wmbT matisov 15.000. -jmm "ere" izhaja vsaki datiran z dnevom slednje nedelje. fcročnina velja za Av-bijo: za celo leto 3 krone, za pol in četrt ka razmerno; za Ogr-|ko 4 K 50 vin. za celo jlo; :a Nemčijo slane jcelo leto 5 kron, za -eriko pa 6 kron; |nigo inozemstvo se jfuni naročnino z ozi-lotn na visokost pošt-me. Naročnino je pla-pli naprej. Posamezne lev. seprodajajo po 6 v. Htdrjštvo in uprav-ifivc se nahajata v Itaju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V. strani K 32, za >/, strani K 16, za '/s strani K 8, za »/„ strani K 4, za >/i» strani K 2, za '/«« strani KI. - Pri večkratnem oznanilu se česa primerno zniža. Stev. 43. T Ptuju v nedeljo dne 22. oktobra 1911. XII. letnik. Italijansko-turška vojna, Ptuj, 18. oktobra 1911. Položaj je še vedno skoraj nespremenjen, er se ni na diplomatičnem polja ničesar znamenitega zgodilo in tudi ni prišlo do nobene lue bitke. Na vsak način se ne more govoriti o nekakem zmagovalnem napredovanja ilijanov v Tripolisu in celo znana širokoustnost ikega časopisja ne ve mnogo „o zmagah" po-[ročati- Tnrčija sama se vedno bolj na odločilne oje pripravlja in oborožnje. Na Turškem je plošno mnenje, da se mora ta boj do konca liivojevati in da se ne sme pod n o b e-liir pogojem odnehati. Zaradi tega je ^di vsako posknšeno posredovanje drugih držav ■b popolnoma brezuspešno. V naslednjem ~'našamo zopet nekaj pomembnejših poročil iz preteklega tedna. Italijanski nameni. Laški listi poročajo, da namerava Italija v "olisu .nove ceste iu.-z_e_.Lezn i c e graditi a se bode vsled tega rimski državni zborni tozadevni postavni načrt o javnih delih dložil. Italijanske zahteve. Laška vlada je naznanila, da bode vojno tdškodnino zahtevala, ako bi Turki z vojsko ne idnehali. Turški glasovi. Velikemu vezirju so grozili s smrtjo, ako bi lorška vlada hotela Tripolis odstopiti. Voditeljem italijanskih bank so poslali dinamitne pošiljatve. vijaletu Adrianopel se je poklicalo 15.000 ' a k o v na novo pod orožje. Tri batajloni varujejo obrežje pri Chalkidike. Izredno veliko voljcev prihaja. V Dardanelah je baje polno norskih min, kar vznemirja vso trgovino. Italijanskim listom se je poštni debit za Turčijo (dtegnil. Iz Solonika, Smyrne in drugih trgovin mest se poroča, da je gospodarski );kot Italijanov na celi črti pričel. V ta namen so ustanovili v Konstantinoplu »Društvo »viaštva proti Italiji". Obmejni boji s Črnogorci. 17 Črnogorcev je na meji streljalo na tur-ško stražo, ki je z ognjem odgovorila. Turki so ii 2 mrtva in 3 ranjena, Črnogorci pa 15 -ih. Zaplenjene laške barke. V Smyrni so doslej 65 italijanskih bark ili. Istotako postopajo Turki v drugih mestih. Laške priprave. Iz Rima se poroča, da bode italijanska hlada letnike 1889 in 1887, skupno 200.000 pod orožje poklicala. Listi zahtevajo, da se turška mesta Smyrna in Soloniki zasede. Turška zbornica. 14. okt. je sultan turško zbornico otvoril. restolnem govoru je sultan prav odločno proti Italiji nastopil. Laško postopanje je proti jpraricam narodov. Turki ne bodejo napadali Ipraric drugih, ali svoje lastne hočejo braniti. Vojni oklici. Komite narodnega združenja v Stambulu je izdal oklic, v katerem Se priporoča boj do noža proti Italijanom. Oklic k^uča z besedami: ,M i bodemo p r e j e E v.r § p o razbili, predno bi roparskim Italijanom le eno ped zemlje odstopili". Vpliv tega oklica je velikanski. Kolera. Čimbolj prihajajo italijanski vojaki v Tripolis, tembolj se tudi kolera razširja. /e prvi dan po izkrcanju je bilo 28 slučajev kolere. Italijanske šole zaprte. Po vsej Turčiji so bile laške šole zaprte ; učitelje je turška vlada izgnala. Turški parnik) odpluli. 17. t. m. je ena turška morska divizija od Zlatega roga z neznanim!ciljem odplula. Tripolis in njega prebivalstvo. Da si naši čitatelji zamorejo predstaviti severno-afričansko deželo, zaradi katere se je vnela med Italijo in Turčijo vojska, hočemo jo malo popisati. Tripolis je turški vijalet in meji na vzhodu na Egipt, na zahodu pa na Tanis. S kraji Fessan in Barka obsega Tripolis okroglo 1 milijon 50.000 kvadratnih kilometrov; torej je skoraj dvakrat tako velika dežela kakor Nemčija. Prebivalstva je okroglo 1 milijon. V starem veku imenovali so mesto Oea; pozneje so sicilianski Grki to mesto z sosednimi Sabethra in Liptis v tripoličansko pokrajino združili. V 7. stoletju priborili so si Arabci to pokrajino od Rimljanov. V 15. stoletja pa je postal Tripolis neodvisen. Leta 1509 prišla je dežela pod špansko vlado in 1. 1551 so si jo osvojili Turki. Tripolis bil je skozi stoletja dežela morskih roparjev. Šele ko so leta 1830 Francozi sosedno deželo Algier premagali, prišel je morskemu roparstvu ob tripoličanskem obrežju konec. V notranjem dežele so razmere še danes žalostne. Na pol divji narodi preprečijo Evropejcem pot. Zato je tudi dežela še precej neznana. Najbolj znano je glavno mesto Tripolis, od koder odhajajo razna pota karavan. To mesto ima 40.000 prebivalcev in precej trgovine. Zlasti se izvaža iz Tripolisa štravsovo perje, safijan, elfenbein, zlato in halfa-travo. Mesto samo je seveda krasno, kakor vsa orientalska mesta. Deloma so bile okoli mesta trdnjave, ki pa seveda nimajo nobemega modernega pomena, kakor se je to že zdaj v vojni izkazalo. Tnrška nadvlada še ni dosti spremenila afričanskega značaja. Tistih par Evropejcev ne pomeni ničesar napram 50.000 Afrikancev in orientalskih Judov. Glavni praznik je Marabu; na ta dan pride do 80.000 Afrikancev v mesto. Ko se je ta dan zadnjič praznoval, uprlo se je 800 turških vojakov, ki se jih je čez postavnih 5 let v službi držalo. Takrat je bil tudi tripoličanski poglavar bej Redvan paša umorjen. Italijani bodejo imeli s to deželo vsekakor dolgo opraviti. Boji v Tripolisu. Soloniki, 11. okt. Tukajšni turški komite je dobil brzojavko iz Tripolisa, kjer se nujno za pomoč prosi, češ da se Arabci v boju proti Italijanom doslej niso obnesli. Komite je Turkom v Tripolisu priporočal, da naj proglasijo sveto vojsko. Malta, 12. okt. Italijani so v bližini mesta Tripolis 3 turške magacine za smodnik v zrak spustili. Turški vojaki so prišli v oazo pri Tripolisu po vodo, ali Italijani so 2 ustrelili, 35 ranili in 200 vjeli. Rim, 11. okt. Iz Tripolisa se poroča, da je prvi vojaški oddelek Italijanov izkrcan. Eo arabski poglavar je prišel na krov laškega par-nika „Pisa" in se je podvrgel. V Tripolis je dospelo še 19 vojaških transportov Italijanov, ki so takoj z izkrcanjem pričeli. Položaj turških vojakov v notranjem dežele je baje obupen. Lastniki kamel so dezertirali. Ali turška vlada je zapovedala komandanta, naj se do zadnjega moža bori. Konstantinopel, 13. okt. Listi poročajo, .da je bil oddelek italijanskih vojakov premagan. Italijani so imeli 1600 mrtvih in ranjenih. Turki so se baje 100 km od morja nazaj potegnili. Turški vojaški ataše Ali Fethi Beije izjavil o bojnem načrtu Turkov sledeče : Blazno bi bilo, ako bi mi z malimi sredstvi hoteli bitko na javnem polju. Mi bodemo trajni in čakali. Arabci nam bodejo zanesljivo pomagali. Ze zdaj so nekatera plemena kavaljerijske oddelke ustanovila, ki bodo Italijanom jako nevarni. Turški parnik .Derna" je pripeljal še 30.000 modernih pušk za Arabce. V kratkem bodemo imeli v notranjem dežele zbranih 10.000 vojakov in trikrat toliko Arabcev. Nadaljevali bodemo borbo z neštevilnimi malimi boji. Naši nasprotniki se ne bodejo zamogli nikdar počiti in tako bodemo polagoma obkrožili glavno mesto. Mi lan o, 13. okt. Doslej so Italijani v Tripolisu 25.000 mož izkrcali. Baje je vojska že doslej 5000 milijonov lir koštala. Tudi 11 letalnih strojev so v Tripolis odposlali. Tripoličanski župan Haesun paša je Turke izdal in se Lahom prodal. Konstantinopel, 14. okt. 300 Turkov je napadlo laške pozicije pri Tripolisu. Italijani so imeli velike izgube. Fezzanski muttesarif je prišel z 20.000 Turki v Djebel el Gharf in maršira proti Tripolisu. Sajk iz Senusse je proglasil sveto vojsko proti Italijanom. Nekaj arabskih plemen iz Egipta je prišlo že po mesta Benghasi. Tripolis, 16. okt. Danes je dospelo tušem 16 laških parnikov z vojaki, ki so se takoj izkrcali. Italijanski listi prinašajo neverjetne vesti o zmagah v tripoličanski pokrajini. Konstantinopel, 17. okt. Pri D er ni so streljali Turki na laško barko s 60 vojaki. Vsi Italijani so bili ubiti. Italijanski parniki so potem proti Derni streljali, brez da bi napravili škode. Pri A s i s i e so turški vojaki pod obristom Nechet napadli Italijane. Italijani so imeli velike izgube. Tudi priElkarbi je prišlo do boja. Italijani so izgubili 100 mož Pri llladneiSemil Vremenil 8e priporoča Stra8Chill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajanj«! in so zbežali v mesto Tripolis. Obrist Nechet je imenovan za tripoličanskega valija. Stališče drugih držav. Angleži so odločno proti temu, da bi napravili Italijani ob tripoličanskem obrežju, zlasti v Tobrakn, trdnjave. Pravijo, da tega pod nobenim pogojem ne bodejo dopustili. Iz B u 1 g a r i j e se vedno iz novega poroča, da država na meji mobilizira. Uradno se to sicer zanika, kakor je že navada. Iz Petersbnrga se poroča, da je Rusija Turčiji hudo grozila, ako bi ta njene barke z žitjem plenila. Turčija je dala zadovoljivi odgovor. Turška vlada je velevlastim odgovorila, da zamore le tedaj v pogajanja stopiti, ako se prizna turško nadvlado nad Tripoli-8 o m. Črnogorska vlada izjavlja, da napadajo turški vojaki ob meji Črnogorce. Tudi rumunska vlada je hudo vznemirjena. V B u J g a r i j i se naprej mobilizira. Velevlasti so se baje posredovanja za mir naveličale in bodejo z njim popolnoma ponehale. Avstrija in Italija. „Zeit" poroča, da je počasnost italijanske mobilizacije povzročila mnogo začudenja. Najprve se je hotelo vojake na jugu za Tripolis mobilizirati. Ali ti so se baje uprli. Zato skoraj 2 tedna ni prišla ekspedicijska armada skupaj. Kar se je na severnem Italijanskem (proti avstrijski meji) mobiliziralo, je ostalo večidel doma. To postopanje in zlasti nadzorovanje avstrijskih bark v adri-janskem morju povzroči mnogo nezaupanja proti Italiji. Zadnji telegrami. Tripolis, 18. okt. Italijani hočejo z vojaki mesto H o m s zasesti. Vojaki so se že v spremstvu raznih bojnih parnikov tja podali. Turško posadko se je opozorilo, naj se uda. Konstantinopel, 18. okt. Turški poslanec mesta Benghasi Jussuf Suvan zbral je 8.000 prostovoljcev. Na Tuneškem zbral je Mechmed bei 30.000 turških prostovoljcev, s katerimi je že tripoličansko mejo prekoračil. Z njim so se združili iz Egipta došli prostovoljci. Arabci okoli mesta Benghasi so pričeli Turkom odločno pomagati. Turki se pripravljajo na veliki napad na mesto Tripolis. Vojaki in Arabci so navdušeni. Pomožni prostovoljci iz notranjega dežele so dobro oboroženi. Italijani so napravili okoli mesta šance in trdnjave. Konstantinopel, 18. okt. Turški ministerski svet je sklenil, da ne sprejme nobenega posredovanja in da se bode torej vojska z vso odločnostjo nadaljevala. Konstantinopel, 18. okt. Pred My-tilene je dospelo amerikansko brodovje, obstoječe iz 6 velikih bojnih ladij in nekaj uničevalcev torpedovk. Doslej tam nahajajoče laške torpedov k e so izginile. Avstrija oborožuje? Dnnaj, 18. okt. .Berliner Tagblatt" poroča iz Konstantinopla: Turški vladi dela zbiranje avstrijskih vojakov ob turški meji mnogo skrbi. Čuje se, da sta dva a v-etro-ogrska armadna k 6 r a postavljena na vojno stanje. (Uradno se to vest zanika.) Dama ki drži kaj na zdravo negovanje koie, ki hoče zlasti pege odstraniti ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umiva »e edino z ,Steckenpferd' lilije-nim mlečnim milom (znamka „Steckenpfe.d") od Bergnunn 1 Co. Teliti., a. E. Kos za 80 h se dobi v vseh apotekah, drožerijah in trgovinah a parfumom itd. Politični pregled. __ Državni zbor. Državna zbornica se je v zadnjih sejah večinoma z raznimi predlogi glede draginje pečala. Poslanci so zopet mnogo preveč govorili, kajti z dolgotrajnimi, za neizvežbane mase proraču-njenimi govori se pač ničesar ne doseže. Edino dragoceni čas zbornice se na ta način zapravlja. Po seji dne 13. t. m. je prišlo do nekega prepira med posl. Malikom in Wastianom ter Marckhlom. Prvaški listi registrirajo Malikove nepremišljene napade na nemške sodnike z velikim veseljem. Sploh so zdaj slovenski poslanci najboljši trabanti „Proč otl Rimovca* Malika. .. Zanimivo je govoril posl. M a r c k h 1 o Lika-železnici, katera je za Štajersko velikega pomena. Ako se to železnico prepreči, potem se prepreči tudi gospodarski razvitek vzhodne in južno-vzhodne Štajerske. Vlada mora enkrat pokazati, da Ogri ne smejo z nami delati, kakor bi hoteli! Na pondelkovi seji se je prvo čitanje draginskih predlogov končalo. Tudi ta seja ni bila zanimiva. Predlogi glede draginje so se odstopili tozadevnim odsekom, ki bodejo o njih tekom 14 dneh poročali. Istoteko se je izročilo uradniške predloge dotičnim odsekom. Potem se je vršil daljši razgovor o dalmatinskih železnicah, brez da bi se prišlo v tej zadevi do kakšnega zaključka. Ko je bila zbornica že precej prazna, predlagali so Italijani, naj se vrši razprava o laški visoki šoli pred ono v državnem proračunu. Ta predlog je bil s 45 glasovi sprejet. Prav zanimivo je, da so zanj tudi slovenski poslanci glasovali Lansko leto so hoteli slovenski poslanci zbornico razbiti, da ne bi se uresničila laška visoka šola. Letos pa glasujejo zato, da se preje o tej nepotrebni šoli razpravlja nego o državnih potrebščinah. Res, prvaško-slovenska politika postaja z vsakim dnevom bolj zmedena in škodljiva! — * * * Revolucija na Kitajskem, Na Kitajskem je izbruhnila revolucija, Ij ki je izredno krvava in nevarna. Velikanska ta država stoji v uporu in uporniki hočejo cesarja vreči ter republiko ustanoviti. Vzroki tega upora so iskati v starem sovraštvu Kitajcev proti tujcem. Pred par leti dala je kitajska vlada nekemu konzorciju domačinov koncesijo, da sezida železnico od Sečuana v Hunang, torej okroglo 400 kilometrov. Ker so doslej vedno Evropejci železnice gradili, zavladalo je nad to dovolitvijo veliko veselje. V hipu so zbrali kapitalisti 10 milijonov taelov skupaj. Ali 4 leta pozneje ni bil niti 1 km železnice zgrajen, pač pa je ves denar izginil. Nabirati se denarja zdaj ni moglo več. Zato so oblasti edno-stavno potrebne svote za železnico potom posebnih davkov dvigale. Medtem je prišla 1. 1910 špekulacija v akcijah za kaučuk; do-tični kapitalisti so železnični denar zopet za to špekulacijo žrtvovali in — denar ljudstva je zopet izginil. Zdaj je cesarskavlada v Pekingu koncesijo nazaj potegnila in jo dala nekemu tujemu konzorcijn. Mogotci so pričeli huj-skati proti tujcem in pričelo se je nevarno gibanje. Podkralj Tuan Fang je hotel pomiriti; ali mo- ral je pred uporniki bežati in njegovo palačo so] požgali. Zdaj so iz Pekinga vojake proti upor-1 nikom poslali. Prišlo je do hudih bojev, v kaj terih je bilo 2000 vojakov in 10. upornikov ubitih. Za Evropejce na hodnem Kitajskem ni nevarnosti. V slučaju ne-1 varnosti bi tudi takoj velevlasti posredovale in! ■ mir napravile. Tudi avstrijski parnik »Frani i Josef I." je priplul v Shangaj, da varuje naštj i podanike. * * * Davek na UŽigaliCe. Država špekulira -; J vedno, kaj bi bilo za njen žakelj bolje : mono-j pol na produkcijo ali na razprodajo. Pri pr?emi| bi morala država vse dosedanje fabrike užigalicj kupiti. Potem bi pa imela tudi eksport užigalicj v roki. Ali bržkone bode vlada le monopol razprodajo predlagala. Potem bi se uresničenje nadaljnih fabrik preprečilo, dosedanje pa v kaj-tel združilo. Vsaki fabriki bi država določila; koliko užigalic sme izdelovati in bi obenem tuli cene določila. Seveda bi država potem uži| veliko dražje prodajala. Na Avstrijskem izi fabrike 1000 milijardov užigalic v vrednosti 15l milijonov kron. Avstrija porabi od toga 75 milijardov (1 milijarda je 1000 milijonov); v ino-J zemstvo pa grč užigalic za 4 milijone kron leto. Pri prodajalnem monopolu pridobila bi država na leto 6—10 milijonov kron. Ogrski proračun za leto 1912 l 1.667,091.211 rednih dohodkov in 1.580,378. K rednih izdatkov. Tukaj je torej nekaj preo-j stanka. V izrednem proračunu pa je čez milijonov primanjkljaja. Napad na italijanskega kralja. Ko laški kralj zadnjič iz Piše odpeljal in so stražniki progo pregledali, ustrelilo je 4 oseb nanje,' Enega napadalca so takoj vjeli, ostale pa po-| zneje. Vjeti so anarhisti, ki so hoteli kralji umoriti. Na Portugalskem, kjer so šele pred kratka kralja spodili in republiko uresničili, so monarhisti zopet vlado vreči. Sam preten-dent dom Miguel de Braganza se je krvavegal upora udeležil. Od vseh strani so prihajali večidel klerikalni oboroženi monarhisti in v neki-' terih mestih so celo proglasili kraljestvo. Ali republikanski vojaki so upornike obkrožili in| popolnoma uničili. Njih voditelj Coneiro je moral zbežati in z njim tudi dom Miguel. Porta-galska je pač tekom let preveč trpela pod klerikalnim gospodarstvom, da bi se zopet udala. Sv. Lenart slov. gor. I. kmet: Zdravo!] Kam pa? — II. kmet: Z otroki v nemiSko šolo. — I. kmet: Vpisovanje se šele začne t Vseh svetnikih. Koliko otrok pa pošlješ v šolo? — II. kmet: Dva velika, mali Franci pa naj začne v slovensko šolo hoditi! — I. kmet: Zakaj pa ? Ravno te male moreš v nemško šolo poslati, kčr se v prvem razredu najbolj lahko uči. Veliki se ne učijo več tako dobro. Slo- Ljudstvo v Tripolisu. Predležeča slika kaže nekaj podobic, ki naj označijo značilne poteze ljudskega življenja v zdaj tako znani pokrajini Tripolis. Na levi strani vidimo domačina puščave, afri-čanskega Arabca na konju; kakor znano, so ravno Arabci italijanski vojni najbolj nevarni, ker so stradanja v tej goli pokrajini navajeni in tako rekoč na konjih rojeni. Izvrstni jezdeci in obenem od najnežnejše mladosti sem na orodje vajeni, so prav nevarni sovražniki. Na desni strani zgoraj (levo) vidimo domačo judovsko družino, poleg nje pa tripoličansko tur- . Vnlksrypen aosTripolis. ške domačinke. Spodaj konečno pa je videti tabor divjih, pogumnih in brezobzirnih Bedulncev, ki so se tudi Turkom podali. — 3 ..... ko se takoj lahko nauči. A nemško pa znati, drugače ne pride po svetu dalje. I. kmet: Gospod župnik so mi napovedali — I. kmet: Ti se znajo motiti! Znajo nik tudi nemško? — II. kmet: To se zna! I. kmet: Zna slovenski odvetnik nemško ? — :. kmet: Tudi! — I. kmet: Zna slovenski zdrav- 1 nemško ? — II. kmet: Gotovo ! — I. kmet: bij vidiš, da izobraženi Slovenci nemški jezik prerijo in tudi svoje otroke pustijo nemško (fit Le mi kmetje pa bi morali neumni ostati i 60 le slovensko učiti. Zdaj se spoznaš ? — | kmet: Ja prijatelj, ob Vseh svetnikih dam di malega Francla v nemško šolo ! Sv. Lovrenc na Pohorju. Ljubi „Štajerc"! f redko kedaj se sliši kaj iz našega pohorskega Itiea. Kaj bi ti bili tudi pravdi ? Bival je časa mir pri nas. A zdaj je vse razburjeno. generalisimus je zatrobil v svoj rog, pokli-I je vse svoje adjutante v župnijo. Kaj jim ! le neki povedal ? Poslušajte, ljubi kristjani! iženi pastir, katerega je bil škof poslal prod | leti v naš lep trg, pasti nedolžne ovčice in oznanjevati »mir" in »ljubezen", pravil jim i neki tako-le : „Č.rez nekoliko tednov se vršijo i nas volitve v občinski odbor. Tamkaj sede i danes nekateri vrli. nevtrnjeni možje našega ;a, ki pa malo preveč svobodno in nemški [tlijo. Vaše delo bo, si izmisliti sredstva, s erimi odstranimo te može in spravimo na mesto pristne »klerikalne prvake". Opisal i je še natanko vsa pota, katera morajo ho-i:i. čudili se bote, odkod li ta fini možiček : to ve, saj ne pride nikamor. Ta gospodič rjako dolge tipalnice, v najskrivnejše zatičje ko potiplje iz svojega ozadja, nič mu ne ane zakrito, vsako malenkost zve. Kdo pa so ki njegovi strežaji ? Čudili se boste. Prvi in Ipjmarljivejši je »liberalni" učitelj Lešnik, kateri le pred kratkim potom § 19 javil v Mar-)rci, da se ne udeležuje političnih akcij. ireda takrat je bilo razpisano mesto def. učitelja v Sv. Lovrencu in po tem je hrepenel in tal je §, po katerem bi prišel bliže svojemu iljn. P» usoda mu ni bila ugodna. Njegov zvest tiagač pa je gosp. Brezočnik jun. Ker nima clihie pravice, moral mu je oče dati pooblastilo, erim je kot kompanjon Lešnika, ki tudi ni slilec, reklamiral vse volilce iz volilno liste, ki i le malo nevarni prvaškim klerikalcem. O vel-nosti takšnih reklamacij na tem mestn ne no govorili. Najlepše pa šele pride. Ker so Lovrenčani radi drznega delovanja teh go-dičev malo zagodrnjali, se predrzneta ta mo-ranosa mladeniča, poklicati župana gosp. helitscha v občinsko pisarno, in mu pretita s sodnijo, ako ne akceptira njihovega a. To pa je že malo preveč, tudi naša potr-žljivost ima meje! St. Lovrenčani pa bodo i volitvi pokazali, da se ne bojijo ne prvakov i ne klerikalcev. V občini hočemo imeti delavne tie može. Zato na delo ! Porabimo še čas, ki i dan! Dan volitve mora nas najti price. Saj naši volilci tudi gotovo ne bodo ili može, kakor je renegat Koder, ki je še par leti močno po črevljih nabijal, danes ker je gostilničar in se že k mogotcem šteje, gim priimke daje, katerih ne moremo tukaj pisati, ker ti ljudje nimajo toliko kakor on j (najbrž tudi dolgove k svojemu premoženju Sanjalo se je že našim prvaškim kleri-ialcem tudi, da že imajo sredi trga svoj ,na-todoi dom". Kupiti namreč hočejo posestvo leinschkovo. Mislimo pa, da gospa Pezzi, ki je priBtna Nemka, ne bo izročila to posestvo prva-i; gotovo se bodo našli tudi drugi kupci. Zi danes dovolj, ljubi »Štajerc", prihodnjič ne, Ljutomer. Pri nas imamo velezanimive razdre. Političnih strank je naštel neki frakar Stnajst in pol. K zadnji spada menda Karlek njegovi trije ranocelniki. Odkar je zaslovel itenjak dr. Grossmann kot »štempelmož", se začelo v Ljutomeru novo življenje. Okoli Bega 3e sučejo stari koleki, kojih še ni otipala nobena židovska dlaka. Vse hoče imeti štemplne |- mlado in staro. Geldjnd bode se najbrž pohodil, da dobi primerno zalogo raznih štempl-i7. Prostorov ima dovolj ; tozadevno posebno isobnost pa mu je priznala sodnija v dovolj Di in prozorni obliki. Le glede razuma je še ireba pomisliti. Njegovi ptički popevljejo namreč jako čudne pesmice in ljudstvo spremlja te nežne stvarice z veseljem, kajti Bog je stvaril ljubko majhne pevce in človek je prepričan, da izražajo resnico ! — Naši zvezarji, osobito poso-jilničarji, ne poznajo razlike med petkom in svetkom. Najbrž imajo dovoljenje od »Belcebuba", da »mejo zavživati tudi takrat raeso, ko ee zalagajo doma žene in otroci s postnimi jedrni. Poboljšajte se, možakarji!— Seršenova gostilna je sedaj vsa predrugačena. Vse je nekako praznično iu za kurje oči je tako poskrbljeno, da ti gostje no napravijo nobenih bolečin. Le uboga družina trpi. Te reve, kojih porabi »narodni dom" na leto prav lepo število, vidijo čudne prikazni in baje nadnaravno svetlobo v mošnjah. Pa zakaj ? ! — Gospod učitelj Karba, ki so podedovali letos velikanske gorice, berejo že 14-dni. Mi jim privoščimo dobro bratev, saj so blaga dnša. Nikoli ne štenkajo in za novice se tudi ne brigajo ampak poznajo le svetopisemski »da" in .ne". Tovariš. Prave samo z imenom MA6GI in z varstveno znamko zvezdo s križcem. Kmetovalcem v ptujskem okraju! (O sejmih in živinoreji.) Glasom odloka c. k. namestništva se je živinske sejme v Ptuju zaprlo; vzrok to odločbe je dejstvo, da se je pojavila na enem posestvu v ormožkem okraju kuga na gobcih in parkljih. Z ozirom na veliko gospodarsko škodo te določbe obrnil se je okrajni načelnik O r n i g takoj brzojavno na c. k. namestništvo in je prosil, naj se določbo razveljavi ter ptujske sejme zopet dovoli. Tej prošnji je namestništvo tudi ugodilo, tako da so ptujski živinski sejmi zopet dovoljeni. Kako velikega pomena so ti ptujski sejmi za celi okraj, pač ni treba posebej ponavljati. Njih pomen za kmetovalce in za živinorejo sploh je velikanski. Leta 1900 se je prignalo na ptujske sejme lo 6.000 svinj, leta 1910 pa že 36.000 svinj, to pa vkljub temu, da so bili novembra in decembra meseca sejmi zaradi kuge na gobcih in parkljih zaprti. Po železnici se je izvozilo 1. 1910 skupno 26.000 svinj, medtem ko pred 25 leti naš kmet sploh nobene svinje prodati ni zamogel. Ako se računi vrednost ene svinje s 50 K, potem pomeni to lVs milijona kron dohodka, ki so ga pripravili ptujski sejmi našemu kmetu! Lokalna potrebščina pa v teh številkah niti vraču-njena ni. Istotako se je tudi naša živinorej a vkljub letom suše dvignila. Sedanji napredni okrajni zastop ptujski z vrlim svojim načelnikom O r n i g o m si je stavil nalogo, da tudi živinorejo po možnosti pospešuje, v koliko mu je bilo to zaradi zgradbe prepotrebnih okrajnih cest mogoče. Skozi 10 let nakupoval je napredni okrajni zastop plemske merjasce, plemske bike in bikice in jih je kmetovalcem oddajal. O r n i g u in okrajnemu zastopu gre torej zasluga, da se je živinoreja v ptujskem okraju tako lepo razvila. Kdor je videl našo živino pred 10 leti, bode najbolje razloček poznal. Tudi mestna občina ptujska objavlja redno v vseh važnih listih poročila o ptujskih sejmih in privabi s tem kupce od najoddaljenejših krajev. Z globoko hvaležnostjo mora kmetsko prebivalstvo opazovati vrlo delovanje tega naprednega zastopa, ki ne pozna nobenih političnih in narodnih razlik, kadar se gre za gospodarsko delo -- - ------■- ice. Naš koledar. Naš itak znani, priznani in splošno priljubljeni »Štajerčevi kmetski koledar" izšel bode letos že petič. Ko smo ta koledar prvič izdali, hoteli smo raznim zahtevam ustreči. Naj prvo smo hoteli našim naprednim kmetom nekaj več podati, kakor dobijo iz starih kmetskih pratik, s katerimi se nezavedne ljudi že skozi desetletja v nazadnjaštvu ter klerikalni odvisnosti obdržava. In kaj je pravzaprav na taki »pratiki", naj bo potem »mala" ali »ve- Tripolis. Naša slika se tiče seveda italijansko turške vojne. Ravno ta podoba nam skuša predstaviti nekaj znamenitosti od Italijanov že zavzetega glavnega mesta Tripo-lisa. Zgoraj vidimo na levi strani podobo admirala F a r a v e 11 i, zapovednika italijanske mornarice pred Tripolisom. Na desni strani zgoraj vidimo zopet sliko dr. T i 1 g c r, nemškega konzula v Tripolisu, ki se je zlasti uspešno zato zavzemal, da se pri celi vojni ni drugim Evropejcem ničesar zgodilo. Med tema dvema vidimo poslopje italijanske banke d i Roma v Tripolisu, ki je bilo v veliki nevarnosti pred jezo turški1.'. domačinov. V drugem oddelku naše slike vidimo na levi strani kamenito, na turški način zanemarjeno cesto v Tripolisu. Povsod seveda polno kamenja, stopnic in jam. Na desni strani vidimo zgoraj s e r a j 1 ter poslopje tripoli-čanskega gubernerja, prvega poglavarja v pokrajini. Spodaj pa je naslikana trdnjava ali >f6r< Sharel Shat. Spodaj konečno je opaziti stare turške trdnjave, fore in bastijone, ki jih \e seveda italijansko obstreljanje večidel popolnoma uničilo. Bilder aus Tripoli's >••„:.,.. lika", „stara" ali „nova" ? Tiste svetniške podobice gotovo niso namenjene po nmetnosti ali oliki hrepenečim dušam. To so slike za „analfa-bete'; bolje bi bilo, da bi se slovenskemu ljudstvo čitanje učilo, nego da se gotovo duševno lenobo s karikaturami najnižje vrste podpira. . . Hoteli smo pa tudi z našim „Stajerčevima koledarjem ljudstvu vse tisto podati, kar ravno tekom leta v praktičnem življenju potrebuje. Tako seznanek sejmov, določbe pošte, kalenda-rij, zapisnike, gospodarske drobtinice. In obenem smo hoteli ljudstvu podati berilo, — knjigo s koristnim čitivom, kakor »a je v slovenskem jeziku žalibog tako malo. Tudi naši nasprotniki nam morajo priznati — seveda v kolikor so pošteni — da smo tem ciljem v polni meri, vsaj z ozirom na malenkostne razmere in mala sredstva, ustregli. Naš koledar se je tekom petih let tako hitro in tako nepričakovano lepo razvil in razširil, da se ne samo naši strupeni nasprotniki, marveč da se tudi mi sami čudimo! Prosimo, kateri koledar v slovenskem jeziku zamore zaznamovati taki napredek? „Narodna stranka" nas je skušala v tem (kakor sploh v vsem) oponašati; pa tej bankerotni gospodi je hudo spodletelo! Klerikalci so naš koledar preklinjali in psovali in bojkotirali; pa se jim je isto zgodilo, kakor pri listu ^Štajercu": čimbolj so proklinjali, temvečji blagoslov je spremljal naše delo! Tako se je naš koledar tekom let vdomačil in tisočeri prijatelji ga vsako leto težko pričakujejo ter z veseljem pozdravljajo. Tudi letos imamo že večji del naklade naročene. Ker bode naš koledar že koncem tega meseca (oktobra) izšel, naj se torej vsak, ki ga hoče sigurno dobiti, takoj naroči. Koledar koštal bode zopet samo 60 vin., s poštnino 70 vin.; kdor si ga naroči, stori najbolje, ako posije teh 70 vinarjev v znamkah na u p r a v n i š t v o „Stajerca". Kdor pa naroČi 10 koledarjev, dobi enega zastonj. Kar se tiče vsebine, omenimo že danes, da bode letošnji koledar prinašal celo vrsto krasnih tilik, večinoma iz naših štajerskih vinogradov. Razven cele vrste velepotrebnih gospodarskih člankov prinašal bode tudi prevode iz krasnih kmetskih spisov štajerskega pisatelja Petra Rosegger itd. Z eno besedo: koledar bode zopet na visočini časa! Opozarjamo torej cenjene prijatelje še enkrat na kmalušno izdajo koledarja za leto 1912 in pričakujemo najhitrejše naročbe! Letošnja Žetev. Mednarodni kmetijski inštitut v Rimu obljavlja sledečo cenitev v tonah (1 tona 1000 kilogramov): Pšenica: Francoska 8,712.800, Anglija 1,739.500, Italija 5,230.000, Ogrska 5,244.200, Rusija 17,240.000, Severna Amerika 17,9923.200, Kanada 5,579.200. — Rž: Francoska, 1,222.200, Ogrska 1,380.000, Rusija 20,400.000, Sev. Amerika 777.400. — Ječmen: Anglija 1,403.400, Ogrska 1,625.500, Rumunija 550.000, Rusija 8,500.000, Sev. Amerika 3,110.000, Kanada 1,122.500. — Oves: Anglija 2,720.900, Ogrska 1,397.500, Rusija 13,360.000, Sev. Amerika 12,228.400, Kanada 9,677.700. —jKoruza: Italija 2.380.000, Ru- Veste mola navada ni, da bi neka) okrog govorila kar sem samo slišala! Pri pralnem ekstraktu„Zenska hvala" sem se pa sama prepričala, daje najboljši In najzanesljivejši pralni prašek ter, da popolnoma nadomešča vsako belenje perila. S pralnim ekstraktom „Ženska hvala1 namočeno perilo, pere se v polovico krajšem času, brez truda in popolnoma čisto. sija 1,620.000, Sev. Amerika 69,501.700. — Ako se primerja letošnjo žetev z lansko in to v procentih, dobi se glasom teh številk ta-le uspeh: Za pšenico 100 5 %. za rž 964 °/<, za ječmen 99 5 %, oves 889 in koruzo 86 6 %. Torej je letošnja svetovna žetev nekaj slabša od lanske. PrvaŠki polomi. V Ljubljani se vrši zdaj 8odnijska razprava proti brezvestnim voditeljem prvaškega podjetja „Agro-M e r ku r", kije imel edini namen, škodovati nemškim trgovcem, ki je pa v resnici na naravnost neverjetni način škodoval slovenskemu prebivalstvu. Razprava je že doslej dokazala gorostasne razmere v prva-ško-zagrizenem gospodarstvu. Kadar bode ta razprava pred sodnijo dokončana, prinesli bo-demo natančno poročilo, tako da bodejo tudi naši čitatelji videli, v kakšno brezno vodi brezvestna srbofilska slovenska politika. Iz Spodnje-Stajerskega. Oj ti revolverji! Naš prijatelj Tebničmar pridrvel je zadnjič v naše uredništvo. Ves spehan pobral je hitro vse čike, spil kozarec vode in pričel v eni sapi pripovedovati: „ Jejmene,jejmene, kaj se je zgodilo! Sto škrniceljnev škofov bi dal, da bi se to ne bilo zgodilo! Jejmene, jej-mene" . . . Naš urednik si je prižgal pipico po-draženega tobaka in je potem hladnokrvno vprašal: „Ja kaj se ti pa je zgodilo, ljubi Tebničmar?" — „Meni nič", je zagromel v odgovor; »meni nič, ali v državnem zboru so vse poslance postrelili!" — „Holt", rekel je redak-ter, „vsi poslanci niso postreljeni; tudi sto jih ni postreljenih; tudi dva nista postreljena; pravzaprav ni nobeden poslancev ustreljen; in sploh se je na ministre streljalo ; poleg tega pa tudi noben minister ni bil ustreljen!" — Grdo je Tebničmar urednika pogledal: „Aha, ti hočeš zopet vse bolje vedeti. Ali meni je moj prijatelj Brenčič vse natanko povedal. In kar vem, to pa vem! Miha tudi ve, kar ve! Stvar je bila taka-le: Miha Brenčič je edino vsled svoje duševno zmožnosti poslanec. On ima nov „uber-ciger" in „noticbihl".,. V Ptuju pri Pichldorfu ga sicer že ne priznajo; ali v Pichldorfu samem velja Miha že za ministra. Odkar je žrebca proč dal, avancirali so ga domačini za ministra. Minister Miha je torej sedel zadnjič v zbornici in je ravno malo kimal ter premišljaval o rešitvi ljudstva, ko so antikristi pričeli streljati. Premisliti moraš, da Brenčič streljanja ni navajen. Kot deček je le s fičafajem streljal, kadar so se igrali ravbar in žendar. Pri soldatih pa je tudi le s krtačo po konjskih repih streljal. In zdaj se misli, kako je to streljanje Miho prestrašilo ! Ko bi bil Miha tam, kamor je Dalma-tinec meril, pa bi ga bil zadel. In kaj bi bilo potem, kaj bi bilo, jejmene, jejmene" . . . Naš urednik je pomilovalno odgovoril: „Ne žalostnj. Tebničmar, Miha je zdrav in nič se mn ni zgo- je š dilo". — „Kaj, nič?" pravi Tebničmar: rnie krar se mu ni zgodilo? Zakaj je pa potem Jliiu nove spodnje hlače kupil ?" . . . bon Dr. Brumen v Ptuju je še pred nedolgim pros časom v listih izjavil, da nima v svoji pisarn: ved? ničesar opraviti in da vsled tega po prvaških kon-časopisih pisari. Nam se. možicelj s:nili: kajti „Slc prazna pisarna pomeni za advokata to, kar po- Kaji meni za kmeta prazni hlev. Lahko bi tudi tega stra devetkrat brihtnega dr. Brurnena tako izdatno Spir zafrknili, da bi zopet par let jeziček za zobmi izliv držal. Kajti pečat de nuncij a nta nosi bi e ta jnnak in mučenik ptujskega prvaštva še vedno eege na čelu. AH, kakor rečeno, nam se Brumen ki s smili! Revež je imel v življenju toliko smole, da pač ni čuda, ako se mu v glavi že vsa mogoča godba meša. Zato mu iz vsega srca priporočamo veselje, da vsako jutro za prvim štam-perlom slivovke enega justičnega ministra po-| hrusta. Dober tek, gospod „Advokat Dr. Bra-men !" Le hrustajte ministre; zaradi Vas gotoro ne bodemo nobene ministerske penzije več pluj čavali! Le hrustajte, ljubljanski listi imajo hvala Bogu dovolj prostora, da Vaše prežvekane litol rarne „čike" sprejemajo. Le hrustajte, gospodine: doktor, — samo to pazite, da Vam enkrat ne; ostane kakšna koščica v goltancu. Kajti potem bi se moralično zadavili in — po pravici povedano! — škoda bi bilo za Vas! V resnici škoda, kajti v pasjih dnevih in v predpusta etej Vi vendar „najpomembnejši" Ptujčan! Bolje kakor vsi članki v „SIov. narodu" bi Vam seveda koristilo, ako bi nas hoteli zopet enkrat tožiti Kajti v tožbah proti »Štajercu" imate skoraj to-j liko sreče kakor v tožbah za stare farške toj stamente... ..Sloga" se v zadnji številki zopet nekaj vjeda in misli, da nimamo druzega opravka,] kakor da bi se z njo prepirali. Vboga sirota! Stokrat smo že ponavljali, daje „Sloga" za nas] ravno toliko vredna, kakor Blažev žegen: koristi nič, škoduje pa tudi nič! „Sloga pravzaprav danes edini humoristični list spodnjem Štajerskem. In čimbolj izliva svoj strni čez našega urednika, tembolj smešna je ta caj njica. V predzadnji številki smo napisali pat] vrstic o vinski trgatvi, v kateri smo skušali izraziti veselje nad trgatvijo samo. To seveda] »Slogi" ni prav, ker si morajo njeni slamnati] pisači pri kislemu kranjskemu cvičku navdušenja] iskati. „Sloga" pravi, da mi pri trgatvi samo na »pijančevanje" in na „šnops" mislimo. Ej,| fantek v Ljubljani, ne kaži svoje prismojenosti] celemu svetu! Ne, prijateljček, „šnops" se žgž] iz češpelj, krompirja, pa tudi iz tiste tvarine,] ki jo dobavljajo iz neke „drekfabrike° pri! Gradcu in ki se v taki obilici nahaja v glavi Od vojske. -°aijp!a(*z. Naša slika nam kaže podobe iz prvega časa turško-italijanske vojne. Na desni strani vidimo italijanske vojake, ki so začetkom vojne pobegnili iz Tripolisa proti otoku Malta. Bila je žalostna slika, ta skupina prestrašenih mož, žensk in otrok, ki so bojazljivo na vse strani gledali, je-li ne prihaja od kje kaka nepoznana nevarnost. Neko starko pripeljali so na parah na barko, ker je hotela na domači zemlji svoje oči zapreti. Kon-zulatski tolmač Šaman spremljal je begunce, ki jih je domače prebivalstvo s prav sovražnimi pogledi odslovilo. Arabski čolnarji jih niti peljati niso hoteli. Turška policija je potem nastopila, da so prišli begunci na kror laških torpedovk, kjer so jih italijanski mornarji z bra-tovsko ljubeznijo sprejeli. — Na levi strani naše slike vidimo turško barko, ki so jo Italijani v pristan Tarentud vjeli; turške vojne ujetnike se ravnokar okrcava. — V sredini pa kaže naša slika podobo majorji Cagni, italijanskega poveljnika glavnega mesta Tripolis. 'nih" urednikov. To pa pač priznamo, da l štajersko vino za piti, ravno tako, kakor je ki cviček za solato zabeliti. In to na vsak r'n ni lepo, da so nam pri „Slogi" naše iz- ^e kapljice tako nevošljivi. Ako bi nas lepo bi jim morda poslali sodček mošta; se- pri „Slogi" so tako brihtni, da bi brž- ta mošt z žlico jedli... Pa še nekaj: se jezi čez nas, pa čez celi svet sploh. z njeno preselitvijo v Celje niti „narodna ni zadovljna. Ako „Slogo" Lesničar in dler jezita, potem res ne razumemo, zakaj a svoj žolč nad „Stajerca". Pri „Slogi" naj krit prišli do prepričanja, da je škoda vsa- groša, s katerim se vzdržuje te »cajtunge", o celo haložanskim kravam v smeh. In zdaj ljuba „Sloga" naprej psuje. Wer schirapft,, kauf c! V „Slovencu" je neko ptujsko farče zopet ~t povedalo, da „Štajerc" umira... 99 krat i to že povedalo! Dotični dolgočasni črno-ež pravi, da je spor med nstranko" Malika odo Rauterja „Štajercu" grozovito škodoval na kmetih sploh ni nobene hiše več, v bi se naš list čita!. . . Oj ti celibaterska "lžnost ti! Tudi tukaj je želja oče te misli! inemu dopisunu ožlindranega ljubljanskega bodi povedano, da se „Štajerc" še ^dar tako dobro ni počutil, kakor [no sedaj. Le na spodnjem Štajerskem začasa državnozborskih volitev nad 400 ~'h naročnikov pridobili. Naš list izhaja zdaj no £ prilogo, torej na 10 straneh in je vse-r največji slovensko pisani snik. In lahko trdimo, da bode v kratkem 2 strani priloge dobil, tako da bode 12 strani. Vsa črna hujskarija torej prav ne pomaga nasprotnikom; pač pa pomaga »m! Kar se pa tiče naših čitateljev, pošepe-omenjenemu dopisunu na uho, da je 99% čitateljev slovenskih kmetov. In i, če nimamo celo v slovenskih farovžih naročnikov nego pobožni „Slovenec", čeprav Tsak slovenski duhovnik danes primoran, v protjn s krščanskimi nauki „politiko delati". "kani dopisun, ki pita „Slovenca" s takimi ncstmi, naj torej raje svojo duhov-;ko službo opravlja, kakor da bi etal neslanosti o nazadovanju „Štajerca". olnoma odkritosrčno povemo, da so nam bili ikalci vedno najboljši pomočniki! Lep Živinozdravnik je prvaški zagriženec ne P i r n a t, okrajni živinozdravnik v Slojem Gradcu. Možakar misli, da sme z ljudmi ' tako grobo in neotesano občevati, kakor z ^o. Ali živina je nema in se ne more prito-l;udje na Štajerskem pa so se davno že "ličili sultanskih turških šeg. Živinozdravnik naj bi enkrat resnico premislil, da je on kmete tu, ne pa kmeti zanj. Potem bi pač ~'im robatim postopanjem ponehal. Prebi-o se tega človeka že skoraj boji in mnogo ki se sploh zaradi Pirnata ne upajo več e obiskovati. Seveda, vsakdo se vih surovosti tudi ne pusti dopasti. Tako ta mogočni Pirnat glasom sodbe okrajne e v Slov. Gradcu z dne 27. julija 1910 žaljenja časti po § 488 k. p. obsojen na Nadalje je bil drugič od iste sod-jen po § 491 6. p. zopet na 80 K Vse to še ni njegove vroče prvaške krvi io. Pred kratkim enkrat se je spravil zopet nad posestnika g. Bartla Verhovnik i je brez vsacega vzroka očital falotovetvo. seveda Verhovnik ni pustil dopasti in el je Pirnata torej k sodniji. Tam je ju srce v hlače padlo in niti poskusil bi Verhovniku falotarije dokazal. Zato je nat zopet na 50 K globe obsojen. Sodnik i tudi prav rosno priporočal, da naj se priuči. Kaj pa bi se kmetu zgodilo, ako [w spozabil in bi surovega Pirnata skozi vrata vrgel? Kmet vendar nima živinozdravnika zastonj ! Zato pa sme tudi od njega uljudnosti in dostojnosti zahtevati. Opozarjamo pristojno oblast na divjanje tega Pirnata in upamo, da mu bode resnico v obraz povedala. Drugače si bodejo kmetje sami pomagali ! Iz celjskega Okraja je hrvatska vlada prepovedala uvoz parkljarjev zaradi obstoječe kuge na gobcih in parkljah. Vinogradnike opozarjamo na današnji inze-rat vinogradniške zadruge v Ptuju (Weinbau-genossen8chaft). Le-ta kupuje vinski mošt in to po najvišjih cenah. Poročil se je pred kratkim gospod J. Wau-potoč, knjigovodja in posestnik iz Ormoža z gospodično Rpzalijo Pele, hčerko veleposestnika, gostilničarja in lesnega trgovca iz Celnice nad Mariborom. Bilo srečno! Za Živinorejce. Zveza kmetijskih zadrug na Štajerskem predlagala je že pred daljšim časom, da naj se nakupi plemsko živino na Zgornjem Štajerskem, kjer je letos malo krme, in naj se jo naseli na Spodnjo Štajersko, kjer ne čutijo letos pomaujkanja krme tako hudo. Tudi kmetijska družba se je s tem važnim vprašanjem pečala. Zastopnik omenjene zveze kmetijskih zadrug je bil te dni pri poljedelskemu ministra. Vlada je obljubila, da se bode s tem v gospodarskem ozira velevažnim vprašanjem pečala. Upati je — in skrb poslancev bi bila, da to ne zaspi! — Da se kmala kaj odločnega stori. Kajti edino s pospeševanjem domače živinoreje si zamoremo vstvariti boljšo gospodarsko bodočnost. Viničarske tečaje priredi štajerski deželni odbor tudi v prihodnjem letu na raznih deželnih zavodih. Natančnejši pogoji o sprejema in tečajih samih so razvidni v inzeratu današnje številke. Mokronosi napadalci. Kočarska sinova Viktor Gumsej in Franc Olub v sv. Dnha pri Konjicah sta metala kamenje na avtomobil, v katerem sta se m. dr. peljala namestnik grof Clary ter knez Windischgratz. Napadalca sta že vjeta. Pazite na deco! 12 letna rudarjeva hčerka Alojzija Kamlanc v sv. Lenartu pri Trbovljah prišla je v kolo mlina. Dekletce je bilo težko ranjeno. Kradel je kakor sraka v Maribora, Celovcu in Lembahu monter Anton Hainiš. Dali so ga pod ključ. Zverinstvo. Posestniku Klančnik v sv. Martinu na Paki je neki hudobnež v hlevu konja zaklal. Nesreče. Delavec Jelen v Št. Pavla pri Preboldu je padel iz podstrešja in se težko ranil. — Rudar Janez Kaša prišel je v Hrastnika med „hunte; težko ranjenega so oddali v bolnico. Otrok — požigalec. Z užigalicami igral se je 6 letni sinček vžitkarice Marije Kodovnik v Hrenovi. Nenadzorovani otrok je pri graščaku Galletn gospodarsko poslopje zažgal. Pogorelo je mrve za 9.000 K. Zgorel bi kmalu 3 letni Franc Nendl v Mariboru. Bil je sam v zaklenjenem stanovanju, kjer je iz neznanih vzrokov nastal ogenj. Ze nezavednega otroka so skozi okno v zadnjem hipu rešili. V moško obleko sta zlezli kmetski hčerki Urša Dremel in Justi Zdolšek v Št. Vidu pri Šmarju. Potem sta pri posestnika Roser razsajali in bi kmalu nekega otroka nbili. Babnici sta sodniji nazuanjeni. Povozil je posestnik Franc Čebular pri Rogatcu vžitkarja Anderliča. Potem ga je pustil ranjenega ležati. Anderlič je ponoči umrl; Če-bularja pa so sodniji naznanili. Ponesrečil je pri sekanju drv delavec Franc Mulej v Celja. Ranil se je s sekiro na trebuhu tako težko, da je v bolnici umrl. Ponočna trgatev. Posestnikoma Krempos in Grobelnik v Železnem so neznani tatovi iz goric vse grozdje po noči ukradli. Tudi so trte poškodovali. Požar. Pogorela je ciglarna župana Fa-leschini v Brežicah. Škode je za 6.000 K. Kolo v vrednosti 200 K ukradel je neznani tat tiskarju Rabitsch v Maribora. Prstani Matere Božje. Neznani tat ukradel je pri Gornem Grada romarski Materi Božji dva prstana. Tata še niso vjeli. Od vojske. Vojska med Italijo in Turčijo se torej v polni meri nadaljuje. Danes hočemo cenjenim čitateljem par poglavitnih podob iz dotičnih vojnih krajev podati. Naša slika prinaša podobe iz cele pokrajine Tripolis, odnosno od njenih glavnih pristanov. Zgoraj vidimo pristan mesta B e n g-hasi. Glasom poročil so Italijani to mesto že bombardirali in se je ta-mošnjo turško prebivalstvo junaško branilo. Benghasi spada med važnejše točke vojne se tikočih pokrajin. — Druga važna točka je mesto D e r n a, katerega sliko vidimo pod podobo mesta Benghasi. Poroča se, da so Italijani v bližini te turške postojanke prvič na suho stopili, ko so Tripolis zavzeli. — Pod to podobo vidimo turško vojašnico in prostor za ekser-ciranje v zgoraj označenem mestu Benghasi. Kakor se vidi, je vojašnica prav prostorna in za tamošnje razmere lepa. — Da imajo čitatelji nekaj vpogleda v turška tripoličanska mesta sama, vidimo pod vojašnico glavni trg mesta Beughasi, imenovan trg d e 11 a B e 1 a d i a. Trg je prav prostoren in za afričanske razmere tudi dovolj lep ; poleg tega obsega celo vrsto znamenitosti in zgodovinskih spomenikov. — Spodaj na sliki opazimo končno morsko obrežje ob mestu D e r n a, ob katerem patrulira ravno turški vojaški oddelek. Bilderaus Tripoli? 1 190 katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „p r a-vega:Francka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem tovarni. naj'večje skrbnosti že dolgo let v zagrebški Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. A26A — 6 — Železniške tatvine. Študenta Antona Zavra nik iz Bočne pri Celja in tiskarja Dušana Štefanovih zasleduje sodišče; na sumu sta, da sta napravila razne tatvine po železnici. Mlinski kamen razbil se je pri mlinu graščine v Brežicah. Kamen je streho prebil. K sreči ni bilo nikogar v mlinu. Baje je neki odpuščeni delavec na kamen dal smodnik in s tem nalašč nesrečo povzročil. Neumno streljanje. Pri streljanju iz mož-narjev je fantu Antonu Placl v Ravnah pri Šoštanju odtrgalo več prstov ter ga tudi na obrazu hudo poškodovalo. Rop. 18. t. m je bila gospodična Emma Sorko iz Ptuja pri gozdu v Rabldorfu od neznanega zločinca napadena, rlopar ji je vzel denar (l-60 K) in zlate uhane ter jo potem zbežal. Ropar jo okroglo 20 let star, velik, suh, ima malo brk in jako slako obleko ter čevlje. Sumi se, da je kak „vandrovc". Oblasti ga zasledujejo. Iz Koroškega. Nekateri naši dopisniki na Koroškem nočejo na noben način razumeti, da zamoremo le todaj njih spise objavljati, ako pridejo pravočasno in so obenem stvarni ter politično potrebni. S vsako farško lumparijo se ne moremo pečati. Tajnosti farovških kuharic nas ne zanimajo. Naš list prinaša le zadeve, ki so zozirom na splošni blagor ljudstva potrebne. In teh tudi ne moremo objavljati, ako pridejo šele potem, ko so se z njimi vsi drugi listi pečali. Pa še nekaj! Res je, da se je „Štajerc°, v zadnjih letih izredno lepo po Koroškem razširil. 2 veseljem lahko poročamo, da se je število naših koroških odjemalcev p o t r o j i 1 o. Ali vkljub tema bi se dalo še mnogo več napraviti! Naši prijatelji naj se le malo potrudijo in dobili bodejo toliko odjemalcev „Štajerca", da bodemo lahko mnogo več prostora za koroške razmere žrtvovali. Pomisliti morajo naši prijatelji, da je „Štajerc" edini list, ki se odločno in brezobzirno proti pone-umovalni „Š-Mirovi" stranki boruje. Torej le na delo \ Nakirajte novih naročnikov! Nabirajte či-tatelje! Nabirajte inzerente! Delajte za „ Štajerca" in — „Štajerc" bode še uspešneje za vas delal! Nemški poslanci na delu. Kakor znano, je večji deli vasi Gortschach v Zilski dolini pogorel. Požar je uničil vse hiše, žitje, krmo, mrvo, pohištvo; ničesar skoraj se ni moglo rešiti. Prizadeti so kmetje, ki so uničeni, ako jim država izdatno ne pomaga. Požar povzročila je strela in to je že v kratkem času tretjikrat, da je vas pogorela. Vsled tega je beda tudi v resnici grozovita. Nemški poslanci dr. W a 1 d n e r in tovariši so zaradi tega tudi takoj nujnostni predlog v državni zbornici stavili, da naj se pogorelcem takoj in izdatno porn a g a. Predlog bode imel gotovo uspeha in gre vestnim tem poslancem vsa hvala. Slovenski koroški poslanec seveda »nima časa", da bi 36 za take važne zadeve brigal. Koroška in državni proračun. V predloženem državnem proračunu je vlada zopet prav po ma-čehsko na Koroško mislila. V sledečem naj omenimo glavne in za naše čitatelje važne točie proračuna, ki se tičejo Koroške. Verski sklad za Koroško zahteva podpore 4.600 K in 5.700 kron. Za regulacijo Žile je dovolila država kakor lani 19.000 K. Za agrarne operacije 40.000 kron; isto svoto dovoli dežela. Za državne obrtne šole 11.000 K in 5.000 K subvencij. Za redne zgradbe cest 239.484 K; za vodne zgradbe 340.900 K. Za rudnik v Raiblu je na novo postavljeno 5.5000 K in za bratovsko skla-dino Raibl-Celje 12.370 K. To so poglavitne posebej označene točke. Gospod Grafenauer, ali niBte imeli časa, da bi se malo pobrigali, da bi vlada za slovenske dele Koroške malo več dovolila ?! Tatvine. V Beljaku je neka dekla krčma-rici Kisi Ranter precej srebrnih žlic ukradla. Mesarju Negru istotam pa je nekdo 90 K vredno kolo ukradel. Iz nesrečne ljubezni skočila je v Beljaku neka kelnerica v Dravo. K sreči so jo pravo časno rešili. Pazite na deco! 12 letni Rudolf Schweiger pri Zgornji Beli je padel v vodo in utonil. Drugi dan so malega mrliča našli. Težki sum. Zaprli so hlapca Hans Schuster iz Vrbe, ker ga sumničijo roparskega umora. Skala ubila je 11 letnega Alberta Steinacher pri Zgornji Boli. Skala je padla na nesrečnega otroka iz 50 m visoke gore; bila je 5 centov težka. Obesil se je kmetski fant Franc Lampers-berger v občini Gschiess. Poneveril je delavec Cabušnik v Afritzu svojemu gospodarju 400 K in je potem pobegnil. Zdaj so ga orožniki vjeli; ali ves denar je že zapravil. Veliki vlom se jo zgodil v farovžu občine Winklorn. Tatovi so jako mnogo pokradli. Velika poštna tatvina. Na kolodvoru v Treibachu so tatovi vlomili v poštni voz in ukradli čez 7.000 K denarja. Dva sumljiva fanta sta že zaprta. Naši častiti naročniki in uvrstniki naj poslnžno na znanje vzamejo, da mi plačila na nas le tedaj pripoznamo, kadar se denar po poštni nakaznici ali položnici poštne hranilnice na našo npravništvo pošlje, ali tedaj, kadar se zneski neposredno v našem nprav-ništvu v Ptuju, gledališko poslopje štev. 8, proti potrdilu prevzamejo. Plačila, katera prevzamejo e, nimajo za nas Upravništvo ,,Štajerca" v Ptuju. Uresničenje električne kmet. 6apo- Ustna voda m - Piše Alojzij Krizanic, Vel. Nedelja. Svoj čas, kakor še dandanes, bila je vsaka prirodna prikazen takorekoč strah, zlasti priprostem kmetu. Imenoval in tolmačil si je vsak po svoje; ta je oznanjeval lakoto, drug točo in nevihto, tretji zopet vojsko, bolezen, kugo in Bog zna kaj še vse. In v sv. pismu beremo, da so Izraelci v puščavi, ko jim je Mojzes table z zapovedmi z gore prinesel, katere mu je Bog s svojim prstom lastnoročno zapisal med gromom in bliskom, se silno bali. Zakaj ? Zato, ker niso poznali električnih učinkov oziroma uaiavnih zakonov. Še-le leta 1752 se je posrečilo Benjamin Franklinu, da je s pomočjo papirnatega zmaja, katerega je v zrak pognal, da je kakor balon obvisel oziroma letel, izvabil električno iskro iz oblakov s pomočjo vrvice, na kateri je imel svilo oziroma železen ključ, da je kar strmel in s tem dokazal, da so oblaki rez električni. Ljudje so se mu seveda smejali, kakor še dandanes vsako novost prezirajo, ali vendar ti zdaj že vsak otrok zna, zakaj je oni drog na mnogih hišah, ki se mu strelovod pravi. Nek Ranol Pictet je leta 1879 med gromom in bliskom videl, da je črn oblak zakril vso pokrajino in zdajci je nad gozdom se prikazala silna svetloba, ki pa je spet po grmenju prešla. Dne 24. oktobra 1870 so v Draždanih opazovali čudno svetlobo proti severju,', imenovano severni sij. In leta 1672 je magdeburški župan Oton Querieke izumil prvi »električni kolovrat«. Začeli so ljudje misliti, da bi bila elektrika tista sila ki naj bi k brzemu občavanju pripomogla ; medtem ko je Morze izumil pisalni brzojav (»telegraf«). Medtem ko so pričeli izdelovati različne tako zvane galvanske člene ali baterije oziroma elemente, ki so proizvajali elektriko spej na višje. Ko je Amerikanec Bell leta 1876 izumil oziroma zboljšal orodje, ki ga je učitelj Reiss v Frankobrodu leta 1861 učencem pokazoval, da je to brzorek ali »telefon«; mislili so, kako bi se zboljšalo da bi tudi okoli stoječi ljudje zamogli slišati ne' samo posameznik. Kmalo na to je Hughes izumil »mikrofon« in dandanes ima vsak telefon mikrofonskega pošiljatelja, zvezanega s telefonskim prinositeljem, tako da se tudi vsako najmanjše šumenje sliši. Ko je Amerikanec Edison pooglenil rast-linake vlakna tudi človeške lase, in te v brezzračen stan svctilnice spravil ter spustil galvanski tok, dobil je žarečo električno svetilnico, ki je jo danes že vsak videl. Odnosno sta Davi in Jablockov naredila sveči oziroma žagi podobno »luč; na oblok« ki je skoraj kakor solnce „Štajerca" v vsako napredno hišo! Uredništvo in uprava. hral, ani trni, frt : ar ni idoii r 1 lic p močna. Šele ko so izumili »elektromagneten in s pon: teh »magnetov in dinamo-električne stroje« so zamoj električni tok uporabljati na veliko in razširjati luč d in dalje, nakar so jo s'.ednjic tudi za prenašanje s!l službo pri ljudeh upeljali. Recimo, koliko moči ima J koča voda, ki je pa ne moremo povsod rabiti; kj« se jo trebalo, tam je pa ni. Koliko železnic se goi galvanskim tokom, namesto pare. In koliko tisočev jej] velikih podjetij n. pr. v Donavicu, Češkem, v premogi kopih in drugod; ali »akulumatorji« ki povzročijo J železniških vlakih trajno luč, ki bi drugače ugasnila; i teh ne bi bilo. Zato pa človek poveličuj božje stvari ki kar vidiš krog sebe v naravi ti je Bog le zate j pravil, dal ti je zato potreben talent, da z njim koristiš sebi in svojim kakor tudi lahko tisočim narodi Poglej samo najnovejše vojaške naprave, ki ti pol elektrike kakor blisk najhujše utrdbe raznesejo. Vp" se vendar, zakaj vse to ? Vedi da se s pomočjo trike piše, govori, v tovarnah dela, barke vzdigujc, sveti, užaga mine in bombe, vse vazstrelne pripraw zraku se vozijo oziroma letajo, celo pod morje elek vlak vozi, in v slučajo ognja se s pomočjo elektrike { vrata na enkrat odprejo da se lahko ljudje rešijo, i en pritisk na gumb, je že storjeno. Da, dragi, ali ne bi naša pokrajina b.la mnogo« vredna, ako bi se to podjetje uresničilo ? Kciiko travnikov bi se lahko zboljšalo in osušilo oziroma j makalo s pomočjo električnega toka ? Kcliko strojeij se pri kmetu gnalo, ki se zdaj morajo dragi tei kupiti ? Luč kako lepa, varna proti ognju in cena, { bi bila! Denar ki ga kmet sploh potrebuje, bi se lažji način dosegel, ker bi že podjetje samo na i privabilo več odjemalcev za kmetske pridelke semb tudi podjetje saiio bi potrebovalo za svoje ljudi živil, in s tem ako se več zahteva je tudi vse dni Koliko novih podjetij bi se lahko ustanovilo, ko : vsak motorjev boji, ker so predragi. Kako priličeo 1 bi bil prevoz z električnim vozom v Ptuj, Maribor i drugod, koliko poljskih še dozdaj v našem kraju i znanih strojev bi delalo zunaj na polju samovoljno I ljudi, le da bi bil en vodja, ki bi stroje razvrstil. karne, kako lahke bi bile, ko bi se površje zboljšalo in boljša goveda nastavila. Ljudje ne bi sili Ameriko in drugod, ker bi doma imeli dovolj in dela. Kmet pa bi si na lažji način obdelal s« in prej potom električnega toka, ko pa /daj ko se i ubija, mladež pa mu odide. Zato prijatelj, ne bodi i proten temu podjetju, ko pridejo ljudje, ki imajo I pod palcem, da ne samo sebi, ampak predvse tvojim potomcem koristijo, da bo te lažje stalo; i hvaležen Bogu in spoznavaj njegovo stvarstvo v prifl| misli kako je to mogoče, ko človek naravne sebi v prid obrača, ko mu je dal talent da ž njim i in s tem spoznava in poveličuje Boga ter ima s ti tukaj neka nebesa oziroma veselje I Prof. dr. p 1. Leubev Wurzborga Soditi po izkušnjah, ki sem jih pridobil na kliniki, učinkuje naravna Franc Jožef-grenčica zanesljivo odvajajoče in ne povzroča *B""° kakih težkoč. Še celo, kjer se je zavživala "Itegi dražljivih črevesih, je „Franc Jožef-ova" dosegla odvajanjo brez bolečin. ški |.e i a lic rs- Vabilo na naročbo. S 1. oktobrom pričelo se j 3 zopet norol četrtletje in usojamo si tedaj cenjene čib na naročbo vabiti. „i3ta3erc" je največji in najcenejši ter najbolj razširj tednik v slovenskom jeziku. Brez ozira na d« in levo koraka vedno svojo pot naprej in pot je: boj vsem izkoriščevalcem in zapeljivi ljudstva in naprej za gospodarsko zboljšanj«!! Treba pa je pri temu, da se naroči vsakdo ta velepotrebni list. Čimveč naročnik« dobimo, temvečji bode i list. Naročnina je taki malenkostna, da si jo lahko vsakdo doTOlj Tudi priporočamo toplo inzeriranje v našem listu, ki je gotovo jako uspešno ZlV bit Gradec, dne 14. oktobra: Trst, dne 7. oktobra: 51, 62,-81, 15, 85, 47, 90, 14, — 9 — I Avstrijska gospodinja je na glasu radi svoje spretnosti v "i m varčnosti v gospodinjstvu. Ni se torej čudili, da so se i kocke tako hitro vdomačilc pri nas, kajti 2 njimi se i denarje, čas in delo in poleg tega so izredno okusne. Na-) iz najboljšega mesnatega ekstrakta in vsebujejo tudi poli in dišave. Treba jih je samo z vrelo vodo politi in že a delikatna goveja juha. Kadar kupujete, pazite vedno na i in varstveno znamko zvezdo s križcem. a klima povzroči dostikrat prehlajenje. Tudi najlažje ^a naj se takoj premaga, da ne nastanejo resnejše bolezni. (kasno, lahko prebavljivo, zdravniško gorko priporočeno B sredstvo je Thymomel Scillae apoteke B. Fragner v Pragi, »bi za K 220 skoraj v vsaki apoteki. Pazi natanko na ime md Scillae ! > zdravniških poročilih obnese se pri revmatizmu, gihti in kiji izborno sredstvo Contrheuman, ki vstavi bolečine, od-I oUkline in napravi členke zopet gibčne (glej inzerat!) tiitilno sredstvo za zobe v tubah, kakor je Sarg'ov kalo-dravuiško priporoča, ker neporabljeni ostanek vedno [In sveži ostane in je obvarovan od umazanjs po prahu itd., ipr. zobnih praških. Poleg aromatičnih dodatkov obsega ka-jtMi dodatek glicerina, ki nima kislih lastnosti in tudi ne "i ne škoduje ne zobni substanci, ne mesu. Sicer pa doka-toa raba izvrstnost kalodonta. ni zaslužek! Mafina za hitro štrikanje ..Patenthebel" ikanje Karl Wolf, Dunaj, Mariahilf, Nelkengasse 1/06 iznana in zanesljiva v viiaki hiši. 982 Štajerski deželni odbor je sklenil, [rsvrho temeljite izobrazbe viničar-]y kultnri anierikanskih trt in v jitu sadno-drevesne šole, v nasajenjn lih vrtov ter ravnanju % istimi, li leta 1912 priredi viničarski tečaj [sicer na: 1. deželni sadjarski in vinogradni-Išoli v Mariboru; 2. deželni viničarski šoli v S i 1 b e r-[rgu pri Leibnitzu; j 3. deželni viničarski šoli v Z g o r nj i ■ goni; 4. deželni viničarski šoli v Ska-ti pri Konjicah. [Ti tečaji pričnejo s 15. februarjem končajo s 1. decembrom 1912. j V M a r i b o r u se sprejme . 14, |„ Zg. Radgoni se ,. . 16, „ L e i b n i t z u „ „ . 20, „ S k a 1 i c i „ „ .12 eestniških in viničarskib sinov. Ti dobijo na imenovanih zavodih |8to stanovanje, polno hrano poleg ja mesečne plače 8 kron. [Izobrazba v teh tečajih je v prvi praktična in le v toliko tudi teo-ua, v kolikor je to za preddelavce f samostojne viničarje neobhodno po-o. o končanem tečaju dobi vsak ude-inee spričevalo o svoji porabljivosti. svrho sprejema v enega teh te-naj prosilci svoje koleka proste ije do najkasneje 6. januarja 1912 ielnein odboru odpošljejo. | V teh prošnjah je izrecno opomniti, katero preje imenovanih viničarskih želi prosilec vstopiti; priložiti je irošnjam: dokazilo o končanem 16. letu enja; Ž. nravnostno spričevalo, ki mora od župnijskega nrada potrjeno; zdravniško spričevalo, da prone boleha na kakšni nalezljivi odpustnico iz ljudske šole. *ri vstopu se morajo pro-i zavezati, da od 15." febru-do 1. decembra 1912 nepretr-i t tečaju ostanejo in da se vsem (jbrazbe se tikočim predpisom dežel-i strokovnih organov pokorijo. Hr-adec, 10. oktobra 1911. staj. deželnega odbora: Edmund grof Attems 1. r. brzoparilnik za živinsko krmo Ije čist iz kovanega že-I leza in železne pločevine, zaradi tega nepo-kvarljiv. Vsaka kurjava porab-ljiva. 70°|o prihranjenje kurjave. Išče se zastopnike. Nenavadno hiter razvi-tek pare. Pošiljamo na poskušnjo. ||lirtrWl3U!.telf. Največja specijalna tovarna parilnikov na Avstro-Ogrskem. Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc ASEN, Gradec Mariengasse 22. Skrbne matere ne čakajo, da se pri njih ljubcekih is lahkega kašlja resnejša] bolezen razvije, temveč dajo v takih slučajih otroku takoj I zdravniško priporočeno, dobro okusno sredstvo proti kasiju I Thymomel Scillae Izdelovanje in slavna zaloga B. Fragnerjeva apoteka c. k. dvorni liferanti Praga ni., st. 203. Prosimo, vprašajte VaSega zdravnika! 1 steklenica 220 K. Po pošli franko pri naprej plačilu I 2-90 K. 3 steklenice pri naprej-plačilu 7-— K. 10 steklenic| pri naprej plačilu 20.— K. Pozor na ime preparata, izdelelovalca in na var- stveno znamko! 2 pridna .894 koiarska pomočnika dobita takoj službo pri Jon. Muriggl, kolarski mojster, Lana b. Miran, Tirolsko. Proda se malo posestvo, nova zgradba, v Šesteržah, pol joha vinograda, bosta, nekaj orane zemlje, vsakoverstno drevje, dve njivi. Več pove uprava ,,Štajerca." 934 Zaloge v apotekah. V Ptuju pri apoteki Ig. Pehrbalk in H. Moiitor. 9671 Proda se takoj zaradi bolezni 981 v mestu in je zraven 5 oralov zemlje; poslopje je vse novo zidano; kdor ima veselje, naj se hitro oglasi; proda se vse. kakor leži in stoji. Vpraša se pri g. Francu Ferk, Slovenji Gradec. Pridni, trezni 969 se sprejme s par delavskimi močmi za večji vinograd v bližini Poličan. Razumeti se mora vi-ničar na nove nasade in ekonomijo. Več pri g. Aleksandru Griindner Rečje pri Konjicah. Ugodni nakup zidane biSe s hlevom, kletjo in drvarnico, 2,;i joha rodovitne zemlje, obstoječe iz sadnega vrta, brajd, vrta za zelenjavo, '/* "ro od postaje Hoče (KOIsch); cena 3.700 K, Naslov pod štev. 300 na upravo „Šta-__________Jerca" Grazer Kasse Zaslužek!: g 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke štrikarije doma. Edino moja mašina za hitro Štrikanje ^Patenthebel'* ima izkušene jeklene dele, štrika zamslj. nogavice, modne in športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troški mali. Pismena garanc, trajne službe. Neodvisna eksistenca. Proipekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, Irs. sodn. protokol. Karl Wolf, Dunaj, Mariahilf, Nelkengasje 1/0«. Na obroke Moja razp. hiSa na obroke proda, da dobi po vsej drŽavi kupce, velikanske množine v zlatih verižicah in krasnih urah brei zvišanja cen. Oddam, takoj za 14 K prvoraz. pravo srebrno remontoar-uro s 3 sreb. pokrovi, ploSča, krasno gravirana, in eno 14 kar. zlato veržico mod. pancer-fagon, c. k. punc. 60 gr. težka za 140 kron, samo 4 K na mesec za uro in verižico. Dopošlje se povsod po povzetjtu prvega obroka 14 K. (ioldwarenhaiw Lechner, Lindenbnrg št. 99. (r. G. m. b. 11.), Graz, Herreu-gasse Kr. 11. verleiht Geld — Meh ii sroNseren Postiš — rast'h, "'hno Vermittler-provision, ohne Lebensversi-chenuiRSZwanjj und ohneZwan? xu Gehaltsvorraerkungen bf< mJUniger Verzinsung geger. Burgscnaft odor gegen Gehalts-abzug mit Lebensveisicherung. oder gegen grundbUcherliche oder 30nstige fntsprechende Sicherheit im Personalk redit-zvreig zur RUckzahlung iii Wochcnraten (von welchrn auch mehrere zugleich gezahlt werden kOnnen), so dass da* Kapital in 6 oder in 10 oder 16 Jahren rilckgezahlt wire. im »allgcmeinen Zwoig< aber in beliebig zu verembarende1" Frist. Schuldscheinverfassung unentgeltlich. SehneHste Erle-digmi£. Answhlung der Vor-schusse nacb Herstellung der Sicherheit sofort. Drucksorten- versand. Dva učenca ^S11 spričevali iz boljše hiše se sprejmeta pri g. Pranz Sohc-steritcb., trgovcu v Št. Vidn ________pri Ptuju.______flot Trgovski pomočnik (Handlungs-Gehilfe)v nemškem in scenskem jeziku zmožen, priden, zvest in delaven, najde dobro službo v trgovini z manufaktumim blagom L. t. Slawitsch & Heller, Ptnj. 962 Franz Schoniieb, Gewtbrfabrikant und Fein-bUchsenmacher Ferlach (Karn-ten). Direktni nakupni vir mod. lovskih puSk, lan cast re-pušk, (BQchsflinten) Pd K 58'— naprej. Poprflvila, pronnredbc strokovnjaško, zlasti nove cevi z nedosežnim uspehom in nove Šafte. II. ceniki prezplačno. _______________________664 Na pljučah in vratu trpeči, astenatiki in v goltancu bolani! Kdor hoče svojo pljučno ali vratno bolezen, celo najhujšo, svojo astmo, pa če je Se tako zastarela in skoraj nevzdrav-ljiva, enkrat za vselej odpraviti, ta naj se obrne na A. Wolffsky, Berolin N. Weissen-burgerstr. 79. Tisoče zahval so jamstvo za veliko zdravilno moč njegove kure. Brošura zastonj. 837 Učenec se sprejme v trgovini železa, stavbenega in špecerijskega blaga ter deželnih produktov Alois Matscliek.Maribor, Tries- teratrasse 23— 2&. 927 Čevljarski pomočnik, ^ dober delavec, za stalno delo, iii učenec se takoj sprejmeta pri g Mathias Lorentsehitsch. Sv. Lenart slov. gor. 972 Karl Weil Dunaj, V. ffiederhanptstr. 115 Aparat za vžiganje (Cerei8enfei erzeug), najboljša priprava za vžiganje, ki vedno funkcioniia, 1 K 20 h za en kos. Fino izpeljani nastavki za cigare ali cigarete iz imit. kosli 60 vin. za en kos. Slika ki se v temnem sveti; dunajski razgled, z okvirjem 1 K 50 h, brez okvirja 1 K. Pošlje po povzetju ali naprej plačilu iz Dunaja. Iščejo se povsod zastopniki. 980 Hiša na Bregu pri Ptuju, zelo blizu mesta z lepim vrtom in priti-klinami se proda. Poizvedbe pri Tereziji Knkovec, Breg pri Ptuju, štev. 15. 921 Krepki, pridni hlapec, kakor nežna, dostojna h i š i n j a, ki zna prati, peglati in Šivali. se takoj sprejmeta pri J»s. Oruig v Ptuju. 970 Tisti kmet, ki ima 974 pristno slivovko za prodati, naj se oglasi. Naslov: Obstiveinhandling Dunaj Vil., Lindengasse 33. Učenec za barvarijo in učenec za trgovino z manutakturo, zmožna nemščine in slovenščine v besedi in pisavi, se takoj sprejmeta pri Perd. Stress. Ptuj. 971 Suhe jedilne gobe, ja-boljka, orehe kupi v vsaki množini, sveže gobe, žitje vseh vrst, fižol po najvišjih cenab. Oskar Moses, Ptuj, Draugasse poleg Wtw. Pirich; filijalka Ragoznica 5t. 21. 970 Zastopniki in potniki! Za obisk privatnih kupcev z blagom (tuhom) za gospode in dame se proti visoki proviziji. pozneje tudi proti fiksumu sprejmejo pri prvi razp. tuha. Ponudbe pod „WeItfirma 92462" na ekspedicijo anoiic 951 M. Dukes Nflg. Dunaj I./l. Mlr|"i\T| in še več si lahko MUH vsak človek v vsaki občini na dan zasluži, kateri pozna dobro vse občane; biti mora pošten, trpljenja ni nobenega. Ponudbe naj se pošljejo na upravo .Štajerca" pod šifro aZadovoljnost", z 2 znamkoma po 10 vinarjev za odgovor. 952 Učenec, zmožen nemškega in slovenskega jezika, sprejme se takoj v špecerijski trgovini V. Sehul-flnk y Ptuju. 983 Nikdo ne trpi rad na rovmatizmu, gihtu, nevralgiji, ozeblini itd. in vendar I se dobi &e ljudi, ki so kar prekomodni, da bi si nabavili I priznanj, zdravniško priporočani CONTRHEUMAN besedna znamka za(Heutholo salicylizlraui izvleček kostanja), I ki za hitro pomirjenje in vstavljenjo bolečin, odstranjenje I oteklin in zopetno vstvarjenje gibčnosti členkov ter odstra-l njenje čutov (Kribeln) presenetljivo sigurno vpliva pri obklad-l kih, obribanju in masiranju. I Tuba 1 krono. Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerjavi apoteki c. k. dvorni liferanti, Praga III. št. 203 Pri naprej-plačilu K 1-50 se 1 tubo ,. 6-- „ 6 „ .. 9— „ 10 „ I * S. 968 Pozor is ime preparata in izdelovalca! Zaloge v apotekah. V Ptuju apoteka I. Bchrbalk in H. Molilor. I Zdaj imate priložnost da si priskrbite zimsko blago. Saj veste kaki časi so, in vsak gleda, da ceneje Nam se je posrečilo še kupiti zimsko blago po nizki ceni in to priložnost ponujamo tudi vam! Pridite v našo veliko trgovino in si poglejte blago in ceno, ta trud se vam bo izpla S tem se vam priporočamo L# p. Slawitsch & Heller, trgovci v Pt Ura za verižico! 1 ura samo za K 1-90. Zaradi nakupa velikih množin ur razpošilja spo- I daj stoječa eksportna hiša: eno krasno pozla- J ceno, 36 urno preciz. anker-uro z lepo verižico I za samo K 190, kakor tudi 3 letno pismeno j garancijo. Pošilja po povzetju eksportna hiša ur F. Windisch, Krakova St. u. :^= NB. Za kar ne dopade, denar nazaj. ===== i 978 določila je obrestno mero za vloge tako-le: Za obstoječe vloge brez razlik visokosti od 1. januarja 1912 naprej.......4x|a °|0; Za nove vloge od 1. novembra 1911 naprej ..... 43j4 °|0, zadnje pa pod pogojem, da se jih na najmanje 2 mesečno odpoved veže. Okrajna šparkasa v Rogatcu, dne 10. oktobra 1911. Ravnateljstvo. se išče za službeni nastop s 1. novembrom 1911 pri oskrbniku hiralnice v Vojniku. Potrebno je znanje nemščine, vrtnega dela in nekaj kuha- rije. Mesečna plača 12 K. 979 Malo posestvo z gostilniško koncesijo v večjem kraju, 10 minut od železniške postaje na okrajni cesti poleg prostora za živinski sejem, obstoji iz 2 hiš, 1 goveji in 1 konjski hlev, svinjaki, kegljišče, 6—7 oralov zemljišča, in nj. 3 orale dobro plo-donosnega vinograda, — se za K 13.000, to je trinajsttisoč kron proda. Več pove Vincenz Prescheren, posestnik v Poličanah. 977 Oženjen majer s štirimi delavnimi močmi bo išče v prav dobro in stalno službo; nastop do 1. novembra pri 976 Janezu Pavalec, Maribor, Tegetthoffstrasse št. 83. Mesto 16kron samo 6 ki on! ^c»uTZ"M'"»*s. Vsled ccncga priložnostnega nakupa večje fabrike ur prodam svojo original kovinsko dvojni mantelj, 36 urno izvrstno remontoar - anker - kolesje, teče v kamenju, krasno lepo ohišje, tri lepi manteljni z grbom, graviranjem konja, jelena ali leva, dokler traja zaloga, za smešno ceno 6 kron za komad. Primerna kovinska »Gloria"-srebrna verižica . s priveskom 1 K. 3 leta pismena garancija. Pošlje po povzetju eksportna hiša ur .2725. Max Rohnel, Dunaj IX., (Svarilo! Vsaka originalna „Gloria"-ura ima zgorajšno varstveno marko in naj se cenejše slabše ponaredbe zavrne!) Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Stajer-čeve uzigalice'M Glavna zal. firma brata Slavvitsch v Ptuju. Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg sivih Slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih i K; belih mehkih o K 10 h; 1 kg najfinejših sneženo-belih, Slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 kg, potem franko. 0f* Gotove postelje -f*3 iz krepkega rdečega, plavega belega ali rumenega nankinga, 1 tuhent, ISO cm dolg, 120 cm. širok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm dolga 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; pol-danne 20 K; danne 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne tnhne, 200 cm dolge, 140 cm. široke, 18 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K; glavne blazine 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K BO, ft K 20, 5 K 70; spodnje tuhue iz močnega, pisanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 K 80, 14 K 80. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazaj. S. Eenisch, Deachenite Nr. 716. Češko bogato ilustrirani cenik gratis in franko. 759 Graščina Gamsenegg, pošta Gutenstein, Koroško sprejme: 1 majer (ev. oženjen) mesečna plača K 22-— 1 konjski hlapec „ „ „ 20"— 2 hlapca za govedo „ „ „16'— 1 svinjska dekla „ „ „ 14"— Vsi prosto stanovanje in hrano. Vstop v službo s 1. januarjem 1912. Več pove mestna posredovalnica SlUŽb V PtUJU. 966 1 kila sivega slišanega K2—, boljšega K 2-40, pol-l prima K 280, belega K 4 —, prima mehkega kot Ji K 6-—, veleprima K 7-—, 8-— m 960. Danne.sive K6-, K 7-—, bele prima K 10—, prsni llaum K 12- od 51" naprej franko. gotove napolnjene postelji! i/, lesno-nitnega, rdečega, plavega, rumeneza ali belega Il^H (Nanking), 1 tnhent ca. 180 cm dolga, 120 era Široka, :■ glavnima blazinoma, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm tiran,] dovolj napolnjeni z novim sivim fiaumastim in trajnim ff I stfljnim perjem K 16—, pol-danne K 20—. danne KU-.J Posamezne tnhne K 10-—, 12-—, 14—, IG-—. PohmkI glavne blazine K 3—, 3-50, 4-—. Tnhne 2O0XH0 cm v " K 18-—, 18—, 20—. Glavne blazine 9OX70 cm i K 450, 5—, 5&0. Spodnje titlitae iz najboljšega podel gradi 180X116 cm velike K 13— in K 16— pošilja povzetju ali naprej plačilu I Max Berger, Deschenitz ft. 344/a (Bohmerwald I Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne ( Bogato ilustr. cenik o posteljnem blagu zastonj, cenik brezplačno od fabrike živalskih Fattinger & Co. z. z c 808 Inzersdorf pri Dunaju. Čez 3.000 priznanj, več kot 350 prvih dobitkot, Vinogradniška zadruga (Weinbaugenossenschaft) j v Ptuju kupuje vinski mošt po najvišjih cenah. niiimuim J Rcccccccc«x: