečaj, odredil, da se ne sprejemajo v gimnazije in druge srednje šole brez predhodnega dovoljenja vojnega ministra.
Nagel razvoj Beograda. Po uradni statistiki je bilo v Beogradu od leta 1920 do vštetega 1930 zgrajenih 3685 poslopij z 12.568 stanovanji v skupni vrednosti približno treh milijard dinarjev.
Nemški razredi na osnovnih šolah. Prosvetno ministrstvo je odredila, da se naj ot-vorijo po določilih zakona o narodnih šolah oddelki z nemškim učnim jezikom na osnovnih šolah v Celju, Lazah, Črmošnjicah in Dragi-
Jugoslovanska narodna banka bo pričela v najkrajšem času tiskati v novi tiskarni ban-narske bankovce so bili izdelani na Franco-kovce po 1000 Din. Klišeji za nove 1000 di-skem.
Darovalcem krvi. Kirurgični oddelek ba-novinske bolnice se je s posebnim pozivom obrnil na darovalce krvi, ki bi bili pripravljeni darovati svojo kri za bolnike kirur-gičnega oddelka v Ljubljani. V mnogih slučajih se s takojšnjo transfuzijo (pretočenjem) krvi reši življenje bolnika, ki bi moral vsled zgube lastne krvi umreti. Vsak darovalec krvi bo najpreje preiskan ter nato opredeljen po skupini krvi, obenem pa se zaveže, biti na razpolago za morebitne potrebe. Tako imajo organizirane darovalce krvi že po vseh bolncah. Poziv ljubljanske bolnice velja pred vsem darovalcem krvi iz Ljubljane, da so v slučaju potrebe takoj na razpolago.
Vlom v župniščc. Pretekli teden je bil izvršen v župnišču v Slovenjgradcu drzen vlom. Vlomilci so vdrli v župnikovo sobo, odprli blagajno in odnesli ves denar, kolikor
ga je bilo v njej.. Značilno je to, da je bil vlom izvršen v času, ko se je župnik g. Či. žek nahajal v Ljubljani pri zasedanju banskega sveta.
Uboj v Slov. Goricah. Kmetica Ana Še-gula iz Sakovška pri Ptuju je priredila pretekli teden domačo veselico. Udeležilo se je mnogo ljudi in med drugimi tudi 33-letni Ivan Šegula ter 26-letni Leopold Čeh. Ko jima je vino že dobro razgrelo možgane, sta se pričela ta dva med seboj prepirati in napadati. Šegula je potegnil nož in zadal Čehu več smrtnih ran, da je ta kmalu izkrvavel in umrl. Zločinca so orožniki oddali v ptujske zapore.
Cimentiranje sodov in privatni žigi lastnikov. Minister trgovine in industrije je spremenil določila pravilnika o oznamenovanju sodov v toliko, da se bodo odslej smeli zasebni žigi — in sicer v obliki elipse ali kroga — stavljati na isto dno soda, kjer so uradne označke, torej tudi na dno, na katerem je odprtina za iztakanje.
Dvodnevni kletarski tečaj se vrši dne 13. in 14. februarja (petek in sobota) t. 1. na ban. vinarski in sadjarski šoli v Maribora. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8.—12. in od 14.—18. ure.
Možnost izvoza našega vina na Češko. Uradno se poroča: V svrho čim boljšega plasiranja našega vina v češkoslovaški je privilegirano izvozniško društvo stopilo v zvezo z največjo zadružno zvezo na Čehoslovaškem, ki dobavlja vino češkim vinarskim zadrugam. Vodijo se že pogajanja. Privilegirana izvoz-niška družba je prepričana, da bo na ta način mogoče prodati na Čehoslovaško večjo količino naših vin. Privilegirano agrarno društvo je dobilo sporočilo od te zadružne institucije, da je popohnoma zadovoljna z vzorci, ki so ji bili poslani.
Pravoslavne cerkve v Beogradu. Pravoslavna patriaršija in mestna občina beograjska sta te dni določili gradbene prostore za 12 novih pravoslavnih cerkva. Že letos bodo pričeli z gradbo dveh velikih cerkva in sicer Sv. Save in Sv. Marka. Ostale bodo gradili postopoma in to po potrebi, ki se bo pokazala z naraščajočim prebivalstvom.
Sarajevski boben. Sarajevsko okrajno sodišče je imelo v preteklem letu 10.760 izvršb na premičnine in nepremičnine zadolženih Sarajevčanov. Iz tega visokega števila rubež-nov je razvidno, da ni v Bosni nič manjša kriza, kakor pri nas, če ni še hujša.
Žrtve bede. Že lansko leto je izvršil samomor Triva Jovanov iz Stare Kaniže vsled bede, ker ni mogel preživljati žene in devetero otrok. Te dni pa je izvršil samomor tudi njegov najstarejši sin, komaj 15 letni deček. Pred par dnevi je odšla še mati in najstarejša hčerka od doma in sta objeti skočili v Tiso. Doma je ostalo 7 sirot brez kruha in staršev.
Zob za zob. Te dni so bili obsojeni na smrt na vešalih Zorka Paničeva iz Požarana, okraj Glina, njen ljubček Zdravkovič in kovač Osman Zekovič. Zorka bi se bila rada od-križala svojega moža, da bi lahko živela z ljubčkom Zdravkovičem. Najela je za 600 Din kovača Zekoviča, da je njenega moža zadavil, pomagala pa sta mu tudi Zdravkovič in Zorka. Plačilo bodo vsi trije prejeli na vešalih.
Divjega prašiča, težkega 170 kg, so u-strelili 18. januarja na Veterniku. Sreča je bila najbolj mila nekemu Ljubljančanu, da ga je najbolje zadel med drugimi streli. Vzel ga je s seboj.
Kakor v Babilonu. Mednarodni statistični urad je dognal in ugotovil, da govorijo Evropejci v nič manj kot v 125 jezikih.
Zamorec član francoske vlade. Novo fracosko vlado je sestavil poslanec Laval. V njegovo vlado je vstopil kot državni podtaj-nik za kolonije tudi senegalski zamorec poslanec Diagne.
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjen je črevesa s tean, da popijete pol čase naravne »Franz-Josefove«-grenčice. »Franz-Joseiova«-voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz-Josefova«-gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Po sodbah univerzitetnih (klinik se odlikuje špecerijskih trgovinah.
Na štiri leta težke ječe je bil te dni obsojen pred banjaluškim sodiščem inžener Go-ranin, ker je poneveril večjo vsoto državnega denarja pri prodaji železniških pragov. Državi mora povrniti poleg tega še 520.000 Din.
Živi zgoreli. V hiši gostilničarja Nikole Žuljeviča v dalmatinski vasi Dolac je nastal ponoči, ko so vsi spali, ogenj. Plamen je s tako naglico objel poslopje, da se gostilni-čarjeva družina ni mogla več rešiti in so vsi živi zgoreli.
Sneg zasul 13 alpincev. Skupina 13 italijanskih alpincev je odšla reševat neko potro-lo, ki jo je zalotil vihar visoko v gorah. Iskana patrola treh mož se je zatekla v neko francosko planinsko kočo, reševalno ekspedi-cijo je pa zasula lavina tako, da je vseh 13 alpincev našlo smrt pod sneženim plazom. Iskana patrola se je nepoškodovana vrnila na svoje mesto.
Za dobrodelne namene je zapustil južnoafriški milijonar Otto Beit 52 milijonov frankov in pol.
Smrt Nobilovega rešitelja. Pretekli teden se je ubil na letališču švedski letalec kapitan Lundborg. Padel je z aeroplanom vred na zemljo iz višine 50 m in obležal mrtev pod ruševinami letala. Junija 1928. je rešil junaški Lundborg ponesrečenega italijanskega raziskovalca severnega tečaja generala Nobila in ga z ledene plošče prepeljal v letalu na kopno in tvegal pri tem svoje lastno življenje.
Rusi so povečali za letošnje leto bombažne nasade od 146.000 na 450.000 hektarjev.
Borba z roparji. V glavnem mestu Argen-tinije Bueros Airesu se je vnela preteklo soboto ljuta borba med policijo in roparji. Najprej je bil izsleden sredi med sprehajajočo množico poglavar roparske tolpe Giovanno. Policist ga je hotel aretirati, toda v istem trenutku ga je že bandit ustrelil, tudi drugi ' policist je padel od njegovega revolverja, i Slednjič ga je policija vendarle obvladala in zaprla. Pri zaslišanju je izdal hišo, v kateri se skriva cela njegova roparska tolpa. Policija je hišo banditov obkolila in vnel se je strahovit boj, ki je trajal tako dolgo, dokler niso obležali vsi roparji mrtvi ali ranjeni.
Hudo maščevanje. V italijanski provinci Benevento se je maščevala mati nekega ženina na zverinski način nad nevesto in njenimi sorodniki. Mati se je prvotno na vso moč upirala ženitvi svojega sina. Prišlo je do svatbe in mati je uredila tako, so sorodniki obeh rodbin sedeli ločeno pri mizah. Proti koncu pojedine je prinesla mati za nevesto in njene sorodnike najboljše vino, v katerega je pa primešala močan strup. Kmalu so morali zastrupljene v smrtnih krčih prepeljati v bolnico, mater so pa aretirali orožniki.
Močan potres v Albaniji. V albanskem mestu Korči je pretekli teden izredno močan potresni sunek porušil skoraj celo mesto. Okoli 700 hiš je v razvalinah. Prebivalstvo je pobegnilo v okolico mesta in prebiva na prostem po vojaških šotorih. Telefonska in električna napeljava je docela pokvarjena. Mnogo oseb je bilo ubitih, še več pa ranjenih. Vlada je z italijansko pomočjo odposlala v prizadete kraje z letali prvo pomoč v zdravilih in živilih.
Denar, denar . . . Upravni odbor belgijske kemične tvornice d. d. Florece je na svoji seji odstavil ravnatelja tovarne Bern-hard Laubya radi nekih nerednosti v poslovanju. Odstavljeni ravnatelj je užaljen odšel od seje delničarjev in se čez kake pol ure
vrnil z naperjenim revolverjem in pričel divje streljati na navzoče delničarje. Enega je usmrtil, več težko ranil, nato pa še sebe ustrelil.
Od lakote je umrl v Splitu pekovski delavec Franc Moder iz Slovenije. Prišel je iskat delo, a ga ni naseli. Vsled lakote se 'je zgrudil sredi ceste na tla in umrl.
Strašna rudniška nesreča se je pripetila pretekli teden v rudniku »Betty« pri Lintonu v državi Iliani. Vsled eksplozije podzemskih plinov so našli smrt vsi rudarji e-nega rova.
Slaba tolažba. Nemška poštna uprava je dovolila vsem brezposelnim 6 mesečno brezplačno uporabo radija.
Albanski kralj Zogu nevarno bolan. O bolezni albanskega kralja Zogua se je zadnje čase mnogo pisalo. Nekateri so trdili, da je vzrok njegovfe bolezni težko zastrupljenje z nikotinom vsled premočnega kajenja, drugi zopet, da ima v grlu v zadnjem stadiju razvitega raka ali tuberkulozo, tretji pa, da ima težko želodčno in črevesno bolezen. Že pred pol leta je dal kralj Zogu poklicati z Dunaja najboljšega špecijalista, da se z njim posvetuje o svoji bolezni. Od tedaj pa se je bolezen razvijala naprej in Zogu je te dni kar nemudoma odpotoval sam na Dunaj, da se posvetuje z zdravniki. Nekateri mu odmerjajo le še nekaj mesecev življenja.
Da zmanjša državna bremena, namerava mehiška vlada popolnoma odpraviti vojno mornarico.
Neverjetno se sliši vest angleških časopisov, da znaša število brezposelnih na Kitajskem okoli sto milijonov ljudi. Celokupno prebivalstvo Kitajske šteje nad 500 milijonov prebivalcev.
Belgija se utrjuje. Belgijska vlada je sprejela velik načrt za zgraditev močne obrambne črte ob nemški meji. Tekom prihodnjih štirih let hočejo zgraditi 31 novih utrdb.
Sami so ga sodili. V severni Dakoti v Ameriki je udrla razjarjena množica v Sha-ferjevsko sodišče, zvezala sodnika in odpeljala iz zaporov nekega zločinca, ki je umoril celo družino. Zločinca so odpeljali z avtomobilom do nekega mostu in ga tam obesili.
Ruski carski dragulji. Pri newyorškem sodišču bi se imela v kratkem vršiti dražba ruskih carskih draguljev. Proti temu sta vložili oster protest sestri bivšega carja, veliki kneginji Ksenija in Olga. Najbrže pa ta protest ne bo nič zalegel.
Po enem letu razkrit zločin. Visoko v italijanskih Alpah se je jeseni leta 1929 zgubil kemik Ferdinand Mezzori s svojo priležnico. Maja meseca lanskega leta so našli njuni trup. li. Vsi so domnevali, da sta postala žrtvi nesreče. Te dni pa je prišlo na dan, da je bila ; njuna smrt posledica strašnega zločina. Mez-j zori je bil namreč zavarovan za življenje v j višini 1 milijon 200.0000 lir. Premije za to i zavarovalnino pa ni sam plačeval, ampak je j imel še tri kompanjone. Z njimi je sklenil po-; godbo, tako da bi po njegovi smrti dobila ! njegova dva otroka od prave žene 200.000 lir, 1 milijon bi bil pa razdeljen med 3 kompani-jone. Ti trije so zasnovali zločin. Pregovorili so njegovo priležnico, da ga je zvabila na izlet v gore, tam ga je pa pahnila v prepad. Njo pa, edino pričo zločina, je ubil eden izmed treh kompanjonov, ki je prežal na njo skrit za skalami. Policija je sedaj vso zločinsko trojico aretirala.
Kmgtovotci, podeželski trgovci in obrtniki!
Kadar naročate kakršnekoli vrste tiskovine za občinske urade, zadruge ali društva, se obrnite zanesljivo glede cen in solidne postrežbe na
TISKARNA »MERKUR«
LJUBLJANA, GREGORilCiVA ULICA 33.
Vaški odmevu
Beseda »kriza« je danes v vseh ustih, ali najmanje razpravlja o nji najbolj prizadeti in to je kmetovalec. Obremenjen z davki nosi to svoje težko breme potrpežljivo, štedi kar se da, dela in gara tako, da nima niti časa, da bi o nji govoril — razun tega jo pa čuti na vsakem koraku.
V zvezi s to krizo se pa po časopisih prece j živahno razpravlja o načinu, kako naj bi se ista omilila. Priporočalo se je na primer v nekaterih listih, da se naj poseje pšenice in žita samo toliko, kolikor bi zadostovalo za prehrano ljudstva v državi iin da se naj osvobojena tla nasejejo odn. posade z drugimi koristnimi rastlinami. — Na tem mestu naj bo rečeno, da se to nas Slovencev ne tiče, ker ne pridelujemo toliko žita, da bi ga izvažali, niti bi mogli mesto žita nasaditi druge rastline (tobak, mak, bombaž, riž), ki bi nam do-našale več dobička. — Mi slovenski kmetje vemo samo to, da1 bo najbolje, če izkoristimo vsako ped zemlje in da po mogočnosti pridobimo še več kakor doslej, čeravno z manjšim dobičkom. Čim več si bomo pridelali, tem bolje za nas. Potrebno je, da že danes razmišl jamo, če ni vendar le mogoče, da izkoristimo del kakega pašnika ali pa livade v bodoči vi-gredi v svrho povečanja prihodov. Res ie — dela bo malo več, ali na koncu bo tudi več dohodkov.
Zares — milo nam bo, če bo naša vlada uresničila naše želje glede odplačila davkov na več let, kar nam bo pomagalo do nekod iz naših zadreg. Reči moramo — do zadnjih deset let ni imela nobena Vlada toliko razumevanja za kmečki stan kakor baš sedanja, ter smo ji vsled tega *v§i kmetje zahvalni. —
O. A. S.
Čas z,ol obrezovanje
sadnega drevja fe lul
Preskrbite si orodje znamke „KUNDE i sin", katero je priznano najfinejše za obrezovanje in katerega dobite najugodneje pri ivrdki z železnino
Stanko Flcrjančič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35
Občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Slovenjgradcu je obiskalo letos 60 članov. Razen tega še sreski kmetijski referent in višji sreski pristav g. Eiletz. Tajnik g. Kopač je med drugim poročal, da je podružnica ustanovila lastno drevesnico in imela v tem pretečenem letu lepo uspel sadni ogled, združen z razstavo cvetlic in vkuhanega sočivja. Ocenjevalna komisija pod vodstvom g. ing. Skubica je priznala 32 razstavljalcev diplome, katere njim je g. višji pristav Eiletz razdelil z lepim nagovorom. Odboru pa se je v imenu oblasti zahvalil za do_ sedanje uspehapolno delovanje podružnice, ki se naj razcvete v ponos celega okraja. Soglasno se je zopet izvolil stari odbor: predsednik Rogina Ivan, namestnik Pečoler Franc, tajnik Kopač Leopold, blagajnik Franjo Cajnko. Odborniki: Lobe Franc", Žerjav Anton, Klugler Ivan, Radšel Ivan. Vrhnjak Ivan, Glasenčnik Franc, Slemnik Urban in Vrtač Jožef. Pregle-dovalca računov: sres. kmet. ref. Wernigg Franc in nig. Vinko Vrhnjak. Kot delegata za glavno skupščino: pred. Ivan Rogina in Franjo Cojnko. Poročilo načelnika o delovanju podružnice in sadjarstva v splošnem je bilo hvalevredno in podučljivo. Blagajnik pa je poročal o nekaterih jabolčnih sortah, o kupčiji s sadjem v splošnem na domačem in inozemskem trgu, posebno pa o sadjegojstvu in o uporabi sadja v Nemčiji in tujih državah, kar je članstvo z zadovoljstvom vzelo na znanje.
Nemške pritožbe proti Poljakom pred Društvom narodov.
02. zasedanje Društva narodov. Takoj na prvi seji so začeli Nemci oster boj proti politiki Poljske proti nemški narodni manjšini. Na sliki vidimo na sredini angleškega ministra za zunanje zadeve Hendersona, ki predseduje sedanjemu Svetu D. N., da desni od njega je Briand, francoski minister za zunanje zadeve, potem pa italijanski minister za zunanje zadeve Grandi in nemški minister za zunanje zadeve dr. Curtius. Na levi od Hendersona pa je glavni tajnik Avenol, potem zastopnik Japonske in poljski minister za zunanje zadeve Zaleski.
Pirre Laval
predsednik nove francoske vlade.
Sedem žrtev plazu.
V pogorju »Benediktinerwand« blizu kopališča T61z na Bavarskem se je vadil večji oddelek bavarske policije v smučanju. Cisto nepričakovano pa se je 8 hriba vsul plaz na moštvo, ki je zahteval sedem žrtev, neka i mož pa so s težavo rešili izpod sneženih mu.
Predsednik Masaryk —
častni doktor naše univerze.
cehoslo vaški upolnomočeni minister in poslanec na našem dvoru dr. Flieder, zastopnik predsednika Masaryka na promociji dne 3t. januarja 1931.
Najmodernejši tank na svetu.
Najmodernejši tank (reci tenk) na svetu je zgradil neki Amerikanec. Ta tank se premika naprej na »verigi« kakor na kolesih in doseže lahko hitrost od 45 do 75 milj na ura Ameriški vojaški strokovnjaki so naročili že več takih taakov za ameriško armado.
Zamorec — minister v Evropi.
V novi francoski vladi sedi tudi zamorski poslanec Diagne kot državni podtajnik v ministrstvu za kolonije. To je prvič, da sedi zamorec kot minister v vladi.evropske velesile.
Veliki voditelj indijskih nacionalistov, katerega so angleške oblasti 5. maja lanskega leta zaprle zaradi agitacije proti monopolu soli, je bil te dni izpuščen iz zaporov na odredbo indijskega podkralja.
Tajne pisave, vohuni in cenzura.
»Orne kabinete« imenujemo danes in so imenovali tudi že prej tiste ustanove in urade, kjer so znale izurjene roke prav previdno odstranjevati pečate s pisem z razbeljenimi klinami, da so nadzorovali na ta način delovanje politično sumljivih ljudi. Danes takih »črnih kabinetov« v večini držav ni več.
Prav zanimivo pa se bere zgodbica, kako se je neka princezinja prepričala^ ali njena pisma tudii odpirajo au ne. Pisala je svoji materi v Pariz pismo čisto nedolžne vsebine, nazadnje pa je pristavila besede: »Prilagam Ti še nekaj vijolic. Hrani jih kot spomin name.«
Vijolic pa ni priložila. Ko pa je mati pismo odprla, so padle iz pisma vijolice!
To se je moglo zgoditi le tako, da je uradnik, ki je pismo pregledoval v »črnem kabinetu«, res mislil, da so vijolice bile notri, da so pa nekam padle; da bi pa vsako sled odpiranja pisem zabrisal, je res kupil vijolice in jih priložil pismu.
Med vojno so posebno strogo nadzorovali pisma ujetnikov. Pa so enkrat prišli na to, kako zelo so židje zadovoljni s hrano, ki je tako dobra kakor na dan židovskega praznika »purima«. Šele zelo kasno so prišli na to, da je praznik >purim« za Žide — postni dan.
Tega načina pisave so se vojni ujetniki zelo radi posluževali. Dogovorili so se med seboj, kaj naj samo zanje pomeni ta ali ona navadna beseda, in šlo je.
Drugi so poskušali pisati med vrsticami z »nevidno tinto«. Dve taki tekočini ima človek vedno pri sebi: Slino in scalnico. Čim se pisava posuši, je nevidna; če pa pismo segre-ješ nad plamenom, se pisava pokaže.
Tajnih pisav se poslužujejo zlasti vohuni v vojški. Pisali so s silno drobnimi črkami pod pisemske znamke itd. V časopise so dajali navadne trgovske oglase, ki pa so bili pomembni za onega, kdor jih je po dogovoru razumel.
Kmetsko gibanje v Švici.
(Nadaljevanje.)
Po sprejetju teh zakonov je postal kmetski stan gospodarsko znatno jačji, v političnem življenju pa dosegel tako stopinjo, ki mu je dajala jamstvo, da se državna politika ne bo mogla voditi brez njegovega sodelovanja, tem manj pa zoper njegove interese. Medtem je prišlo v težek položaj švicarsko kmetsko sirarstvo zbog tega, ker so se vsi izvozniki sira — bili so sami veliki trgovci — združili z namenom, da dobijo produkcjo sira v svoje roke in potem diktirajo cene siru. To je bilo leta 1911., ko je Švica izvozila v inozemstvo svojega sira za 400 milijonov frankov. Z ozirom na to, da je ves izvoz sira bil v rokah kakih 60 trgovcev, jim je bilo lahko združiti se proti kmetom in diktirati cene siru. Ker so baš omenjenega leta švicarski kmetje imeli velike količine sira za izvoz, so bili izvozniki trdno uverjeni, da jim bo uspelo znižati cene siru in si zagotoviti velike dobičke. Toda švicarski kmetje so se popolnoma zavedali svoje velike gospodarske moči in so v tej borbi s trgovino zmagali na celi črti.
Ko le ni moglo priti do nikakega sporazuma med kmeti in trgovino in so trgovci prenehali z nakupom sira, so kmetje uvideli, da gre za njihovo eksistenco. Zato se je odločila kmetska zveza, osnovati posebno kmetsko organizacijo za izvoz sira v inozemstvo. Za osnovanje tega udruženja je bil predviden kapital stotisoč frankov. Toda zavedni švicarski kmetje so v treh dneh zbrali sedemkrat večji kapital, t. j. 700.000 frankov, in s tem zagotovili svojemu lastnemu podjetju obstoj. Na ta način je bilo mogoče, takoj začeti s
Kljub temu pa je posamezni vohun vedno v veliki nevarnosti. Nekemu zelo zvitemu vohunu se je n. pr. posrečilo, da je angleški policiji, ki ga je zasiedovaia, pred nosom pobegnil v Lonaon. Tam ga je policija dolgo zaman iskala. JNekega dne pa je dobna poucija v roke pismo, kjer je staio »Ud četrtka naprej 21»«. PoncijsKi inšpektor je to taikoj domneval, da utegne biti to pismo v zvezi z iskanim vohunom in da utegne tati številka 213 hišna številka. Pogledati so v seznam vseh londonskih ulic in so res našli eno samo ulico, ki je imela hišo s številko 213. Na četrtek je bil vohun ujet.
Prekanjena sleparka.
i
Oandaines se mnogo govori irn ipiše o enakopravnosti žensk in moz. m kaikor je podoba, si ravno ženske močno prizadevajo, aa bi to enakopravnost dosegie in sicer tucti na slabi strani, pri Zločinih. To dokazuje siucaj neke prekanjene sneparke Helene Vertun, Jo je znala prav udobno živeti kot večna nevesta.
Delala je tako kakor delajo moški, ki se vržejo na sleparije, z ženitvami goljufajo lahkoverne ženske za denar.
Helena Vertun je stara okoli 30 let. Posebno lepa ni, tako da človek težko razume njeno privlačno moč na moške. Ima pa lepo obnašanje in govori gladko več jezikov. Prepotovala je pa skoro vse evropske dežele in povsod je sleparila kar na debelo.
Navadno je dala v časopise kakšen oglas, kjer se je bralo, da bi se taka in taka ženska rada omožila. Navadno se je vjeil na takšne oglase kakšen bedak, s katerim pa se je morala seznaniti kasneje tudi osebno. Da bi pa na svoje izbrane žrtve napravila ugoden vtis, je morala imeti vedno lepo stanovanje in tudi oblečena je morala biti vedno lepo. Vozila se je navadno z avtomobilom. Izdajala 1 .i .....................—
poslovanjem. Podjetje je takoj prevzelo dve stari trgovski poslovalnici in z njih pomočjo takoj začelo brezhibno delovati. In tako je končala borba z zmago švicarskega kmeta.
Kmetska zveza je sedaj zavzela v javnem življenju Švice tak položaj, da brez njenega sodelovanja ni prišel pred parlament noben zakon, ki bi ne bil v skladu s kmetskimi ' interesi. Kmetska zveza je od sedaj zastopana v vseh važnejših državnih institucijah, da zamore stalno uplivati na vodstvo državne gospodarske politike. Z njenim sodelovanjem je bil uveden zakon o organizaciji vojske, za tem nov državljanski zakonik, ki je popolnoma v duhu sedanjega časa rešil vprašanje pravice nasledstva v kmetskem domu. Ta zakonik je rešil na zadovoljstvo kmetov tudi vprašanje zadolževanja kmetskega posestva.
švicarski kmetje so popolnoma enakopravno z ostalimi stanovi soodločevali pri ustvarjanju novega zakona o obdavčevanju, pa so tudi tu dokazali smisel za pravico in zahtevali, da se nobenega stanu ne sme nepravično obremeniti z davki.
Poleg tega svojega udejstvovanja je zveza posvetila veliko pozornost izgradnji kmetske gospodarske in prosvetne organizacije.
Kmetijsko zadružništvo.
švicarski kmetje so kmalu uvideli, kakšne bodo posledice, če bodo še dalje morali pod ceno prodajati svoje pridelke, na drugi strani pa predrago plačevati svoje potrebščine. To 1 spoznanje jih je privedlo do prepričanja, da je njih gospodarski preporod mogoč le na podlagi združitve vseh gospodarskih enot. Spoznanje o potrebi združevanja kmetskih gospodarstev v lastnih gospodarskih organi-
se je navadno za imenitno žensko in si je pridevala razna imenitna imena. Posebno rada pa je dajala svojim žrtvam razumeti na skrivnosten način, da je hči tega in tega bivšega nadvojvode, ki si je tudi po prevratu še ohranil nekaj premoženja. Imena dotične-ga »nadvojvode« pa ni povedala seveda nikdar!
Na ta način je znala prekanjena sleparka ogoljufati dosti kalinov, ki so ji nasedli in je oskubila drugega za drugim za težke tisočake. Ker se je posel izplačal le z boij bogatimi ljudmi, je oškodovala vsakega najmanj za 20 tisoč nemških zlatih mark, s tem denarjem pa lahko prav udobno živela, dokler je ni prijela policija. Pri preiskavi pa so dokazali, da je vsako leto prisleparila do 100.00U mark ali skoro poldrag milijon dinarjev.
Koliko zaslužijo ženske v Ameriki?
Nedavno je objavil finančni minister Ze-dinjenih držav statistiko, iz katere je razvidno, da je živelo preteklo leto v Z,edinjeaih državah 511 oseb, ki so imele na leto po 1 milijon dolarjev dohodkov ali pa še več. ivied temi 511 osebami je .bilo 28 žensk in med temi sta bili dve, ki sta »zaslužili« nad 5 milijonov dolarjev. V Zedinjenih državah pa izhaja tudi časopis »Bankers-Magazine«, ki tudi objavlja razne statistike in iz ene od teh statistik je razvidno, da je bilo med ameriškimi davkoplačevalci 41 odstotkov žensk.
Te številke potrjujejo, da znajo ženske v Zedinjenih državah izborao zaslužiti. Milijonov sicer ne zasluži vsaka Amerikanka, ampak vendar. Lepe tisočake, in sicer v dolarjih, jih pa le večina zasluži.
Klljub temu pa tudi Amerikankam, ki si morajo same zaslužiti svoj kruh, ni postlano samo na rožicah, kajti tudi ženske morajo
zacijah je vedno bolj prodiralo med kmetsko ljudstvo tako, da je to gibanje kmalu zajelo vse kmete, ki so že takrat iskreno in zavestno sprejeli idejo kmetske samopomoči na zadružni podlagi. Čeprav se je začelo v Švici zadružno gibanje razvijati pozneje nego v Nemčiji, se je zadružništvo v Švici razvilo tako močno, da je danes v Švici že nad enajst tisoč zadrug. V Švici pride na 481 prebivalcev po ena zadruga, na Danskem, ki je po svoji zadružni organizaciji znana po celem svetu, pride ena zadruga na 541 prebivalcev, na Norveškem že na 777, na čehoslovaškem na 1421, v Avstriji na 1725 in v Nemčiji na 2124 prebivalcev.
Zadružno gibanje se je pojavilo v Švici sicer že 1. 1865., toda je napredovalo silno počasi, kar dokazuje dejstvo, da je bilo osemdesetega leta šele kakih 40 zadrug. Pozneje pa, ko so prišli kmetski voditelji do prepričanja, da je samo tem potom mogoče doseči popolno gospodarsko neodvisnost švicarskega kmeta, se je zato začelo vprav skokoma razvijati zadružništvo. Kmetska zveza je celo perijodo svojega delovanja od 1. 1906. do konca 1913. posvečala predvsem zadružnemu gibanju.
Ko je kmet3ka zveza v 1. 1910. napravila svojo prvo statistiko o stanju zadružništva, je ugotovila, da je v Švici 6231 kmetskih zadrug in raznih podobnih gospodarskih društev z 294 tisoč člani, čez 10 let je zveza pri zopetnem statističnem popisovanju ugotovila, da so imeli švicarski kmetje 1. 1920. 10.942 zadrug in društev, in da se je število članstva podvojilo na 657 tisoč. Iz tega vidimo, da je kmečko zadružništvo poraslo v 10. letih za 4711 zadrug, t. j. za 76% in za 363.000 članov, t. j. za 124%.
Dalje prihodnji?..
znati v Ameriki računati, kako bodo izhajale. Povprečni zaslužek žensk v Ameriki namreč aie znaša milijona, ampak samo 1500 dolarjev na leto — milijoni so samo redke izjeme. Največ zaslužijo povprečno ženske, Iki so stare okoli 40 let, kajti v tej dobi znaša njihov povprečni zaslužek po 1700 dolarjev na leto, potem pa zaslužek stalno pada.
Poslednjih 24 ur.
Na ravnatelja velike kaznilnice »Sing-Singc pri Newyorku so se nedavno obrnili znanstveniki s prošnjo, naj jim pove svoja opazovanja, kako se obnašajo obsojenci na smrt poslednjih 24 ur svojega življenja.
Ravnatelj je odgovoril: »Prav poklicni zločinci se zabavajo v svojih zadnjih urah najrajši s šahom ali pa s kartami. Zopet drugi skrbe z veliko pazljivostjo, da stopijo na mo-rišče kolikor mogoče lepo in čedno oblečeni in zato čistijo in snažijo svojo obleko in čevlje cele ure. Nekateri slikajo na stene neverjetne slike. Največ zločincev pa kaže zelo vesel obraz in uganjajo najraznovrstnejše burke ali pa pojejo vesele pesmi, ko gredo i na morišče.
O zadnjih trenotkih na smrt obsojenih j ljudi pa ve mnogo povedati 84-letni starec- ' Jurij Nesserel, ki je bil 18 let paznik v zgoraj imenovani kaznilnici, sedaj pa živi v nekem malem mestu pri Newyorku. Ta mož je napisal skupno z duhovnikom, ki je tudi leta in leta spremljal kaznjence na njihovi zadnji poti, zanimivo knjigo o poslednjih trenotkih zločincev. Kakor pripovedujeta ta dva moža, nista nikdar videla bolj veselega zločinca kot je bil neki James Kesselde, ki so ga peljali 1. 1920. skupaj s tremi obsojenci na električni stol (v Ameriki usmrčujejo zločince z elektriko),- ker-je umoril nekega sprevodnika cestne železnice. Na večer pred usmrtitvijo je prišel paznik k obsojencu v celico in ga je vprašal, kako se kaj počuti. Kesselde je ravno nekaj risal na steno. Tako je rekel pazniku: »Povejte mi, ali ni to oslarija, ubiti kakor piščanca človeka, ki zna tako lepo in dobro risati?« — Glasom obsodbe je moral biti Kesselde kot zadnji usmrčen, ker je bil voditelj svojih treh tovarišev. Ko se je približala usodna ura, se je oglasil v temnih hodnikih krasen tenor, ki je pel znano pivsko popevko. To pesem je zapel Kesselde, da bi dal svojim tovarišem več poguma. — Manj vesel, pač pa precej trd je bil mož, ki je bil obsojen na smrt, ker je umoril svojo sestro, ker ni maral, da bi se poročila s človekom, ki ga on ni maral. Predno je stopil na morišče, je zaprosil jetniškega zdravnika za nova očala, da bi na električnem stolu lepše izgledal. Svoja stara očala pa je »velikodušno« poklonil pazniku...
Zadnja želja velikega zločinca pa je bil šop rdečih nageljev. Enega si je zataknil v gumbnico, druge pa je razdelil med paznike z besedami: »Na svidenje, tovariši!« — Neka zločinka pa je vzbujala s svojim hladnim pre-ziranjem cele okolice splošno začudenje. Ko so ji povedali, da je njena prošnja za pomilostitev zavrnjena, si je začela šivati obleko. Na večer pred svojo smrtjo je použila bogato večerjo, potem pa je vedno vpraševala, če ji dobro pristoja obleka, ki si je je sama naredila. Čeprav so ji vsi rekli, da je obleka lepa, je vendarle razparala neki šiv in si obleko drugače prekrojila. Neki strastni kadilec pa je prišel na morišče s cigareto v ustih. Ko je hotel rabelj pritisniti na električni gumb, je pa rekel: »Prosim, še en dim naj potegnem!« Potem je cigareto ugasnil, vtaknil čik za uho, se lepo vsedel na stol in rekel: »Prosim, gospodje, sedaj pa le!«
Ali si že član Kmetijske Matice?
Veliko gospodarstvo v Ameriki.
Približno 50 milj daleč od mesta Los Angeles v Kaliforniji se nahaja veleposestvo tvrdke »Miller ond Son«. To veleposestvo je za evropske razmere velikansko. Na njem rede nič manj kakor 24.000 glav goveje živine, do 80.000 kokoši in po 60.000 prašičev. Celih 12.000 oralov tega veleposestva je zasajenih s pomarančami. Kljub svoji ogromni velikosti pa potrebuje to gospodarsko vele-podjetje prav malo delavcev. Človeške roke so tukaj skoro odveč, ker opravlja vse delo stroj. Stroj deli krmo, stroj snaži vse prostore, stroj gnoji vrtove itd.
Veleposestvo zgoraj omenjene tvrdke je znano po celi Ameriki, ker prodaja povsod svoje pridelke: pomaranče in gnjati, jajca in meso in mleko.
Prav tako je znano po celi Ameriki neko veleposestvo, ki leži blizu mesta Holly-wood-a. Hollywood je znana centrala za izdelovanje filmov. Na tem veleposestvu se pečajo izključno z rejo kokoši. Tu rede povprečno po 350.000 kokoši, ki znesejo na dan 180.000 jajc, torej okoli 65 milijonov jajc na leto. Za letos nameravajo zvišati število kokoši na pol milijona, ker se je reja kokoši izkazala za zelo dobičkanosno.
Pa tudi v samem Newyorku se nahaja velik zavod za rejo kokoši. Skoro sredi mesta stoji poslopje, kjer rede okoli 10.000 kokoši. Vse delo pa opravljajo stroji. Kokodakanje več tisoč kokoši sredi mesta nikogar ne vznemirja, ker je ropot strojev, avtomobilov itd. še mnogo hujši, tako da ve malokdo, ki gre mimo te hiše, kaj se v tej hiši nahaja. V poslopju imajo ogromen aparat za valenje, kjer lahko valijo naenkrat do 50.000 jajc. Vse delo pa vodi in nadzoruje en sam človek, g. John Smith, lastnik hiše in vseh 10.000 kokoši.
V Kaliforniji imajo farme, kjer rede le po 2000—5000 kokoši, za prav majhne, farme pa, kjer rede po 14.000 kokoši, imajo le za srednjevelike. Povsod pa, na velikih in majhnih farmah, dela le stroj, tako da opravi na srednjeveliki farmi lahko vse delo en sam delavec. Zato ni čudno, da gre skozi roke enega samega takega delavca na leto okoli 1 milijon jajc.
Največ kokoši pa rede v Kaliforniji v mestu Peteluma. Tam oznanjajo že na cestah velikanski plakati, da se nahajaš v mestu, kjer pride na vsakega prebivalca do 500 kokoši. Mesto ima namreč okoli 8000 ljudi, ki rede nad 4 milijone kokoši. Znano pa je to mesto tudi po svojih ogromnih strojih za valenje. Sedem valilnic je tako velikih, da lahko izvale v njih na leto do 7 milijonov jajc,
to je v vsaki valilnici po 1 milijon. Kokošnja-ki v tem mestu pa so narejeni na svoj poseben način: ker je mesto silno vetrovno, so kokošnjaki zavarovani z žaluzijami (»pol-kni«), tako da veter ne more do kokoši, svež zrak pa le lahko kroži. Kokoši pa, ki ne nesejo, pošiljajo v velikanske klavnice, ka-koršnih je v Ameriki več, kjer jih še 10—12 dni pitajo, da dosežejo neko določeno težo, potem pa jih pokoljejo. Zaklane kokoši po-lože v ledenice, da meso zmrzne in zmrznjene zaklane kokoši pošiljajo potem po celi Ameriki in celo v Evropo.
Zanimiva je tudi ogromna mlekarna, ki jo je zgradila tvrdka Wocker-Gordon blizu Newyorka. Tukaj rede 14.000 krav. To za a-meriške razmere sicer ni mnogo, vendar pa je zanimiv način, kako je celo podjetje urejeno. Glavno je, da je mleko popolnoma čisto. Tega mleka ni treba niti sterilizirati niti prekuhavati, da poginejo vsi škodljivi bacili, ker že molzejo krave tako, da se obenem z molžjo že uničijo vsi škodljivci v mlekij. To mleko pa dobivajo od omenjene tvrdke samo dečja zavetišča in bolnišnice.
VSE NOVE NAROČNIKE, ki prejemajo »Kmetski list« od meseca decembra, katerim so bile priložene tudi položnice, prosimo, da zanesljivo tekom par tednov poravnajo svojo naročnino, sicer bomo ukinili nadaljnje pošiljanje lista vsakomur, ki bi se tega ne držal in ne bi pravočasno naročnine plačal. Kdor pa slučajno položnice ni prejel, naj zahteva od uprave, da mu jo takoj pošlje. Naročnina za celo leto stane samo 30 dinarjev.
Sejmi.
9. februarja: Grahovo, Zagorje, Mengeš, Pilštanj, Konjice.
10. februarja: Sv. Jurij ob juž. žel.
12. februarja: Motnik, Šoštanj.
14. februarja: Dob, Dobrava, Št.- Lam pert, Žirovnica, Semič, Brežice, Ponikva, Središče, Žalec, Sevnica.
Valute.
1 nemško marko 1 avstr. šiling 1 angleški funt 1 švicarski frank 1 ameriški dolar 1 francoski frank čehoslov. krono 1 italijansko liro
Din 13"47 Din 7'96 Din 274*60 Din 10'94
Din Din Din Din
56'50 222 l-68 2'97
T
Proslava 60-Ietnice ujedinjenja Nemčije v Monakovem.
(Slika nam kaže vojaško parado.)
živinozdravnik S. Arko. Nova bolezen perutnine — bela griža piščancev.
Zadnje čase se je začela v naši državi pojavljati neka nova, j ako nevarna bolezen perutnine, ki napada posebno male piščance. Nevarna je bolezen posebno zato, ker se raz-naša na ri načine, in sicer z okuženimi jajci, z oplojenjem in z odpadki bolnih živali. Belo grižo povzročajo posebne vrste kužnih klic, ki so jih pa šele v zadnjem času našli.
Največkrat so okužena že jajca za valjenje, tako, da se iz njih zležejo že bolni piščanci. Taka jajca nesejo okužne kokoši, ki so največkrat popolnoma zdrave. To je dostikrat vzrflk, da se bolezen opazi šele tedaj, ko je že veliko živali okuženih. Jajca zamore okužiti tudi bolan petelin pri oploditvi. Razun tega raznašajo bolezen na griži bolni piščanci, ki s svojimi odpadki okužujejo druge še zdrave kokoši.
Ako se da oplojeno okuženo jajce valiti, lahko kužni proces v jajcu v vsakem stanju valenja toliko napreduje, da uniči življenje v njem. Zato opazujemo v takih slučajih, da je od posajenih jajc veliko klopotcev in zadušenih piščancev, kjer je plod že več ali manj razvit, pišče se pa vendar ne zleže. Marsikdo, ki ne ve, da ima bolezen v kurniku, bi bil mnenja, da se piščanci zato ne morejo zleči, ker je lupina predebela, da je pišče ne more prekljuvati. Taka domneva pa je napačna, ker vzrok temu je bolezen in je okuženi plod mrtev, že predno se ima roditi.
Kako se bolezen prenaša od pokoljenja do pokoljenja, naj nam služi sledeči primer:
Okužena, često navidez zdrava kokoš, nese okužena jajca, iz katerih nastanejo a) klopotci, ali b) zadušena jajca, ali pa c) izvalijo se bolni piščanci, kateri večinoma poginejo, ali d) navidezno zdravi, toda okuženi piščanci. Od teh jih večinoma zboli in pogine, nekateri pa ostanejo in dorastejo v okuženo kokoš ali petelina, ki zopet dalje prenašajo bolezen. Tako se to ponavlja od začetka do kraja, od pokoljenja do pokoljenja in uničuje kokošjerejo.
Ker se bela griža, kakor že omenjeno, prenaša tudi z odpadki griževih piščancev, zamore torej samo eno okuženo jajce razširiti bolezen ne samo v domačem, temveč tudi po sosednjih dvoriščih.
Oni piščanci, ki so bolezen na videz preboleli, lahko pozneje, ko so odrasli, zopet vidno oboli j o, kar se dogaja, če se njih telesna odpornost zmanjša (hladno deževno vreme, slaba hrana itd.). V takem slučaju začnejo poginjati odrasle kokoši kar na hitro, često brez posebnih, vidnih znakov. Pri odrasli a živalih se ta bolezen imenuje kokošji tif, ker se poprej ni vedelo, da to bolezen povzročajo v bistvu iste kužne klice kot belo grižo.
Znaki bolezni.
Najraje se bela griža pojavi pri par dni starih piščancih. Pišče postane klavrno, noče zobati in čez par dni dobi hudo drisko. Blato je belormenkaste barve ter se dostikrat zlepi okolu zadk, tako, da zamaši črevo, vsled česar nastane zaprtje. Taki bolni piščanci si najrajše poiščejo kak solnčnati kot, kjer nepremično čepijo z zaprtimi očmi in poveše-nimi perutmi, dokler čez par dni ne poginejo. Včasih pa bolehajo tudi 2 do 3 tedne, dokler popolnoma onemogli ne poginejo. Navadno pocrka polovica do dve tretjini celega legla, niso pa redki slučaji, da poginejo vsi do zadnjega.
če ostanejo piščanci živi tri ali več tednov, tedaj se polagoma popravijo in navidez
bolezen prebolijo. Toda to je, kakor rečeno, samo navidezno, ker v resnici imajo taki piščanci še vedno v sebi kužne klice, ki jih stalno raztrosajo s svojimi odpadki. Vsled tega neprestano ogrožajo svojo okolico in so pravo leglo bolezni ne samo za druge zdrave kokoši, temveč tudi za daljno potomstvo.
Iz takih piščet dorasle kokoši bolehajo na trajni obliki bele griže, katere glavni znak je belormenkasta driska. Vendar pa moram opozoriti na to, da se driske večkrat niti ne opaža. Take okužene kokoši ali sploh ne nosijo ali pa so njih jajca večinoma okužena.
Kako se obvarujemo in zatiramo belo grižo?
Najsigurnejši način, da se ista ne zanese v dvorišče, je skrajna previdnost pri nakupu jajc za valjenje. Kako se da pa ugotoviti, če so kokoši oziroma njih jajca okužena ali ne? To se da čisto sigurno ugotoviti samo z zdravniško preiskavo krvi. Kakor že omenjeno, so kokoši večkrat navidez popolnoma zdrave, če pa preiščemo njih kri, vidimo, da so okužene. Preiskava krvi je torej edini in najzaneslivejši način, da se bolezen dožene. Preiskava krvi se izvrši v državnih bakterioloških zavodih, kamor pošlje kri pozvani živinozdravnik, ki je kokošem kri odvzel. Vsled tega bodite pri nakupu jajc za valenje ali ple-« menskih kokoši previdni in zahtevajte pred nakupom od prodajalca zdravniško spričevalo, v katerem mora biti navedeno, da je živinozdravnik kokoši pregledal in da je kri vseh kokoši najdena pri preiskavi zdrava.
Kdor ne pazi na to, da kupuje jajca in plemenske živali samo od na krvi preiskanih kokoši, ta je v nevarnosti, da okuži celo dvorišče samo z enim okuženim jajcem!
Posebno previdni pri nakupu jajc morajo biti oni posestniki, ki se bavijo z umetnim valenjem. Tem preti nevarnost, da jim propade celo leglo iz dveh razlogov: prvič zato, ker navadno zbirajo jajca iz raznih dvorišč, pa na ta način lahko zanesejo grižo v svoje dvorišče z jaci, drugič pa zato, ker se ta kužna bolezen v posebno hudi obliki razvija pri piščancih z umetno kokoljo. Nesum-ljivo je namreč, da umetna koklja ne more nikdar dajati vseh onih po voljnih pogojev za razvoj mladih živali kot narava sama.
Razume se samoodsebe, da se mora razun odstranitve vseh okuženih kokoši v vsakem dvorišču, kjer se je bolezen pojavila, izvršiti tudi temeljita razkužba, da se s tem prepreči nadaljno razširjanje bolezni.
Na žalost nam do danes še ni znano, kako učinkovito sredstvo za zdravljenje bele griže. Niti cepljenje, niti razna zdravila ne hasnejo nič. Zato moramo vso pozornost posvetiti odbrani in biti, kar vnovič povdarjam, skrajno previdni pri nakupu jajc in kokoši, da se obvarujemo .nesreče.
Priporočam, da se vsak sum takoj, brez odlašanja prijavi živinozdravniku, ki bo odredil vse potrebno za pobijanje te nevarne bolezni.
G. Gomišček.
Kafeo delavno.
Kako delamo z lastnimi agrarnimi produkti, naj nam pričajo sledeče dogodbice:
Naša jabolka so znana in cenjena na tujih trgih. Cenjena iso zaradi dveh lastnosti. Prva, ker so jako dobra in pripravna, da pridejo na vsako mizo; druga njihova lastnost je ta, da taji trgovec lahko z njimi zasluži 200 do 300% in še več.
Neka tržaška firma je nakupila v naši banovini precej jabolk. Kakor običajno, kupec ni dovolil, da se le te sortirajo in opremijo, kot bi bilo potrebno. Jabolka so bila naložena kar v zaboje in nekaj celo »alla rin-fusa«, to je, kar nametana v vagone. Seveda,
taka jabolka so šla v Trst po jako nizki ceni. Tu jih je tvrdka lepo sortirala in prodala v Bari in Ancono kot tirofeka jabolka. Anconski trgovci, ki se v pretežni večini pečajo z izvozom južnega sadja in sočivja, so ta jabolka lepo opremili, jih dali v amerikanske zaboje in jih prodali naprej kot blago iz Kanade. To bi še šlo! A ako povem, da je precej teh jabolk prišlo v naš Split in se tu prodajajo po Din 25 za kg, je vendar malo preveč. In naši na jugu posebno sedaj v zimi jih radi kupujejo, ker so jako okusna in kar je glavno, so iz Amerike, ki se je po slučaju pomaknila na Štajersko. Ni pa vedno ta pot. Velikokrat gredo naravnost iz Trsta v našo Dalmacijo in se tu prodajajo kot ameriško blago. Po mnenju nakupovalca neke tržaške firme, ki se stalno drži tu pri nas in pozna dobro trg in blago, so jabolka iz naše banovine najbolj primerna, da se jih prodaja pod tujim imenom, ker imajo vse lastnosti dobrega, finega namiznega sadja. Njegova tvrdka zasluži z našim blagom ogromno in to z razmeroma malimi stroški. Naših jabolk se poje v Dalmaciji jako dosti in vse pod tujim imenom.
Mi se sicer bahamo, da izvažamo sadje in da nam gre precej izpod rok, a zanje ne dobimo niti plačan trud. Ni dovolj, da mi blago prodamo, kakor si ga nakupovalci žele. Mi moramo stremeti za tem, da blago prodamo tako, kakor si to želi trg in za ono ceno, ki mu gre po njegovih lastnostih. Povedati je treba konsumu doma in v tujini, da so naša jabolka dobra in fina in da veljajo ono, kar kanadska. Naša sadna trgovina mora za tem, da v korist kmeta izokristi vse te lastnosti in da našemu blagu pečat solidnosti in dobre kvalitete. Radi tega pa moramo zasledovati trg in pota našega blaga. Kajti mi popolnoma nič ne potrebujemo tujine, da bo naše blago samo opremila in ga pošiljala spet k nam, kjer ga bodo naši plačevali za lOkratno ceno. To znamo mi sami dobro in še to v korist sadjarja in konsumenta.
Nujno je potrebno, da se o tem začne razmišljati ta tadi delovati. Od samega pisanja ne bomo imeli nič razen jeze in gnevi. Oni, ki so za to poklicani, naj stvar dobro premislijo in kmet jim bo gotovo sledil. Ako pa imamo zadruge, naj te ne bodo gola pri-dobitvena organizacija. Treba je pomisliti, da je cilj zadruge malo večji in širši kot cilj posameznega trgovca. Zadruga ima pred očmi kmeta in tega mora ščititi in delovati mora njemu v korist. Mislim, da bi se tudi na polju izvoza dalo marsikaj narediti, kar bi bilo v korist kmeta in našemu gospodarstvu. Ali naj čakamo spet novo jesen.
Nekoliko besed o vinski krizi.
Star pregovor pravi: K»ogar boli, ta kriči« Če prideš, spoštovani čitatelj, v vinorodne kraje, se boš na prvi pogled prepričal o bedi, kakoršne še ni bilo in ne bi smela biti, saj je te božje kapljice prirastlo precej in še primerno dobre. Pa kaj se hoče, če se ne da v denar spraviti. Vse tarna samo o vinski krizi.
Trdim pa, da bi se tej vinski krizi opomoglo veliko s tem, če bi se trošarina in vsi davki na vino preuredili. Obdačilo bi se naj le vino gostilničarju, in tisti sod, ki ga želi dati na pipo. Vsa druga zaloga vina pri gostilničarju bi naj bila zapečatena, vsled česar je vsaki sum manipulacije ali tihotapstva izključen.
Vinogradniki, ki bivajo večinoma v hribovitem ozemlju, ne pridelajo zrnja, in če vina ne prodajo, nimajo tudi kruha, a kmetje poljedelci v nižavah pa nimajo vina, največkrat tudi sadjevca ne, in tako sta svojčas, dokler še ni bilo trošarine za vsakega potrošnika na vino, največkrat zamenjala. Kmet, poljedelec
je dal zrnje in dobil od vinogradnika pristno dobro in poceni vino, a vinogradnik pa je dobil zopet za vino zrnje, ter je imel dober domači kruh za svojo družino in delavce in tako sta bila oba zadovoljna in srečna. Danes to vsled vinske trošarine ni mogoče.
Lansko leto je bila v splošnem po celi naši Dravski banovini (izvzemši par okrajev) in tudi v drugih kanovinah, zelo slaba sadna letina in tako zgleda, da tudi za drag denar ne bodo kmetje mogli sadjevca kupiti. Brez pijače pa vsaj v poletnem času, pri težkem in napornem delu na kmetiji z družino in delavci nikakor ne gre. Primorani bomo kupovati torej vino, katero bi naj bilo vsake trošarine in vseh davkov prosto, ker je gospodar, ki mora kupovati pijačo za svoje ljudi, že itak preveč gmotno prizadet.
Izvozna premija, ki jo država plačuje izvozniku, ki najmanje 50 hI vina izvozi z eno pošiljko, po 1 Din pri litru, naj bi se preuredila tako, da bi je bili deležni tudi manjši producenti, ki pridelajo zelo dobro kapljico in bi jo lahko prodali v inozemstvo.
Želeti bi bilo, da vse kmetijske, posebno pa vinogradniške občine, razna vinarska udruženja in Kmetijska družba, zaprosijo gospoda finančnega in kmetijskega ministra:
1.	Naj se pobiranje trošarine in drugih davkov na vino, katero rabi kmet ali kedor-koli za gospodarsko uporabo — ukine.,
2.	Vino naj se le gostilničarju zatrošarini in sicer takrat, ko želi sod nastaviti.
3.	Izvozna premija naj se izplača vsakemu izvozniku, ki izvozi iz naše države najmanj 100 litrov vina.
4.	Vsak uvoz tujega vina naj se tako visoko zacarini, da ne more konkurirati z našimi cenami vina.
5.	Banovinska in občinska trošarina na vino ne bi smela presegati državne trošarine.
6.	Naj se obdačijo tudi vse brezalkoholne pijače, ki delno povzročujejo vinsko krizo.
Franjo Cajnko, Slovenjgradec.
Malo odfgovcra.
Na članek v »Jutru« z dne 30. jan. 1931, pod »Gospodarstvo si dovolimo to-le pripomniti:
Nerazpoloženje vlada od strani trgovine in industrije, ker predvideva proračun ban-ske uprave v Ljubljani pobiranje davka na nakladanje in razkladanje po Din 25'— od vagona in ker jim ni bila dana prilika, da bi pred definitivno sestavo banskega proračuna izrazili svoje mišljenje o teh davščinah. Iz omenjenega članka se vidi namiga-vanje intervencije pri pristojnem ministrstvu, da ta davek črta, ker te vrste davkov ne ustrezajo interesom narodnega gospodarstva in trgovine, ker se ustvarja s tem v državi carinske meje in banski protekcionizem.
Kaj bomo pa rekli kmetje k temu? Ko nam je proračun mestne občine ljubljanske naložil poleg tržnine uvoznino, ničmanj kot Din 500'— od lOtonskega vagona. Te cene veljajo za krompir, repo, zelje, drva itd., sploh vse, kar kmet uvaža v mesto. Na mleko
pa najmanj še enkrat toliko. Jednako s kmetom ali pa še bolj je obdavčen mali obrtnik, ko se mu vzame na mitnici lep del vrednosti izdelka, kmetu pa pridelka.
Niso li to še veliko hujše carinske meje in mestni protekcionizem? Kakor da bi kmetje ne plačevali državnih, banovinskih in občinskih davkov ter doklad. Obenem vprašamo, koliko kmetov je teklo z intervencijo proti takim sklepom v Beograd? Ali smo morda kmetje kaj izvzeti pri 2% pobiranju carine od vsega v Ljubljani zacarinjenega blaga za kaldermino, ki jo dobiva mestna občina ljubljanska za vzdrževanje cest? Pri tem se vidi, kako pomagamo kmetje tudi pri cestah v Ljubljani, dasi sami hodimo na deželi po raztrganih in blatnih cestah, a avtomobili nas pa poleg vsega tega še obmetavajo z blatom kar na debelo, tako, da se človek skoro ne upa več na cesto. Radovedni smo, kako bi morali avtomobili voziti, ako bi vloge zamenjali.
Sedaj pa poglejmo še življenje industrij-ca, trgovca in kmeta in kateri bi lažje prenesel te carinske meje? Kmet v svoji borni obleki zgodaj zjutraj pri delu s celo družino, tudi z otroci od 10 let naprej, ter delajo cel dan kakor mravlje. Hrana: krompir, kaša, zelje, repa, ješpren, meso pride na vrsto bolj redkokdaj in to samo ob večjih praznikih. Industrijalec in veletrgovec si pa tudi danes v največji gospodarski krizi lahko privoščita vse udobnosti. Naprošamo merodajne oblasti, naj tudi te carinske meje ukinejo. — Kmet z držele.
Redilnost medu.
D. med. Reklam, Leipzig, piše: »Med je jako prebavljiv, tečen in prijetnega okusa, gre po zavžitju naravnost v kri, ne pušča neprebavljenih snovi v telesu, služi za ogrevanje telesa, poživlja živce in povzdiguje telesne moči.«
Profesor Klemperer, Monakovo, pa piše: »V medu imamo hranilo, ki je sposobno nadomestiti v naši prehrani hidrate, saj vsebuje žlica medu 75 kalorij, to je več kakor eno jajce. Žal se med še premalo uporablja kot hranilo.«
Dr. Silvij Magni, Pistoja, priporoča po svojih izkušnjah v zavodu za odgojo dojenčkov med pri uporabi umetnih hranil dojenčkov, ker samo med zamore ista izpolniti, da zamorejo nadomestiti materno mleko. Med je v otročji dobi neverjetno važen za prehrano, ker le on zamore povzdigniti hitro moč dora-ščajoče mladine.
Zaradi visoke redilnosti medu, zadostujejo že male količine medu, da oživijo človeško telo. Turist ali športnik bo bo oživel po naporu kaj kmalu, ako zavžije žlico medu na črnem kruhu. Sploh se priporoča vsem zdravim osebam, da zavživajo med na kruhu in ne samega.
Iz medu se da napraviti pijača, ki osveži ži skoraj trenutno izčrpano telo po težkem naporu. Kavino žlico medu se meša toliko časa v kozarcu vode, da se med popolnoma v ! vodi razstopi. To vodo se popije v malih po- I
žirkih. Po zavžitju te tekočine ugasne takoj žeja in se pomirijo vsi vsled napora razdraženi živci.
Prijava poizkusnih zemljišč za gnoj. poskuse.
Da se dožene uporabnost glavnih dušikovih umetnih gnojil za spomladansko gnojenje k okopavinam in se kmetovalcem pokažejo na vzgledih uspehi umetnega gnojenja, namerava napraviti Kmetijska poiz-kusna in kontrolna postaja v Ljubljani letos spomladi večje število primerjalnih gnojilnih poizkusov s krompirjem kot poizkusnim sadežem. Postaja bo delala te poizkuse za sedaj le na teritoriju bivše ljubljanske oblasti, izvzemši črnomeljski okraj, in na teritoriju sedanjega fabranskega okraja. Poizkusi bodo merili najmnj 250 in največ 5000 m2. Na površinah 250, 500 in 1000 m2 se bo napravil le enkratni poizkus, na površini 2000 m2 dvakratni, na površini 3000 m2 trikratni, na površini 4000 m2 štirikratni in na "površini 5000 ni2 petkratni tak poizkus. Vsaki delnih poizkusov bo imel 5 parcel.
Kmetovalci, ki imajo resno voljo in resnično veselje delati bolj komplicirane poizKuse sebi in svojim sosedom v pouk in zabavo ter imajo za ta najem na razpolago primerno zemljišče s krompirjem, se poživljajo, da se prijavijo pismeno ali ustmeno Kmetijski poizkusni in kontrolni postaji v Ljubljani, Dunajska cesta 38. V pismeni prijavi naj prijavnik navede čitljivo svoje iine in priimek, kraj in hišno številko bivališča ter pošto in železniško postajo. Nadalje mora prijavnik v pismeni prijavi navesti natančno mero (širino in dolžino) v metrih dotičnega zemljišča, ki želi delati poizkus na njem. Pri ustmenih prijavah se vse to vzame na zapisnik.
Prijave se sprejemajo do srede meseca februarja t. 1. Zamudniki se bodo vpoštevali le tedaj, če bo še kaj poizkusov na razpolago.
Postaja bo dala poizkusniku vsa potrebna umetna gnojila na razpolago; delo in sadež za poizkus pa bo moral dati poizkusnik sam.
Poročilo o dražbi kož divjadi dne 26., 27. in 28. januarja 1931 v Ljubljani. Naprodaj je bilo mnogo več blaga kakor prejšnja leta. Kakovost kož je bila vsled mile zime in ker ni snega primeroma slaba. Blaga je bilo 40°/o iz Dravske banovine, 60% pa iz ost. delov države, zlasti iz Hrvatske (lisice), Dalmacije (kune belice) in Bosne (lisice). Kupcev je bilo mnogo več iz Zagreba, Trsta, Inomosta, Dunaja, Leipziga in letos prvič tudi iz Amsterdama. Vendar je bilo povpraševanja malo in še to le za prvovrstno blago. Kupci so se predvsem zanimali za kune belice, jazbece in prvovrstne gorske lisice. Vzrok manjšemu povpraševanju leži v tem, ker Amerika letos ni re-flektant za kože, in pa vsled splošne gospodarske krize. To je seveda vplivalo tudi na cene, ki so zelo padle. Značilno je, da ima Leipzig in Newyork še vse lanskoletne zaloge. Vendar pa so bile v primeri s svetovnimi cenami dosežene še dovolj ugodne cene. Prihodnja dražba se vrši dne 23. marca 1931.
Bela cerkev. Tudi pri nas se je začelo na pobudo par agilnih delavcev na kulturnem polju naše-vasi — prav živahna priprava za ustanovitev kmetske sokolske čete. Vse priprave so v teku in v nedeljo 8. t. m. ob 3. uri imamo v šoli ustanovni sestanek, katerega se udeleži'tudi delegat Sok. župe iz N. m. Zanimanje posebno od strani naše mladine je razveseljivo. Na sestanek vabimo vse, ki so pripravljeni delovati v prospeh na-| cijonalne stvari in probujanje naše vasi. — < Zdravo!
Draiestne kodre
neomejene trpežne ob vlažnem zraku ali potenju, dosežejo dame in gospodje brez škarij kodralk s , Hela-esenco za kodranje las. Tudi > najlepša bubi-glavica se s Hela olepša, ker je vsaka ondulacija odveč. Prihrani se veliko časa in denarja, pospešuje rast las. Pogled ■i zrcalo Vas bo vzradostil. Takoj se dosežejo obilni ondulirani kodri, mične frizure. Mnogo zahval. Zlasti gledališke umetnice je ne morejo prehvaliti. — Cena Din 12 —, 3 steklenice Din 25 —, 6 steklenic Din 40 —.
Dr. Nic. Kemčny, Košice, C. S. R!, pošt. predal 12/L. 36.
za prodajo šivalnih strojev, sepaiatorjev,
koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov 1.1, d. pod zelo ngodnimi pogoji sprejmemo.
»CENTRA" trgovina šivalnih strojev i. t. 'P Ljubljana, Poštni predal 248.
Kovači!
Najboljši trdi in mehki koks
t. kovaški premog
Vam nndi
Družba »ILIRIJA" - LJubljana
Dunajska cesta 46.	Telefon 28-2C
POLNOMASTNI, POLMASTNI In
TRAPISTOVSKI
SIR
ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah.
EKONOM
LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 7
SiimLNI STROJI
„GRITZNER" „ADLER" in kolesa,
najboljši materijal,
precizna koniirukc]«, kresni, oprema tar najnižja ccna1
so samo ori
Večletna garancija! Pouk t -recenju brezplalea!
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
Jugrrad
€€
Jugoslovan .ka gradbena ln kreditna zadruga r. as. s o. z. v Ltubljanl, Kolodvorska ul. 35 1.
Pravila proti pliičilu Din 5'— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko.
Uradne ure od 8 12 in od 14—18.
1CCC Din
tedensko
zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju. Znamko za odgovor. TOVARNA KOSMOS Ljubijo na. p. pred. 307.,
Ako imate na Vašem zemljišču
posebne materijale, barvne zemlje itd., pošljite vzorce in opis ležišča na Trgovsko in gospodarsko družbo v Ljubljani, Cigaletova ul. 1, ki ima interes za vse zemeljske materijale, uporabljive v industrijske svrhe
Pravkar je prišel iz Anglije
£ i s f e v
■n se
Vam
ponuja za
hlapi
ca!
I
T IJtfpr Vam reže krmo' mlati in melje žito, žaga drva, črpa IvtSlc/ vodo, dviga bremena, goni sploh vse gospodarske in obrtniške stroje brez prestanka, vedno z enako močjo. Svoje delo opravi v najkrajšem času in nadomesti celo vrsto delavcev.
V službi je zvest, vstrajen in dela neprestano pri največjem naporu vsaj 20 let!
Bolan ni nikoli, je močan, tih in prime za vsako delo.
7nt1mm1 inie> se s trdim ležiščem kjerkoli in ne rabi več £JUUUI/UIJUJC kot nekaj žlic bencina na uro za delo, ki ga opravi jako močan konj. Le enkrat ga je treba kupiti, potem je Vaš, dela Vam skoraj zastonj in se Vam tisočkrat izplača.
I ia+ov mn/nv ta najcenejša delovna moč je vedno na uisivr*muiur, razpolago pri tvrdki
Franc Siupica
železnina in zaloga poljedelskih strojev v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1.
I E K O
i |
ii*
O M i
i
s
OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI Kolodvorska ulica 7
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, krmila, špecerijsko blago in ostale v .to stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa.
Maho jjvidtelali mnogo dobrega blaga
Vzemimo na pomoč ona tehnična sredstva, ki povzročajo večje in boljše pridelke, obenem pa zmanjšajo pridelovalne stroške. Eno teh sredstev je:
Apneni duiik, ki vsebuje 16 20% dušika in do 70% apna. to je skupno 80- 90% rastlinske hrane. Apneni dušik vpliva blagodejno na vse poserke. Travniki dajo bujno in dobro seno. Na njivah, vinogradih in sadonosnikih povzroči apneni dušik večji pridelek tako kakovostno kakor količinsko. Nitrofoskal-RuSe pa vsebuje vso potrebno rastlinsko hrano: dušik, fosforno kislino, kalij in apno. Vsled tega nadomestuje vsa ostala enostranska umetna gnojila in je prikladno za vse posetve in vsako zemljo.
Apneni dušik in Nitrofoskal-Ruše se lahko naroči pri „EKONOM-u", Ljubljana, Kolodvorska ul. 7, ali pa pri:
Tvornici za dušik d. d., Ruše pri Mariboru
ki raziskuje tudi zemljo in daje navodila za umno uporabo ume nih gnojil. ■»»■»■■■■■■■■■■■■■nHn
Mii^us
Ljubljana, Mestni trg 15
ciessrtiRi
Na
nitilol
Na veliko!
Ustanovljeno 1839
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
Račun pošt. hranilnice it. 14.257	registr- zadruga r neomejeno zavezo Brzojavi: ..KMETSKI DOM'
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1
VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 5'/«% brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7% brez odbitka davka na rente
Stanje vlog nad 30.000.000 dinarjev Rezerve nad 700,000 dinarjev
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog
Vložne knjižice drngih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. - POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 121/, in od 3 —4V« le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12'/,
Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in v Mariboru, Slomškov trg 5
Uradnik: Mila* M t* vi i* — IcdajalaM; Ivan jearalJ. — Tiaka tiskarna Markur (predstavnik tiskarna; O. MichtUk), LJsblJan*,