4. štev.
V Kranju, dne 29. januarja 1910.
XI letu.
Političen in gospodarski list.
Stane a Kranj s dostavljanj«« na dom € K, pat polti a eeto leto * K, sa pol leta 2 K, ca druff« drtave stana 580 K. Posamezna storilka po 10 vin. — Ha naroča« brw istodobne vpoiiljatve naročnine ee ne ^tira. — Uredništvo in oprav-niätvo je na pristavi gosp. K. Floriana t «Zvezdi*.
Izhaja vsako soboto == zvečer ===
Inaerati ae računajo sa eeto stran 60 K, ca pol strani 480 K, sa četrt strani 80 K. Inaerati so plačujejo naprej. Za stanjša osumila se plačuje ta petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, a rečkrat znaten popust — Upravni«-ni naj m blagovolijo posupttf naročnina. reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredničtTU pa dopisi to novice, — Dopisi oaj se izvolijo frankiraii. — Rokopisi se ne wa£.<jo.
Kranjski deželni zbor
je minuli torek imel XX. sejo z nenavadno obširnim dnevnim redom. Klerikalci so vložili nujni predlog, da se pospeši regulacija kamniške Bistrice, ker niso le posamezne hfse, temveč te cele rasi v nevarnosti. Potem je poslanec Piber interpeliral o prestrogem postopanju državnih gozdarskih organov na Gorenjskem.
V upravni odsek se je namesto drja. Tavčarja izvolil dr. Novak.
Sprejme se nekaj izprememb organizacijskega Statuta «Zsvoda za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani*. — Poročilo deželnega odteka o predlogu, da se rudniška ces. kr. Šola v Idriji preosnuje v javnol judsko Solo, se je izreCilo|financ-nemu odseku.
Deželni odbor je že leta 1906 predložil poročilo glede dopusta in nadomestovanja ljudskoiolskih učiteljev, ki se udeleže učnega tečaja za meščanske tole, in predlaga, da se udeležencem s dežele dovoli dopust in za njihovo nadomestovanja nastavijo začasne učiteljske moči ob treskih normalnošol-akega zaklada.
Ustanovitev občine S o # a. V okolišu krajne občine Medvode se nahajajoči davčni občini Drsga in Sora sta bili izločeni iz političnega okraja in sodnega okoliša Ljubljane ter združeni a političnim okrajem kranjskim, oziroma z okrajnosodaim okolišem Škofjeloškim Vzlic temu pa sta navedeni dve davčni občini tudi Se nadalje ostali pri krajni občini Medvode, vsled česar je nastala nepravilnost, da pripada omenjena krajna občina sedaj dvema rasličnima sodnima okolišema. Da se odstrani ta nepravilnost, kar bi bilo želeti v vsakem oziru, se more to doseči z ustanovitvijo navedenih dveh davčnih občin kot samostojna krajna občina političnega okraja kranjskega. S to razrešitvijo bi bilo
gBjgEMBBgBBBSSSMBSBaHBBMSiSSMSSBSM
PODLISTEK.
Nova zvezda.
«Ali si te videl novo zvezdo P» so se vpraševali ljudje začudeno, ko so se krog Novega leta razpodili deževni oblaki in odkrili «večernico>, ki je v vsej svoji krasoti žarela na večernem nebu in s mirnim ocarujočim pogledom zrla na nas prepirljive Zemljane. «Niti okrogla ni, rep ima, re-patica je, nesrečo, prevrat oznanjuje,* so hiteli, prevarani po njenih žarkih, kakor da bi slutili skrivnost, katero nam je odkril daljnogled.
Ozrimo se za tristo let nazaj t 'Nikolaj Kopernik je te izdal vele važno delo «De revorationibus erbum coelestium*, ž njim ovrgel stari Ptolemejev svetovni sestav in postavil solnce kot srediiče planetov. Že je imela nova ideja svojega mučenika Gierdasm Brona, tudi Ivan Kepler je te obelodanil svoja prva dva «zakena», ali kljub tema se pristali starega sestava niso postili prepričati, ampak po vsej sili so hoteli vrniti zemlji prejšnje € častno* mesto v «srediscu sveta*, katero ji je prisodil Ptolemej. Predvsem so napadali učenjaka Oalilea Galilei, glavnega tedanjega zagovornika novih idej. Med raznimi svetopisemskimi in aesvetopisemskimi «protidokazi» so navajali tudi tole: Venera (t. j. večernica) kot notranji planet (t j. premičnica, ki je bližje solncu kot zemlji) bi po novih nazorih
Se najbolj ustreženo tudi željam ondotnega prebivalstva. Občinski odbor v Medvodah je soglasno pritrdil ustanovitvi nove občine. Tudi delitev občinskega imetja se namerava izvršiti po načrtu, s katerim so zadovoljni vsi udeleženci. Deželni odbor nasveluje, naj se tozadevnemu načrta zakona ustavno pritrdi.
Nato se sprejmejo kanalske pristojbine v Ljubljani, kakor jih je sklenil vpeljali obč. svet ljubljanski dne 23. februarja 1905. — Razpravlja se o nekaterih nasvetih kmetijsko - kemičnega preiz-kasevalitča. — V svrho izvrlbe uzorne zložbe poljedelskih zemljišč sa dovoli iz deželnega zsklada prispevek v visokosti 25*/» dotične potrebščine i pridržkom, da se ostali del trotkov pokrije s prispevki države in udeležencev. — Za uravnavo Save med Kresniškimi Poljanami in Ribicami se dovoli znesek 9240 K. — Sklene se odprodati nekaj pripadajočih parcel teli na Grma. — Ljubljani se dovoljuje tudi sanaprej pobirati naklado od dohodkov aajemSčine. — Predloži se zakon o zložni poljedelskih zemljišč. — Predlaga se k treskom državne pomožne akcije za razdelitev krmil po izredni sati v poletju 1908 prizadetim živinorejcem čim najvišji prispevek iz deželnega zaklada.
Vodovodna naklada v Kranjn. O tem poročamo obširneje v «Novi carju*.
Načrt zakona v zadevi nove uredbe in odkupa urejenih pravic drvarjenja, paie in prejemanja gozdnih pridelkov ter zavarovanja pravic gozdnih upravičencev se izroči odseku. — Razpravlja se o organizacijskem statutu slovenske trgovske šole. Ker je po statutu v kuratoriju šole zastopana samo klerikalna Zadružna zveza, protestira proti temu v daljšem govoru poslanec dr. Novak, na kar izzovejo klerikalci burno debato o .liberalnem" in klerikalnem zadružništvu. Go-
vorili so poslanci: Zabret, dr. Eger, Jarc, dr.Novak, dr. Lampe, G a n g 1, dr. Krek, dr. Novak, dr. Krek, dr. Lampe, dr. Novak, GanglinJarc Na vrsto pride Ganglov nujni predlog, da naj se iz deželnih sredstev da 6000 K podpore revnim idrijskim občanom, ki so bili oškodovani po povodnji. Poročevalec je bil dr. Žitnik, kateremu odgovarja Gangl. V debato so posegli poslanci dr. Krek, dr. ŠušteršiČ, dr. Lampe, dr. Novak, Povše in Gangl. Za Ganglov predlog je končno glasovalo 23 poslancev, proti pa 21, torej je bil predlog sprejet. Glavar je proglasil, da je predlog odklonjen.
•v
V popoldanski seji pride na vrsto nujni predlog JarČev v zadevi postopanja graškega preiž-kuševališča proti kranjskim mlekarjem. Poročal je Povše. Kazni, če so bile res na mestu, naj bi zadele dotične zadruge, ne pa posameznih kmetov. Sprejme se odsekov predlog. — Nujni predlog dr. Lampeta, naj se dovoli deželnemu odboru dovoljevati okrajnim cestnim odborom, da smejo dovoljevati nad 20 odstotno doklado, ne pa nad 60 odstotno, se sprejme soglasno.
Ob poištirih popoldne otvori poslanec Jarc generalno debato o občinskem redu in občinskem volilnem redu za Ljubljano. Kot prvi kontra-govornik je poslanec dr. Trii I e r v nad eno uro trajajočem govoru ostro kritiziral predloženo reformo. Za njim dobi besedo nemški poslanec dr. Eger, ki je govoril za reformo, po kateri/ pridejo Nemci po 27 letih prvič v ljubljanski občinski svet. Poslanec Gangl zagovarja splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico v vse javne zastope. Zelo ostra kontroverza se vname« na eni strani poslanec dr. Pegan in dr. Lampe, ki pravi, da se ljubljanski župan obnaša pobalinsko, in na drugi strani dr. Triller in dr. Tavčar.
morala kazati izpremene kakor luna; teh pa ne kale, ergo ... (Opomba. Ta protidokaz bi se ravno tako lahko naperil preti staremu sestavu.) Galilei je nvidel važnost tega ugovora in je obrnil 1. 1610 svoj ravnokar iznajdeni, oziroma izpopolnjeni daljnogled proti Veneri in strme opazil, da nje Davidoma oblika res ni okrogla, ampak srpasta. Opazoval je neutrudno dalje in ko se je prepričal, da se ne moti, je naznanil začudenemu svetu: •Cvntbiae figura* aemnlatur mater amorom», (mati ljubezni posnema oblike Cintije) in s tem izpre-meail v dokaz protikokaz. Nasprotniki niso hoteli verjeti, ko jih je pa Galilei hotel prepričati ia pokazati svoje odkritje, so se branih' pogledati skozi daljnogled. Preganjali so ga naprej ia čez nekaj let je tista sveta inkvizicija, ki je postavila te Giordaoa Bruna ia tisoče drugih na grmado, prisilila tudi Galilea, da je proti preprioaju preklical svoje trditve, kav so baje nasprotovale sv. pisma in cerkvenim očetom. Njegov «E par si muove* pač dobro označuje tedanje razmere. Ali nove ideje so zmagale kljub temo, da je sila razumu dolgo časa mašila usta; tudi sv. pismo ia cerkveni očetje so se t njimi sprijaznili, da«iravno — malo bolj pozno.
Pred tristo leti je toraj Venera res nekako oznanjevala prevrat Ali ga pa osnannje tudi ietos? !Cdo ve... t
Josip Premi:
V mladem cvetju.
Roman. Dalje. IV.
Prav tisti čas, ko se je na posti zabavala omenjena družba in je gospod Zoraj napival grajskemu vzgojitelju, je korakal njegov ria Ivan počasi po stezi za vasjo z glave, globoko klonečo na prsi, kot da nekaj išče ...
Noč je bila jasna, izza gor je priplaval mesec in prepregel travnike a srebrno mesečino, da je segala Ivanova senca, dolga ia oska kot smešna karikatura, tja do jarka, ki je mejil med graščinskimi in županovimi travniki.
In ker Ivan menda ni rad videl, da bi ga kdo srečal, je ubral pot kar čez travnik do samotne koče, na severni strani zapoljške graščine. Lesena je bila in s slamo krita, kakor selške bajto, ampak že od nekdaj je stanoval v njej Simen — grajski vrtnar, prvi hlapec in oskrbnik — vse zasne*
Tisti večer je sedel na kiopici pred hišo, pihal iz vivčka ia računal po zvezdah, ali se bo vreme izpremenilo ali na
Okoli šestdeset let je imel dimen. Krepak je še bil, dasi malo upognjen, popolnoma obrit in v lica rdeč, skoro saripljen. Zspoljčani so mu včasih ponagajali, da je Lah, ker so ga culi govoriti z zidarji, M so zidali v Zapolju šolo     tako gladko
Nadalje govor« v debati se poslanci: O razen, dr. Novak, dr. Tavčar, baron Schvvarz, dr. Su-šteršič in poročevalec Jarc, nakar se sklene prehod v Specialno debate.
Ko Se poslanec Lavrenčič utemeljuje svoj nojni predlog glede regulacije kamniške Bistrica in se to sprejme, zaključi deželni glavar sejo ob poldesetih zvečer.
Gospodarski del.
f ikatjeloisi mesta! klavnici se je meseca decembra 1.1. zaklalo 92 glav goveje živine, 159 telet, 184 prašičev, 13 ovac in 1 kozliček. Upeljalo se je pa 112 zaklanih prašičev in 14 zaklanih telet
Ctfijeafs prciieov proti rdeSIet leta 1909. Lansko leto se je cepilo na Kranjskem vsega skupaj 10*351 prašičev proti rdečici. Od teh se jih je cepilo na Gorenjskem 5869, na Dolenjskem 1911 in na Notranjskem 2571. V posameznih okrajih Gorenjske se jih je cepilo: V ljubljanskem 2200, v kranjskem 1201, v radovljiškem 1185 in v kamniškem okraju 1283 prašičev. Iz teh številk se razvidi, da smo mi Gorenjci v tem oziru že mnogo napredovali proti drugima deloma naše dežele. Le tako naprej 1
sta deželni kmetija*! ioli na Grmu se razpisuje službeno mesto provizoričnega strokovnega učitelja za splošno kmetijstvo. Po enoletnem zadovoljivem provizoričnem službovanju se strokovni učitelj namesti defimtivno, če dovrši preizkušnjo o učiteljski sposobnosti. S tem mestom so združeni prejemki VII. plačilnega razreda deželnih uradnikov, ki je enak X. plačilnemu razredu drž. uradnikov z letno plačo 2200 K in aktivitetno doklado 672 K ter pravica do napredovanja v višje plačilne stopnje, oziroma plačilne razrede, in sicer do V. plačilnega razreda deželnih uradnikov, ki odgovarja VIII. plačilnemu razredu drž. uradnikov. Prošnje s prilogami je vložiti pri deželnem odboru vojvodine Kranjske v Ljubljani do 10. svečana 1910. Službo bo nastopiti čimprej. *
f edaiakJ sojem ? Kranju dno 24. Januarja 1910. lota. — Prignalo se je: 95 glav domače goveje živine, 12 glav bosanske goveje živine, 12 glav goveje živine hrvaške, 2 domačih telet, — hrvaških telet, 61 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 86—40 K. Pšenica K 13—, proso K 7-50, rž K 9'50, oves K 8 — , ajda K 7—, repno seme K, fižol ribničan K —, man-dalon K —, koks —, krompir K 230 za 50 kg, seme dom. detelje K 60*— do 65*—.
Dopisi.
Pisno Is Kamnika/)
Veleeenjeni gosp. urednik 1 — Na VaS poziv, sla bi sa slavnostne Številko »Gorenjca* rabiti podatkov iz Kamnika, Vam odgovarjam kar s celim pismom. Pisma so dandanes v modi — čemu bi
*) To pismo je bilo napisano za slavnostno številko, a je vsled preobilega drugega gradiva moralo izostali.
no imeli »kamniških pisem* ? Človek, ki ti vi v tujini, itak redkokdaj sns! o našem mestu, ki je tako varno skrito pod našimi lepimi gorami in je tako idilično tiho in mirno. Kvečjemu da se pri nas vsake kvatre nekoliko sJasajo po naših političnih listih kakor zadnji slučaj Bianc-hetti. Toda to so la-palije! Ali že v tem, gosp. urednik, je vsa kritika: malomarnost brezbrižnost, nezanimanje, kemednost! Zato se ne čudite, Ce je Vam zdi moje pismo prečno: Kamnik nima Industrije, nima dovolj inteligence in je poleg tega še po svoji geografični legi potisnjen prav v kot Ne bom Vam pisal, da tudi v Kamniku — kakor po mnogih naših mestih — živimo v znamenju nočnih svetiljk, ki so že same-nasebi škandal za dobo elektrike ia dvajseto stoletje, pač pa naj ispregovorimo takoj v začetku nekoliko besed pro domo: Vsled ocene »Rokov-njačev» v eni zadnjih številk Vašega lista se čutijo aekateri gospodje globoko užaljene. Neznansko so rahločutni gospodje! Pravijo, da nimajo Časa, da niso plačani, da ao samo diletantje i. t. d. Te vse jim radi priznamo. Povedali smo pa tudi in pravimo še enkrat, da je predstava — ki se je ponavljala na Novo leto — za oder diletantov nenavadno dobro irpadla. Ce pa smo komu izmed ceni. igralcev odkrito in čisto prijateljsko razkrili hibo — kar smo storili le pri onih, od kojih upamo, da bodo s časom še zelo napredovali — naj se nam to ne šteje v zlo i Kritizirali smo, da se dvigne umetniški ni v d našega odra, da se igralci v resnici izpopolnijo do viška njih sposobnosti in da se drugič s podvojeno vnetostjo in pridnostjo oklenejo stvari, ker morda niti sami ne slutijo, kako zelo prispeva vsak nastop k njih duševni izobrazbi. Poleg tega se je pisala kritika za širšo javnost, ki naj izve, da živimo tudi v Kamniku, pa naj si je tudi naše javno življenje podobno zadnjim vzdihom umirajočega in kljub temu, da smo potisnjeni prav tja v kot province, odkoder nas veže z ostalim svetom samo — neslavaozaana železnica. — Javno življenje v Kamniku je pravi miserere. Letargija in komodoost inteligence je kriva večinoma. V ilustracijo naj služi saao <Sokol», ki se nahaja v zelo žalostnem pok/žaju, dočim napreduje klerikalni »OreU vse drugače. Zavednost Kamaičanov nam kaže tudi to, da puste po onem 20. septembru, ki je s krvjo zapisan v našo politično zgodovino, da na večini napisov pri uradih kraljuje še vedno edinozveličavna, kulturna nemščina ali izključno, ali vsaj na častnem mestu. Čudovit, neumljiv rešpektl Tudi pomazani nemški napisi na obcestnih tablah ae služijo baš v olepševanje Kamnika — kajne, slavni cestni odbor 1 — Pri nas manjka agilnih, podvzetnih, individualno močnih ljudi, ki bi hoteli delati za prospeh našega mesta in bi ae ne strašili ovir in zaprek pri tem nehvaležnem poslu, ker je posebno v Kamnini čestita, menda tradicionelna navada, da se upirajo onim, ki se drznejo izreči svoje lastno mnenje in skušajo delovati v njih interesu, bodisi na polju kulture ali kjerkoli. Vsekaior pa moramo zabeležiti vesel pojav, kar se tiče izobraževalnega dela. Zdi se, da se hočejo razmere v tem oziru izboljšati. Omenimo naj samo predavanje gosp. prof. Breznika, ki se je vršilo 8. t. m. Gosp. predavatelj nam je v krasno zasnovanem, zanimivem in zelo poljudno izpeljanem govoru naslikal prihod Slovanov v Evropo, zgodovino Slovencev v prvih časih. Predavanje je bilo v resnici tako, da bi lahko služilo za vzor vsem našim ljudskim predavateljem. Ali, žal — ponovila se je stara pesem: občinstva, kateremu je bilo predavanje pravzaprav
laški jezik, kakor slovenski, V resnici pa tudi ni nihče vedel, kakšen rojak je dimen. Prišel je od nekod, menda iz mesta v graščino za vrtnarja že pred kakimi tridesetimi leti, ko je še gospodaril oče tistega protestantovskega grašcaka, ki se ie pozneje za vse skupaj kaj malo brigal, bival večinoma v mestu in prepuščal vse le bolj Simnu. Simen je ostal pri hiši tudi pod tretjim gospodarjem Tonetom in ni odšel niti po njegovi smrti, ker Ana, kar ae tiče poslov, ni mnogo izpremeoila.
Sicer so vedele babure po vasi dokaj povedati o Simnu, obsodile so ga celo, da je ravnotako lutrske vere, kakor nekdanji njegov gospodar, a natančnega se ni vedelo, ker Simen je bil v časi res čudak. Po cele tedne se ni prikazal v vas, še ako je prišel po opravku, je kaj hitro zopet izginil, včasih pa je pil pri županu po cele dneve, psoval ia robantil, da ao se prekriževale ženice, ki so šle mimo in so ga črne. Potem je kolovratu vse križem čez travnike in jarke pijan kakor klada proti svoji hiši in ni ga bilo v vas, da so ga že skoro pozabili. Oženil se ni, bogve zakaj ne. — Starejši vaščani, U so pomnili njegov prihod, so pravili, da js bil lep, močan fant in cesto vasoval po Zspolju, ker rada so ga videla dekleta, ampak do poroke ni prišlo. Ostal js samec v tisti koči, ki jo je hotel podreti umrli Tone, a ga je Simen vendar preprosti, naj ga pusti še nadalje v njej, ker mu je stokrat ljubše, da biva v njej, kakor še dosedaj dolgo vrsto let — še do svoje smrti, kakor pa, da bi as preselil kam drugam. In Simen je bil uslišan
in ni se mu bilo treba družiti k poslom v grad. Kako deio je opravljal Simen v graščini, je težko natanko in določeno označiti. Prva lota, ko je prišel, je pač prekopava! in sadil in urejal večinoma p i«ts, postopa včari tudi v šumo, a pozueje in posebno zadnji čas, ko je gospodarila po vrtu večinoma le gospa in služkinja, je imel Simea tukaj malo opravka, dasi ga je bilo videti vsak treaotek kakor pozimi, tako tudi poleti, na kakem koncu graščine. Določenega dela ni imel nikakega. Pomagal je na vrtu, nasvetoval toinono, kar je vedel iz dolgoletnega službovanja, hodil za posli po polju in senožeti, nadzoroval in priganjal, včasih postopil tudi s puško v gozd in privlekel domov kakega zajca. Posli so se norčevali, da je Simen za vse in za nič, da je oskrbnik, obenem pa še hlapec ne. Ali ni se skoro završilo nobeno delo brez Simna, ker on je bil najstarejši v graščini, služil sedaj že četrtega gospodarja in vedel za vsako najmanjšo stvar na Tonetovem posestvu. Ako je delal, je bilo dobro, ukazoval pa mu ni nihče in večkrat se je zgodilo, da se je sredi popoldneva zaletel v vas in pil pri županu do večera. Gospa Ana je bila dobra in ga ni oštevala, eelo rada ga je poslušala, ako ji je pripovedoval, kako je bile v graščini nekdaj in kako je sedaj. >,
Tako veljavo in službo je torej imel v grajščiai stari Simen in da je vedel včasi kaj se godi v graščini bolj natanko kakor drugi — je umevno.
Dalje prihodnjič.
namenjeno, ni bilo. Bile je pač nekaj tateUgence, nekaj polinteligenee. a tisti najnižji doji, ti so najbolj potrebni izobrazbo, so izostal*. Kdo je kriv, da imajo nižji ljudje v današnjih demokratičnih časih take predsodke in tak svet strah pred — parketom Čitalnice?! Kar dela našim meščanom čast, je končno njih pevsko društvo »Lira* in »Ljudska knjižnica«, ki se obe lepo razvijata, na-
Sredujeta la vršita svoje dolžnosti v vsakem ozira, fe toliko na različne zgradba stavb, na prireditve veselic in plesov — to je, na kar ao Kamaičani v resnici lahko ponosni l
Dobravska sadrnga.
Zadruga je dobra, prav dobro nam gre; noter imamo vse cuker 'n kofe. •
Pa imamo žganje, pa imamo tud' vin', je posoda vsušena, pa je kmalu po njem.
Kaj je de cajta, da imamo to, pa je že dobička enih štirinajststo.
Sreča velika,
če tok nam bo šlo,
m a (— bomo) hišo kupili,
djal' noter blago.
Načelnika prime žendar za roko, dobička v tadrugi nikjer ni bilo.
Zadruga se vstavi, dab* ne Sla naprej; to b' »pot bil Dobravi, če pride to v krej.
Okoli je iti, dobiti može da se b' podpisali sa naše dolge.
61 ih m ar č ca denarja se j' zabarnečkal'; je vrednost velika,
se bo že plačal'.
Saj še ne vemo, al' bo kaj pečlel', en prazen lonc dnarja še nismo oštel'.
cKoražoi bodite, brez skrb' se podpište! Se ni treba nič bat' ne bo treba plač'vat'.*
Je več ene šare, trhlene in stare, pa tist' smo pa djal'. da ma kronarjem dal'. (Kronarji 4» tisti, ki so imeli deleže po eno krono.)
Še šaro imejte al' jo pa predejte. Nam ni prav nič mar, kako se gospodar*.
Dobičke obetate, kar prav nič ni, dolgove pa delate brez vse skrbi.
Poderite zadrugo, ki za nič ni! Odkar jo imate, skoz več ste dolžni.
<Saj jo bomo podrli, počakte še mal', bomo tokle-le naredil, da boste plačval'.
Tok dolgo počakte, da j' dohtar dobe, boj' prazni priktošni, morbit' ¿e ítalo.»
Komi je en Šuštar, boš videl kaj bo. Zadruga j' potoki«, b« šivat rad Ju —
Ta koža je uio*na, le dobro ošlat'; od dna bodo urbas', od vrha podplat'.
Na sred' je štobala, le vpregoi tako I — Dobravaka zadruga j s vzela slovo.
Naredi se tud' pe'a, velik' usnja bo ostal'. -Dobravsko zadrugo so že odpeljal'. —
Po pot' niso peljali, kdo ve kok bo šlo; so kola škripala, da je bilo grdo.
Je prvi zbor sklican, da b' bili zborval'; dva moža sta prišla, ta drug' so se bal'. —
• Mi nimamo cajta v zadrugi zborv*t', če češnje so zrele, jih moramo brat'.* —
Zadrugo pe*atjo, oh, kaj se nardi, se bizgern barderba, da vreden nič ni.
Komisija naj pride, bodo tristo plačal', pa druzga bizgerna v zadrugo nam dal'. —
Gospodje pa pravjo: «To vse skup nič ni.* Rajtenga Vliza-se vendar nardi.
•Koliko pride na enga moža?, bhgern pa ves sedem grošov košta.
Stoštirdeset udov zadruga ima: le četrt sovda na v*ak'ga mota.
V kevder poglej, če je vina še kaj ! Na mizo ga nosi, da pride to v kraji
Vina je dosU, če ne bo spusta", ta žlahta je viika, vse bomo vprašal' —
ZvoniU na mora.
le na klobuk,
da ~ v (= da bo) manjš'
[razgrinanje se — v delal manjš jok.
m v, ■
Pipo usukni, če je vina še kaj ? Vse je spušalo, kako ho pa zdaj I
Posode ni vredno popravljat dajat. Zadrugo zapreti, pa preč je zbežat.
Pesem je zložil preproat, blizu osemdeset let star, kmečki očsnec, ki ne zna brati, ae pisati. Kaže nam gnilo gospodarstvo v propadlem kmetijskem društvu na Dolenji Dobravi in žalosten konec tega društva. Zapeljani kmetje so morali že precej plačevati, pa še zdaj stvar ni rešena. Boje se, da bi jim zopet ne bilo treba šteti težko pri-služencga denarja za budalosti, ki jih je pro močilo vzorno klerikalno gospodarstvo. -
Is Poljanske doline.
»Jan. Jesenkova ljud. knjižnica*. Videči uspehe ljudskih knjižnic po drugih krajih, smo začeli tudi v Poljanski dolini misliti na to, da bi ustanovili ljudsko knjižoieo. Dijaki ae nabirali knjige in jih dobili precej lepe število. Denarja pa ni bilo, zato se priredili 10. avgusta 1908 na korist knjižnice ljudsko veselico, ki je prinesla kakih 180 K čistega dobička. Imeli smo toliko, da se je štirinajst dal pozneje knjižnica že otvorils. Na čast pokojnemu šolskemu svetniku Janezu Jesenku, kj je bil doms v Poljanah, se imenuje »Jan. Jesen« kova knjižnica«, podrejena je pa akademičnemu ferialnemu društvu »Vesna* v Kranju. Na dan otvoritve je priredil ob veliki udeležbi jurlst lan Sta-nonik pri Polonovcu predavanje o namenu ljudskih knjižnic. Prvi dan se je vpisalo 34 članov, zdaj jih ja 641 pa niso vsi redni bralca, posebno poleti ne, ker je veliko dela, Nastanjena js bila sprt« pri
I priloj* „GortnlcuM iftv. 4zl. 1910.
Karaaarju, Kdaj je pa t hiši g. Pavleta Klobovsa. Knjižničar ja bil prej Makso Klobovs, zdaj pa Janez Bozovičar iz Poljan.
Pri izberi knjig ae je gledalo predvsem na to, da bi imeli dosti dobrih povesti; pesmi ali celo dramatičnih del ljudje ne bero tako radi. Zdaj je vseh knjis/ 109; ratdele se pa tako le:
Pesmi...... 9 knjig
Povesti........ . 63 »
Dramatična dela...... 4 »
Znanstveni spisi......12 >
Mladinska literatura .... 21 >
Skupaj 109 kniig Najraje bero dr. Tavčarjeve in Jurčičeve po vesti. Prvih se je sposodil vsak zvezek povprečno 14 krat, drugih pa 10 krat Med mladinskimi knjigami so titali največkrat »Zvonček* in pa Troštovo povest »Na rakovo nogo». Do novega leta se je izposodilo 614 knjig, vsaka skoro šestkrat. Korak naprej je tudi, da je začela knjižnica posojevati svoje knjige kmetijskemu izobraževalnemu društvu na Sovodnju. Spomladi se bo knjižnjica znatno izpopolnila in pomnožila, da bo mogoče pošiljati knjige tudi v Gorenja vas. Kljub nasprotovanju naših sovražnikov naša knjižnica dobro uspeva in vrlo deluje za prosveto poljanske doline.
Novice is Cerkkjan.
Strojna zadruga, katere sedež je v Zg. Brniku, je imela dne 16 januarja pri «Matevžu* svoj občni zbor.
Od neke gotove, kmetu vedno prijazne strani — seveda samo v besedah — se je hotel zanesti med člane razpor in posebno strah glede plačilnih obveznosti za nakup strojev in potrebnega inventarja. Ti ljudi so podpihovali one posameznike, ki se povsod dobe, katerih pamet se vedno pri črki a prične, toda takoj pri b neha, da so pričeli trositi in raznašati take govorice, da so se res marsikomu kar lasje jezili in ga je velik strah prestajal, češ, kaj bode, ako je vse to resnica.
Strašili so, ker se morajo plačati deleži, a tega niso povedali ali morda cele vedeli niso, da je delež vedno in povsod last zadružnika, kateri se izplača članu, ko naznani svojo odpoved v smislu veljavnih pravil in zadružnega zakona. Delež znaša prt tej zadrugi 10 K, da pa ni treba takoj vsega vplačati in se omogoči vsakemu pristop, se razdeli vplačevanje deležev na pet let Koliko ima kdo deleža vplačanega, se itak vsakemu članu potrdi v zadružni knjižici. Deleži so ravno podlaga zadružni organizaciji glede kredita, katerega treba večkrat iskati.
Za člana izgubljena je samo vpisnina v znesku dveh kron, katera pa gre v dobiček zadruge. Vpisnina se vplačuje za celo življenje samo enkrat pri zadrugah, pri društvih se vplačujejo vsako leto letni doneski.
Strašili so s tem, da so veliki stroški za 'morebitna popravila in monterja, kateri je bil prvikrat poleg. Vendar trga niso povedali, da je zadruga tako previdno kupila vse stroje, da ona jamči leto dni, da delajo stroji v redu, slaba dela nadomesti brezplačno ter pošlje brezplačno, t. j. na svoje stroške monterja.
Da pride kaka nepriliks, da se pokate semintja pri strojih kaka hiba, posebno še pri motorju, je prav, da so vse* to izkaže v prvem letu, s tem zadruga nima nikake škode, temveč si celo pridobi, ker se vsaka napaka takoj popravi na troške one tvrdke, katera je celo opravo dobavila.
Strašili so s tem, ker se je posebno v zadnjem času pri bencinskem motorju slišal močan pok in se hotelo pokazati malo plamenčka. Tega takoj'v začetku delovanja ni bilo, temveč šele zadnji čas. Ker je motor precej komplicirana stvar, odbor ni pustil, da bi kdo nepoklicanih narazen dejal in razdiral razna dela, pač je naznanil tvrdki, katera je poslala inženirja od tvornice, kjer je motor narejen, da določi in konštatira, kaj je na stvari in odkod prihaja oni pok. Dognal je, da je kriv temu vžigalec, kateri se nadomesti s novim. Vžigalec namreč ni vsakokrat vžgal bencina, bencina se je nabrala večja množina, ta bencin se je od časa do časa vnel in povzročil pok in tudi plamenček. Te so napake, katere se sčasoma odpravijo. Pokaže se enkrat ena, drugič druga. Pri takih pojavih ohraniti mora človek mirno krt, ker se vsak nedo-statek da hitro popraviti.
Strašili so dalja: vae se je kupilo na dolg, enkrat pa bede skočil črn hudiček iz dimnika ter raznese motor in vseokrog njega bode mrtvo. Razstrelba ali eksplozicija pri takih motorjih je nemogoča, ker je v njem malo bencina, tudi je glavna posoda zanj ločena od drugih delov, takih motorjev je v porabi na tisoče in se še ni slišalo o kaki nesreči, dalje bi tudi državni, oblast ne dovolila, da bi se smel porabljati motor brez nalašč zato izučenega strojnika, če bi se bilo bati kake nesreče. Seveda je vedno potrebno, da ima opraviti s motorjem vedno le enainiata oseba, katera se navadi vsega in da se kak nepoklicanec k njemu ae vrine. Potrebna je tudi treznost delavstva in nesreče so izključene.
Vse to se je na občnem zboru članom pojasnilo, ker so takoj izpočetka nekateri boječe vpraševali po resničnosti vseh teh raznih govoric, S pojasnili so bili popolnoma zadovoljni, strah je
prešel in zvečer so šli člani lepo pomirjenega srca vsak na svoj dem.
Laž ima kratke noge. Računski zaključek, kateri se je odobril na občnem zboru, je pokazal one širokoustne in lažnive krita če o razoaianju raznih vesti o strojni zadrugi — no, saj o drugih naših zadrugah isto pojejo — kot hudobne in škodo željne lažnjivce. Osramočeni so danes.
Videli smo, da znaša čisti dobiček zadruge, katera je začela delati šele 12. avgusta 1909 leta, nekaj čez 300 K. Videli smo, da je vrednost premoŽenja, strojev, motorja čez 4600 K in nasprotno smo videli, da znaša pravi dolg zadruge samo približno 3000 K. Torej znaša vednost inventarje čez poldrag tisoč kron nad dolgovi. Ia tak lep uspeh po preteku nekaj mesečevi Čast odbora, kateri tako skromno vodi zadrugo.
Beseda nasprotnikom. Za samostojnost kmetov, boljši prospeh kmečkega stanu, za pomoč v tej in oni obliki se ae dela s klepetanjem, jezikom, z lažmi, obrekovanjem, pač pa s takim delom, s uspehi, katerih sad se lahko tudi pokaže! Pridite, vstopite v našo organizacijo, dela je dovolj za vse, in sicer hvaležnega dela. Ce si pa kdo do-mišljuje, da bode naše delo uničil, se grozno moti. h& i smo iz trdega, krutega boja; začetne, otroške bolezni smo že davno preboleli, za hudobne laži se ne menimo; vse delo je posvečeno boljši prihodnosti našega ljudstva. Tako bode tudi ostalo 1
Novice s Jesenic.
Boj zoper pohujšljivce. Boj zoper po hujšljivce napoveduje »Slovenec*, navaja kot vzrok napovedbe tega boja vprieoritev drame < Mladost*, ki se je vršila 6. t m. v prid javorniškemu Sokolu v dvorani pri Jelenu na Savi. V prejšnji dobi se je na Jesenicah igralo vedno na dveh straneh, in sicer pri Jelenu in v delavskem domu, ni prišla pa misel nobenemu poročevalcu kakšnega časnika, da bi bil spravljal gledališke predstave v politično polemiko in o njih poročal na tak način, kot se poroča danes v glasilu krščanske duhovščine, o dramatičnih delih, ki so svetovnega pomena. Poročalo se je vedno, vsaj v »Slovencu* o prireditvah, ki so se vršile v delavskem domu, delala se je zanje velikanska reklama, dasi so tista dela, pod katerimi vid mo le redkokdaj ime pisatelja, tako nizka in puhla, da se res ne izplača, o njih danes o poštenem časopisu govoriti, bodisi da se imenujejo »Mlini pod zemljo*, »Sveta Jed Hrt* ali pa kakšen pošteno črtan in z naslovno vlogo savskega krivca igran »Vrban Debeluhu*. Nas to nič ne briga in smo to le omenili zato, da javost izve, kaj cenijo razni režiserji Marijinih devic kot umetnost.
Vrnimo se toraj k stvari sami in poglejmo »kritiko* slavnega »Slovenčevega* dopisnika. Prva notica govori o pohujšljivem pamfitetu, druga notica jo imenuje, da navedemo vse izbrane, iz poštenega krščanskega srca izgovorjene izraze: »znano vlačugarsko igro Maks Halberjevo »Mladost*. Na dragem mestu temu delu: »smrdljiva igra*. Opozarjamo slavnega kritika, da je v prvi vrsti literaren idijot, zakaj, dramo je spisal Maka Halbe, ime Hilber naj si pa pridrži kritik sam zase. Kav se tiče vlačugarsko in smrdljive igre povemo širši javnosti le to, da vidimo v duhovniku ravnot&kega človeka, kot je vsak drugi in mn odrekamo vsako prednost pred dragimi ljudmi in če je maziljen tudi od desetih škofov. Korupcija je na vsem svetu, v vseh stanovih in bi bilo naravnost blazno trditi, da je ni med duhovščino, zato tndi nihče ae more zameriti, če se spravijo na oder prizori, ki prinašajo popolnoma nekaj naravnega, ki se vsak dan lahko pripeti v atehernem farovžu. Ljulstvo ježe davno prepričano, da duhovščina ni nedotakljiva in da tudi papež in ljubljanski škof nista nezmotljiva.
Pri igri »Anici*, ki se je vprizorila pri Jelenu na Savi, je nastopil duhovnik, dopisnik Jeseniških novic v »Slovencu* pa tega en mesec ni mogel spraviti iz želodca in bi bilo v ajmohtarskem kon-sumu na Savi kmalu zmanjkalo kamelic, ker je moral oskrbnik delavskega doma skuhati vsak večer tri čase čaja v pomirilo dopuuaovega želodca. Pred dvema letoma se je igrala na istem odru Fr. Ks. Mostova igra »Na smrt obsojeni*, s Koroškega prišlo je 16 duhovnikov. Jeseniških seveda ni bilo navzočih, dasi je spisal igro njih stanovski tovariš. Lagali bi v svoj lastni žep, če bi trdili, da «mo jih sploh pogrešali, ker bi bili s svojim prihodom gotovo prinesli med koroško duhovščino par kužnih bacil. Sicer se jim pa nič ne čudimo, ker ao mogoče tudi tisto dramo smatrali za smrdljivo in vlačugarsko. V lanski sezoni se je vprizorila na slovenskem gledališču v Ljubljani Meškova drama »Mati* in »Slovenec*, ki to sezono ni prinašal gledaliških kritik, je imel dolgo razpravo o tej drami, katero razprava se pač lah o imenuje pamflet, zakaj vsebovala ni nikake stvarne poteze, ampak je bila zgolj zavijanje in zabavljanje ter blatenje pisatelja. Spisal jo je moderni razširjevalec Kristusovega nauka T., kateri tndi dobro ve, zakaj je tako napravil, ker nima drugega orožja zoper gotove poštene ljudi, kot svojo umazano dušo in is nje prihajajoče, podle, seveda na katoliški podlagi iz-brahnjene psovke. Torej je bila tudi »Mati* vlaču-garaka in smrdljiva igra.
Lani je uprizoril Jeseniški Sokol posebno predstavo sa udeležence s Koroške in je dal Sket-Spi-
carjevo narodne igro «Mirlova Zala*. Tendenca bere je pač vsem znana, ker ja vobče znana na Slovenskem povest »Miklova Zala*. Zato o njej tndi ni treba razpravljati. Omenimo le toliko, da v igri ni ne duha, ne sluha o brez verstvu, zakaj ko se Je Igrala ta Igra v Škof ji Loki, se je nek pristaš klerikalne stranke izrazil: Se nikoli nisem toliko molil, kot pri tej predstavi. Izvedeli sme, da so tla agi-tacijska pisma iz farovža z Jesenic na Koroško, naj se koroški Slovenci nikar ne udeleže predstave, ker bode tn pohujšanj in pahnjeni v večni ogenj. »Slovenec* je zabavljal in blatil, a vse ni nič pomagalo, vilic velikanskemu snega je bila dvorana razprodana in še danes vprašujejo koroški Slovenci, kdaj se uprizori zopet kakšna predstava sa nje in obljubnjejo velikansko udeležbo. Torej fanatizem kranjskih dušnih pastirjev ae rodi dobrega sadn na Koroškem, tam pa, kjer as vgnezdi in vsili, napravi razdor, o čemur bomo dali ravno tistim fanatikom v kratkem jasno sliko. »Miklova Zala* je bila torej todi vlačugarska in smrdljiva igra.
Da pa pri bijemo, da se med kranjsko duhovščino vrše — ne na odru — ampak v pravem pomenu besede .smrdljive igre", navajamo le dejstvo, da jo je neki kaplan po domaČe Vo-dičarjev gospod z Javornil.a, polakiral z neko članico najnežnejšega spola v Ameriko, ker se mu je celibat zdel presuhoparen in preenostaven,
Pomedite pred svojim pragom in napravite s tvojo vsemogočnostjo in vedno na jeziku nosečo božjo pomočjo, da ne bo Sel noben kaplan več s kako púnico v Ameriko in da ne postane nobena Marijina devica več — nezakonska mati.
Se e n k r c • resno besedo na naslov c. kr. ravnate jstve državnih železnic v Trstu. Ne vemo, ali je le-isto., res popolnoma nezmožno napram dogodljajem ne. jeseniškem kolodvoru sli pa pusti Nemcem in L-imčurjem popolnoma proste roke. Nismo še pozabili, onih polpreteklih časov, ko so se Slovenci radi namišljenih reči od strani železnice vlačili po sodnrjcb in kako jim je hotela ta železniška uprava morali in materijano škodovati in jih socijalno ubiti. U/i si je železniška uprava izmislila ono komedijo proti Slovencem, je najlepši dokaz, da so bili Slovenci v današnjih časih pred sodiščem oproščeni, da se železniška uprava še rekurirati m upala, ko je sramotno pogorela in se neču-veno blamirala. Bila je takrat železnica brezobzirna, bodimo tudi mi brez pardonat KonŠtati-ramo, da so pri nas še popolnoma cutukafrske razmere; če se hoče človek odpeljati, ne dobi več voznega listka, ker nemčurska manipulan-tinja Lukmann ob polu 4. uri še vedno kriči .Heil und Sieg" v ultragermanski družbi po jeseniških lokalih. To se je zgodilo v noči od 18. na 16. t. m. Sprevodnik je zahteval seveda »doppelte Gebühr", ki se pa ni hotel plačati in se je s tem trpelo na fzgubi časa občutne izgube. Kdo povrne vse to? Morda železniško ravnateljstvo? Torej ni zadosti, da pod Ječmeni kovern žalijo službo izvršujoči organi Slovence z nacijonalno nemškimi znaki, ni dovolj, da se one, ki povedo resnico psuje s .Schuft", tako daleč smo že prišli, da se Slovenci še Odpeljati ne bomo mogli, da zamorejo v zgodnjih jutranjih urah službo izvršujoči »nemški stebri" hajlati po Jesenicah. Da, da, daleč se prid«, če vodijo celo upravo ljudje, kakor ste Cauchich (Kavčič) in Kovatsch (Kovač), c. kr. ravnateljstvo se pa ne zmeni za vse te avstralske razmere Ljnbo mu je to, da njega uslužbenci morejo izzivati in hajlati! Res krasno 111 Gospode poslance pa ponovno prosimo, da se začno že vendar enkrat intenzivneje zanimati za naše res cuiukafrske razmere 1 Pa prihodnjič Se kaj več. Mi.
Ii Železnikov. Visoki sneg nas pokriva in milo plaka, obdan z visokim snegom, naš Valentin, ki ne more iti potožit svojemu prijatelju Tomažu srčne bolečine Ti preklicani Sokoli mu vedno grenijo življenje in bai sedaj zopet v nedeljo, dne 23 t m. so imeli plesno veselico, ki je bila nad vse sijajno obiskana, Čim dalj je Valentin tukaj, bolj se množijo liberalci in čim bolj jih preganja, temveč jih je. Letos je bito bale na sokolskem plesu polovica več ljudstva kakor lansko jeto. Dasi je med letom vrli Valentin napel vse strune, zatreti to kliko, mu vse ni nič pomagalo. Ves trud zastonj in če obupa nad takim ljudstvom, ali se mu more kdo' čuditi 1 Dični Valentin je ustanovil .Orla" in prišli so lovci in jih pregnali, da sedaj ne slišiš nič več od njih m še manj pa kakega vidiš, torej zopet brez uspeha, .Domoljub" je pisal, da bodo Sokoli kmalu — iuč in zdaj je ravno obratno. Ker se večkrat svetuje, naj Valentin ostane, ter nas nadalje zabava, jo bode moral sedaj odku-rit s prvo pošto, ako hoče ostati mož beseda, no, pa izgovor bode že imel, ker je vsled visokega snega zaprt promet Deske bi rad imel za cerkev in kdo mu jih bode dal izmed napred-njakov, ko je že opetovano rekel, da ne mara za liberalce ter ima rajši berače in vzglednega Strajnarja. Valentinček bode videl, koliko bode dobil od teh ljudi, ker liberalci pravijo, kdor za nas ne mara, mi pa za njega Se manj, tedaj zopet fuč načrt Obsodilo se je Valentina javno, da je volilni imenik spisal za volitve ter ga tako prepariral v svojo korist, da si jé bil popolnoma
dcr že tudi lepo Število mož, ki vidijo, da pelje ta cesta le Se v vedno večjo temo, zato bi bilo potrebno, da bi taki možje nastopili že enkrat neustrašeno na dan Ker so ti možje poštenjaki, zato se jim ni treba bati, da bi jih ljudstvo ne poslušalo in ne zaupalo. Potrebno bi bilo medsebojno spoznanje teh vrlih mož in tudi medsebojno zvezo. Pisec teh vrstic poživlja zato tudi vse pisanja zmožne može, naj tudi svoje misli, opazovanja, Želje in tudi novice sporočajo uredništvu .Gorenjca", ki je sedaj najboljši list za gorenjske napredne kmete. Skliče naj se še to zimo kmetski shod za kamniški okraj in izvolijo naj se možje, da bodo začeli nositi med ljudstvo pravo spoznanje in resnico. Posebno priporočamo, naj se ljudstvo izobražuje s pomočjo knjig in časopisov, ker z izobrazbo pride razmišljevanje in to pripelje vsakega do pravega izpoznanja. In ravno pravega izpoznanja je treba, potem bodo pa razni Kreki in Lavrenčiči kmalu postali po-nižnejši in irirnejši.
Rodoljubni kmetovalec.
Godovi prihodnjega tedna:
30. Martin, Desislav, Gordijana; 31. Peter Nol., Divna; 1. februarja: Ignacij šk., Kazimira; 2. Svečnica, Ljubomira, Miloslav; 3. Blaž, Oskar, Darosiav. Vojslava; 4. Andrej Kor., Bojana; 5. Agata, Vnkmil, Ksenija.
Umetnost in književnost
Izšel je: < Vaditelj ski List*. Strokovnilist sokolskega vaditeljstva. Štev. 1 in °. Izbija dne 15. vsakega meseca. Izdajata in urejujeta brat Evgen Sajovic, načelnik »Gorenjske sokolske župe», in brat M roslav A rab rožič, nadzornik »Gorenjske sokolske župe». Vsebina: Poziv na brate 1 Vadbeni večeri. (Po «Cvičitelsk6 Lisly» br. Frant. Erbeaa.) A. Skupne vaje. I. polura vaditeljskega zbora. I. ura članstva (za 4 skupine). I. polura ženskega vaditeljskega zbora. I. ura ženskega oddelka. I. ura učencev. Raznoterosti. — List je iz-borno urejevan ih stane celo leto 3 krone. Oblika lista je zelo lična ter v vsem popolnoma ustreza modernim zahtevam tiskarstva. Tiska ga naša ti-karna. Priporočamo ga zlasti sokolskim vaditeljem in telovadcem, ki se hočejo strokovno izobraziti na polju telovadbe. Bratoma izdajateljema pa kličemo, naj le krepko vztrajata na začrtani si pot«, ki naj bo v povzdigo in napredek slovenskega Sokolstva.
Prejeli smo in priporočamo:
Hlapni. Drama v petih dejanjih. Spisal Ivan Cankar. Založi L. Sebwnntner v Ljubljani. Cma brošuri 2 K, po pošti 2 10 K.
mestna hranilnica Ijubljasaka. 1889 — 1909. Ob dvajsetletnici napisal Anton Trstenjak. Ta lična in poučijiva 56 atrani obsegajoča knjižica se dobi pri Mestni hranilnici ljubljanski.
Zimski ipoft v Bohinja. Žepna izdaja. V pisarni deželne zveze za tujski promet na Kranjskem se dobi brezplačno ta, za vsak zimski šport zelo primerno sestavljena knjižica.
i našo prihodnjoit Kajti, dasi se je znatno zmanjšala umrljivost, v mestih še bolj kakor na kmetih, vendar ne moremo trditi, da je naše mestne prebivalstvo povoljno zdravo.
V nastopnih vrsticah govorimo o nepovoljnih, večkrat naravnoat obupnih zdravstvenih razmerah po mestih in med inteligenco na Nemškem. A kar velja o nemških mestih in o nemški inteligenci, isto moremo trditi o naših mestih, o naših boljših krogih. Ivte rak-rane razjedajo glede zdravstva Nemce in nas. Ziravatvena statistika, katero podajamo v sledečih izvajanjih glede Nemčije, se more v gotovi mori obrniti tudi na naš narod in ga privesti do ozbiljnega razraišljevaaja: Kako je s našim zdravjem ? Odgovor je tudi pri nas nezadovoljen. Kaj sledi is tega P Zadnji čas je, da vse moči zastavimo v to, da se izboljša naše zdravstveno stanje, izboljša zlasti po mestih in med takoimenovanimi »vodilnimi* krogi našimi. Dalje pri h.
V Kranja, dne 28. januarja 1910.
* Rekonstrukcija ministrstva je zopet na dnevnem redu. Medtem ko se vrše v Pragi pogajanja za delavnost češkega deželnega zbora, ae baje vrše na Dunaju tiho priprave za ^reosnovo ministrstva. Sedanja vlada ostane le še malo tednov na krmilu. Ob začetku prihodnjega posvetovanja državnega zbora se bode izvršila preosnova ministrstva in sicer bode nastopilo prehodno uradniško ministrstvo, kateremu bode sledilo v najkrajšem času parlamentarno.
* Kimonov! nameni. Khuen Hedervarv misli razpustiti zbornico šele meseca julija. Sedaj hoče dati parlamentu časa za debate, dokler se ne zgodi kaj takega, ksr asj zahteva, da se pretrgajo razprave. O svojih namenih glede na volilno reformo je bil izpraševan, povedal je pa le to, kar je dejal že v parlamentu, da je njegovo načelo sploš-nost in enakost, toda na tak način, da se obrani madžarski značaj ogrske države.
* Srbski preitoloussledaik Aleksander je bil sprejet od bolgarske kraljevske rodbine v Sofiji z nsjvečjo prisrčnostjo. Na kolodvoru so ga čakali kralj Ferdinad, kraljica Eleonora, prestolonaslednik Boris, kraljevič Kiril in princesa Evdoktija. V bolgarskih krogih se splošno govori, da je kraljevič Aleksander napravil poset na bolgarskem dvora v ivrho, da se zaroči s princeso Evdoksijo. Meseca februarja ali marca poseti srbsko kraljevsko rodbino kraljevič Boris in princesa Evdoksija.
* Spopad med Turki ln Araavtt. V Ferigo-vi6u je prišlo do krvavega spopada med oddelkom turške vojske in upornimi Albanci. Albaaciso bili premagani. Vojakom se je posrečilo vjeti osem upornikov, dočim so ostali utekli. Na turški strani je bil ranjen samo eden.
mt Hllifefe poslali naročnino za »Gorenjca"? Ako le ne. blagovolite fo storili tako]! Današnjo Iteollho smo ustavili osen, ki niso doseda] poravnali naročnine.
S vest zmage in zopet so ti navihani liberalci delali toliko časa sitnosti in pritožbe, da očetu Martinku se danes Sumi v glavi liberalni glas, Valentin pa požira očitanja, ki so v zvezi z njegovim delovanjem in nič ne pove na prižnici, da bode moral .Gorenjec" plačati za to kazen. Da se s tem možem radi bavimo, je vzrok ta, ker je bil poslan k nam z namenom, nas vse preustrojiti v klerikalce in ker smo pa tukaj zna-čajni ljudje, se je dotičnim osebam načrt docela izjalovil in sedaj leži klerikalni stroj tukaj brez moči, odvisen od milosti in nemilosti naprednja-kov In ta onemogli stroj je — vesekdo.
Is Šole. NaSe gasilno društvo ima navado, da priredi svojo predpustno veselico eno leto na Frtici, drugo leto pa pri Šliberju. Lani je bila na Frtici in nikdo se ni izpodtikal nad tem, da se je v prvi sobi plesalo, medtem, ko so sedeli v drugi sobi župnik, kaplan in drugi katoliški oblastniki. Letos je prišla vrsta na Šliberja, in ker so pri društvu pripadniki obeh strank, udeležili so se je oboji. To pa ni bilo všeč našemu kaplanu, kateremu so prav zelo zrastle perutnice, kar ima Orle pod komando. Izključil je iz Marijine družbe štiri dekleta, ki so na veselici plesale, dasi so bile v družbi svojih staršev, oziroma gospodarjev. Te pa so se ustavile in izjavile, da če izključi nje, mora tudi Frtičarjevi dve, ki sta tudi plesali. In kaplan se je moral udati in s kislim obrazom tudi ti dve izključiti. Bomo videli, kaj bo naredil župnik Rožnik s svojimi ovcami, to se pravi, s tistimi ženami, ki so bile na veselici v družbi svojih mož, so tudi v Marijini družbi in so tudi plesale, in ali tudi tem ni zadostovalo varstvo zakonskega moža. Nikakor nismo mnenja, da je ples kaj neobhodno potrebnega in bogve kako koristnega, vendar se nam zdi neumno, da bi si ljudje pustili v vsem predpisovati od kakega neizkušenega kaplana. V Ljubljani pa priredi ta predpust tudi katoliško pevsko društvo .Ljubljana" svoj bal, na katerem pač ne bo vse tako dostojno, kot je bilo pri Šliberju. To vemo prav dobro, ker poznamo .katoliške nrangelce". In vendar bo .Slovenec" dannadan vabil ljudi na to prireditev, kot bi šlo za nebeško kraljestvo. — Zadnjo nedeljo je pa imelo veselico bralno društvo v Dolenji vasi, ki je tudi prav dobro izpadla. To tudi iz srca privoščimo temu društvu, ki obstoji iz samih priprostih kmetov in obrtnikov, ki nima niti primernega prostora, niti inteligentnih vodnikov, a vendar stoji neomajano kakor skala. Sedanji cerkljanski kaplan Bešter je sicer izkušal svoj čas to društvo dobiti v roke ali je ugonobiti, pa se je opekel. Od takrat pa je gospodje puste pri miru kot pretrd oreh.
Is ksmsisksgs okraja. Izmed najbolj zaspanih okrajev eden je naš kraj. Tu je prava domena klerikalcev. Čudno ni, ker prav v naši okolici ae kmetje prav malo brigajo za svojo prihodnost Ker ok a j ni tako reven, pa si mislijo, da pojde vedno tako naprej, če bodo le lepo duhovnike poslušali in v Ljubljano in Kamnik letali na shode, katere prireja vsega-vedni dr. Krek. in vsemogočni kamaiški dekan Lavrenčič. Ne pomislijo pa kmetje kamniškega okraja, da imamo sedaj take deželne očete, ki so tako zapravljivi, da se jim ne zdi škoda denarja za nobeno stvar. Krek sicer pridiguje na shodih, da je samo ječmenove žgance in ovsen kruh, v Ljubljani pa si privošči tudi kaj takega, kar kmetje v hlevu izrede. On je abstinent, zato
Sa popije na dan po U črnih kav in skati po viržink. No, pa njemu še nese, ker je državni in deželni poslanec ter zato sedaj sluti približno 50 K na dan. Naš okraj je tudi zelo oblagodar-jen a .Čuki", ki se pa po mnogih krajih množe, da ne izumre ta rod. Duhovniki prav pridno skrbe, da se hodijo kmetski fantje zvečer .zverat" v razne dome, ne poskrbe pa, da bi se caši kmetski fantje izurili v pravi telovadbi, t. j. v kmetijstvu. Za to vidimo, da se mladi rod danes zanima le za prazno zunanjost, t. j. za lepo in elegantno obleko in zidane kravate, a v glavi je vse prazno. Po vaseh ne vidimo v našem okraju posebno veliko lepih sadnih vrtov, ali kmetskih domov, kjer bi naj se vršila kmetska predavanja, pač pa duhovni skrbe za prostore, k,er igrajo Lurško pastirico in Genovefo, mladini pa dajejo priliko, da se skrivoma shaja, ker očitno ne pri-puste. Zato pa se pokažejo sadovi, katerih nihče ni vesel. Kako zaslepljeni so kmetje in tudi nekateri drugI ljudje v tem okraju, so izpričali ob priliki, ko je škof spisal svinjske bukvice, pa so mu poSiljali zaupnice, ne da bi prebrali bukvice, temveč so kar kratko odobrili nekaj, kar nito videli, ne slišali. Duhovnikom nekaj priganjačev posvetnega stanu prav dobro služi. V Kamniku ima dekan za priganjača Benkoviča in še par drugih. V zadnjih časih se peha za duhovsko suknjo znani vinotržec Mejač iz Komende. Tudi V Domžalah in Mengšu je nekaj takih tiče v, ki drže prav krepko kmeta, da ga duhovščina lažje s kože devl.e. Seveda vsi ti ljudje delajo vse to le iz dobičkarije, ker prijateljstvo z duhovščino dobro nese in rep je takim katoličanom pravi Bog, ki ga vedno molijo. Iz kamniškega okraja tudi Škofovi zavodi dobe precej pomoči, čeravno ljudstvo samo Se nima ljudskih šol. Pri vsej tej temi, kj leži nad kamniškim okrajem, pa je ven-
Poučni listek.
Naša sveia dolžnost Je, da skrbimo za svoje zdravje.
Voditelji store ljudstvo slabo i n moč nol To velja kakor v vojski tako tudi v miru!
Nafa skademična mladina se mora zavedati, da je prav ono poklicano za voditelje svojega naroda o miru in v vojski, da pa baš zaraditega na njej sloni silna mera dolžnosti in odgovornosti I Višji stanovi ostanejo veino, naj bo že vladna oblika katerakoli, vzorniki in obenem vzgojitelji svojega naroda. Ako so višji stanovi nezmožni in leni, naaladeželjni, preobčutljivi in strahopetni, potem tudi množica ljudstvu kmalu postane taka, naj ji izobraženci govore in pridigujejo v kreposti, kolikor se jim ljubi.
Razum in zaanje in tehnična zmožnost sama ne zadoščajo za us peša o vo d-stvo narods, za ta velevažeu posel je potreben značaji Za ta posel treba ljud:, ki so modri in srčni, hladni v razsodku in vneti v srčnosti ljudi, ki združujejo s pogledom svetovnega modrijana resnost navdušenca; treba ljudi, ki so krepki in živahni v svoji volji, ki se, ako treba, krepko in radostno vsemu odpovejo, ki so pripravljeni, da najprvo sami zadelajo nastalo vrzel in sami sebe najmanj varujejo I
Vse to morejo izvrševati pa le zdravi ljudje. Ljudje krepkih kosti in žilavih mišic močnega srca in zdravih pljuč, gibčnega telesa in gibčno vztrajnih živcev. Velik narod potrebuje mnogo takih mož, naravnost krvavo pa jih potrebuje tako majhen narod, kakor je naš slovenski, ako hoče uspešno tekmovati s krepkejšimi, Številnejšimi sosedi, ako neče izginiti z zemeljskega površja.
Ako pomislimo na nevarnost, ki neprestano preti naši domovini, nam postane jasno, da ni večje naloge, kakor pourbeti, da je kakor množica ljudstva, tako tudi vodilni stan telesno in duševno zdrav in da se zadostno dopolnjuje z zdravim naraščajem.
Tisti, ki preiskuje v tem oziru razmere našega ljudstva, se more komaj isnebiti najhujših skrbi za
Gorenjska sokolska župa.
Pod tem zagiavjem bodemo pr občevali v svojem listu vse Sokolstva se tikajoče članke, razprave in dopise, osobito pa tudi razglašali obvestila, opozorit ve in druga naznanila <Gorenjske sokolske zupe». Vsi v ta razpredel našega lista namenjeni sestavki se morajo*vposIaU preje tajništvu 6. S 2.
Dan 16. prosinca 1910 je bil pomemben za sokolska društva na Gorenjskem in, če da sreča junaška tudi za Sokolstvo vobče.
Strnilo se je tega dne 9 gorenjskih in eno koroško, skupaj tedaj 10 sokolskih drpštev V eno močno celoto pod imenom »Gorenjska sokolska župa». Sedež je v Kranju.
Pričakujemo seveda in prepričani smo, da nas up ne vara, da se bode to število v kratkem dokaj pomnožilo, če ne podvojilo. Saj je razpoloženje za to bolj ugodno, eego smo pred kratkim sami mislili. Žarko solnce prodira in prodira in ni je moči, da bi mogla aolnčno vse oživljajoče moč zatemniti — saj trajno nel Sokol s svojim bistrim in jasnim pogledom kroži v solnčnih višavah in ne strašijo in ne plaže ga trenotni oblački, trenotne meglice. Da, čim je žarko solnce pregnalo oblačke in meglice, tem jasneje se za-bliska sokolovo oko, Um pazneje motri morebitne skrite opasnosti, tem oprezneje, a tudi tem jačje in srditejše se ve poditaviti v bran tistemu, ki mu hote križati pot — pot začrtano po zlatem, I. 1893 izrečenem geslu:
»Za narodnost, pravico in resnico!*
Kdor pa hodi pota resnice in pravice, ta hodi po potu pravem in le ta ia nikdo drugi ne mere biti rešitelj zatiranega naroda slovenskega!
Drži se, »Sokol*, tega gesla in nepremagan boš izšel iz vsakega boja!
V to: Na zdar!
Novičar.
Nekaj nezaslišanega je ukrenila naša pre-modra vlada. Zaplenila je minuli ponedeljek narodni kolek 20. septembra 1908. To kriči do neba. Upamo, da se bo na pristojnem mestu o tem govorilo.
bttllki čtieifil SBSf je imel eejo ie v gredo, včeraj in danes. Klerikalna večina je sprejela volilno reformo sa mesto Ljubljano. Povišanje dra-ginjskih doklad nčiteljstvu na 35, oziroma 25% so klerikalci odklonili, pač pa ao sprejeli predlog naprednega poslanca dr. Novaka, da se službena doba učite^jstva zniža od 40 na 35 let Pri debati o učiteljskih plačah je govoril med drugimi tudi gorenjski napredni poslanec dr. Janko Vilfan ter posl. Višoikar in dr. Tavčar. — Obravnavalo se je o cestah na Jezici, o osuševanju zemljiič v kranjskem okrsju, o gospodinjski Soli v Radovljici in o potih po moravški dolini. V včerajšnji seji je poslanec dr. Novak interpeliral o zaplembi narodnega kolka 20. sept. 1908. Poslanec dr. Vilfan pa je utemeljeval svoj nujni predlog v varstvo planinske flore. Predlogu se je priznala nujnost in se je odkazal pristojnemu odseku.
Vodovodna naklada v Kraaja. Sklenil se je minuli torek v deželnem zboru naslednji zakonski načrt: Mestna občina Kranj je v smislu § 3., odst 3., zakona z dne 8. januarja 1906, dež. zak. SL 1, o preskrbovanju vode za mesto Kranj in okolico, prispevala za zgradbo vodovoda 127.091 K, katerega si je izposodila pri mestni hranilnici v Kranju proti 41/i°/o ebrestim in proti amortizaciji v 52Vs letih. Za obresti in amortizacijo tega posojila je treba vsako leto 6036 K 84 vin. Temu se pridružijo režijski stroški vodovoda letno približno 2000 K tako, da ima mestna občina sa bodoče računiti letno s skupnimi stalnimi izdatki za vodovod v znesku 8036 K 84 h. Vrhutega bodo prej-aiisiej neizogibni tudi še vzdrževalni stroški za vodovod. Da se pokrijejo navedeni vodovodni strošk-, je občinski odbor sklenil, naj ae pobira 5% na naklada od hišne najemščine. Spričo izkazane potrebe predlaga deželni odbor, da se sprejme sledeči zakonski načrt: Mestni občini Kranj se dovoljuje, da sme pobirati v pokritje stroškov za vodovod v Kranju 5%ao naklado od k hišnonajem-nemu davku napovedane, odnosno od davčnega urada ugotovljene najemščine. oziroma od ucenjene najemne vrednosti prostorov onih poslopij v Kranju, mimo katerih so cevi za vodovod v Kranju položene tako, da je možno iz njih preskrbovati z vodo omenjena poslopja. Pri v najem danih prostorih je doti ča i m posestnikom pridržana pravica od tistega časa, ko so vpeljali vodo v svoja poslopja za uporabo gostačev, zahtevati od teh povračilo omenjene občinske naklade po razmeri najemščine. Kake je ustanoviti najemninsko vrednost pri prostorih, ki niso dani v najem, določa deželni odbor v sporazumu s političnim deželnim oblastvom. Pravica občine pobirati to naklado preneha koncem leta 1930. Vodo, potrebno za domačo porabo (za pitje, kuhanje, pranje in snaženje) oddaja občina brez posebnega povračila; za vodo ps, oddano v druge namene, je plačati občini pristojbino po določenem, od deželnega odbora, dogovorno s c. kr. političnim deželnim oblastvom potrjenem ceniku.
Žoleiaiikl shoi v Ljubljani minoli ponde-Ijek je bil dobro obiskan. Govorih so Šuklje, prof. Jarc, posl. Bartol, posl. Hribar, posl. dr. Ben-kovič, posl. Mandelj in dr. Eger. Shod se je izrekel za izvršitev prog: Polzela-k a m n i š k a železni c a - K r a o j - Žiri; Brežice-Novo mesto-Žužemberk- Dobrepoije-Sodražica-Lož-Herpelj; Postojna-vipavska dolina, Ljubljana-Z ri-Idrija-Sv. Lucija, Krško-Žužemberk, Zužemberk-Staritrg, L o k a • 2 e-lezniki. Za vsako teh prog se osnuje poseben odbor, za vse skupaj pa še je izvolil centralni odbor 14 oseb. Ta glavni odbor ima takoj stopiti v dotiko z vlado in z vsemi drugimi pristojnimi čini-telji. V glavnem odboru so: deželni glavar, zastopnik kranjskih drž. poslancev, načelniki krajevnih odborov (7), zastopnik Ljubljane, zastopnik trg. in obrtne zbornice, dva zastopnika veleposestva in predsednik shoda (poslanec Pogačnik).
Sodomdoietletaioo svojega rojstva je praznoval včeraj ces. svetnik in župan kranjski, g Karel Šavnik, V ta namen sta se mu poklonili deputaciji obe. odbora in gasilnega društva. Naj bi ostal čil in krepak ie mnogo let!
Poročil se je 19. t. m. g. Ivan Levičnik, mar v Kranju, z gospico Marijo Plaveč iz Novega mesta.
Zaključni vesček plesnih vaj Sokola, Merkurja in Čitalnice se vrši v torek, dne 1. svečana ob pol 9. uri zvečer v prostorih Narodne Čitalnice v Kranju. Vstopnina 2 K, dame proste. Obleka promenadna ali sokolski kroj. Pri plesu svira slavni ljubljanski oktet. Kakor vsakoletni zaključni venček teh vaj, nam obeta tudi letošnji obilo zabave, na kar se vse, kar ljubi prosto in neprisiljeno zabavo, posebno opozarja. Venček ae vrši v prenovljeni dvorani, ki se je za ta večer še prav posebno okusno dekorirala. Vabila so se razposlala ta teden in če bi kdo, ki bi se rad udeležil tega venčka, stečajno ne dobil vabila, naj se oglasi pri voditelju plesnih vaj, g. Francu Grobathu mL Ker je tudi gmotno stanje precej slabo in ker utegne biti ta prireditev res zabavna, se pričakuje, da pohiti v čitalnično dvorano na ta večer vsak, klor le more.
Umrl je danes trgovec g. Albin Rant. N. v m. p. 1 Ob morski obali. VIII. velika |maikarada telovadnega druitva »Sokol* z ženskim oddelkom v Kranju. Dodatno k svojemu zadnjemu poročilu nam je pripomniti, da smo imeli precej sreči izvedeti o podrobnostih za maskarado. Dvorana sama bo
primerno okrašena in bo na gornji strani naslikana prostrana morska obal s svojimi pečinami in penečim se morjem. Kakor vsako leto, bo preskrbel tudi letos tonski oddelek, da se poskočni in gledajoči svot primerno okrepča in pridobi večjo odpornost Šotor z jestvinami bo v mali dvorani pod stopnjiščem, šotor za pijačo pa v veliki dvorani ob vhodu na desno. — Izza kulis smo izvedeli, da pripelje velika vojna ladja veliko množico mornarjev, zabavni čoln pa mornarje in mornarice. Slikovita skupina ribičev in ribičk bo ta dan mirovala in se bodo morski raki in žabe Ishko mirno zabavale v njih druščini. Tudi cigani ta dan ne bodo kradli, ker bodo v strahu pred nabrežoo policijo. Zanimanje med občinstvom je jako veliko in tajin-stveno šepetanje in hitenje nam obeta še mnogo zanimivosti. Veselo in zabavno prireditev naj poseti vsak, bodisi plesalec, neplesalec, oženj en ali ae-oženjen in prepričan je lahko že naprej, da se mu bo nudilo vsega v izobilju. Vabila se razpošiljajo. Ko bi pa kdo ne dobil vabila, naj se mu ne obesi nos, ampak pohiti naj ponj k bratu tajniku Franu Grobathu ml. — Predprodaja vstopnic v trgovini Ferd. Sajovica v Kranju. Posebno maskam se priporoča, da si prej preskrbe vstopnic, da se ne bo treba demaskirati pred za to določenimi odborniki.
Občni sbor kranjsko podružnico slovenskega planinskega društva se vrši v petek, dne 4. februarja ob Vi8- uri zvečer v prostorih Narodoe čitalnice v Kranju. Prijatelji planinstva dobro došli!
Prsmsmbs pogosti. Zumrovo hišo štev. 24 z gostilno je kupil gosp. Lovro Rebolj v Kranju za 52.000 kron.
Ustanovni shod podružnice Zveze jugoslovanskih sslesniearjsv se je vršil minulo nedeljo v kolodvorski restavraciji. Navzočih je bilo 30 železničarjev iz Škofje Loke, Tržča in Kranja. Gospod Hochmnller iz Trsta je razložii postanek, namen in smoter druitva Zveze jugoslovanskih železničarjev. Temu poročilu je sledila kratka debata, na to pa se je izvolil podružnični odbor, in sicer predsednikom Mlakar, podpredsednikom Kramaršič, zapisnikarjem Jos. Fugina, blagajnikom Logonder, odbornikom Ažman, Fr. Prosen in Vrhovnih, namestnikom Ulčar in Mrak, pregledovalcem računov ps Sumi in Vanič.
Plesal venček priredi prostovoljno gasilno društvo v Stražišču na Svečnico, 2. svečana 1910 v prostorih gostilne gospe Šmidove v zvezi z burko v dveh dejanjih »Trije ptički". Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 20 h, vstopnina k igri: sedeži 40 h, stojišča 20 h. Uniformirani člani so prosti. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo orodja, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor.
Občinsko volitve v staroioikt obetat, ki bi se imele 25., 26. in 27. t. m. vršiti, so radi pre-obilega snega prelotene na nedoločen čas.
V Kamniku uvedejo na dekliški šMrirazredoici nerazdeljen dopoldanski pouk.
V Naklem je umrl ondotni župan Košir, ki je načeloval nakelski občini celih 36 let. Lahka mu žemljica I
Z Jesenic. Tamburaški zbor jeseniškega Sokola priredi dne 1. svečsna 1.1. v salonu gostilne pri Mesarju plesni venček. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ker uživa ta mladi, tamburaški zbor na Jesenicah in okolici mnogo simpatij in je navezan na vsestransko podporo v svoj procvit, zato se je nadejati, da se udeleži venčka mnogo občinstva. — Jeseniški diletantje rabite v nedeljo popoldne, L j. 23. L m., v Radovljico, kjer uprizore na Jesenicah igrano dramo »Mladost*, »Slovenec* napada to duhovito dramo z »vlačugarsko* igro in «f«rba» javnost, da so jo na Jesenicah uprizorili Sokoli. Resnica je, da so jo uprizorili le inteligenti, ker Sokoli, ki pa so tudi zelo inteligentni in izvrstni igralci, letos sploh nič ne igrajo. »Slovenec* vidi sploh povsod samo Sokole, toda bolj ko jih blati, tem močnejša je vez med njimi, ker se vedno bolj zavedajo avoje značajaoati in važnosti idej, ki jih zastopajo.
Volltov župana za občino Breznico se je vršila minuli ponedeljek. Zupanom je bil izvoljen posestnik Janez Finžgar. S tem se je župniku dopolnilo, česar je tako želel, da bode imel pred nosom županstvo, seveda pod njegovo komando. Novo županstvo naj pa sedaj skrbi v prvi vrsti, da napravi vodovod po občini, izposluje pri drl žel. namesto tiste »kolibe* čakalnico v Žirovnici. To ao gotovo opravičene zahteve občinstva. Pričakujemo !
Omizje »Trta* v Badevljtel priredi na pustno nedeljo, dne 6. svečsna svoj drugi plesni večer z komičnimi prizori i. L d. v restavraciji gosp. Legata v Lescah. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo. Ves pobrani denar se pošlje v obrambni sklad. K tej domači neprisiljeni za-babavi najuljudnaje vabijo rodoljubi.
Bralno dntitvo na Bled« priredi na Svečnico, 2.1.1. februarja v Kapsovi gostilni v Oradu predpustno zabavo z mnogovrstnim sporedom: gledišče, pesmi s slikami, nastop ruskega atleta, ksilofonu' itd. po odmoru ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 50 h.
Na Bohinjski Bistrlol je sankali šče izborno pripravljeno. Ker igra prihodnjo nedeljo in na Svečnico popoldan vojaška godba iz Gorice na sankališču, se pričakuje obilo sankačev«
Is Zabile«. V zadnjem «Laziljobu* ss faj-mošter Čik, znaša čez žabniške fante, ker so si ustanovili društvo »Fantovska straža*, ki ima namen gojiti napredne Ideje. Seveda bi bilo Cika ljubše, ko bi se fantje zapisali v njegovo društvo, kjer »Marinarice* špilajo »tejater*. Svetujemo mu, naj nekoliko več skrbi obrne nanje, da ne bodo plesale po gostilnah in kadile cigarete. Pa saj na katoliški podlagi je vse dovoljeno.
Prostovoljno gaailae društvo v Zabalci priredi na svečnico, dne 2. februarja plesni venček v gostilniških prostorih g. Janeza Zakotnika p. d. pri »Anzelcu* na Trati poleg kolodvora. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina 1 K. Za gasilce v kroju 50 vin. Dame proste. Čisti dobiček je namenjen v poplačilo gasilnega doma.
Planinski ples, ki se vrši dne 1. februarija L L na večer pred Svečaico v »Narodnem Domu*, bo tudi letos prava ljudska veselica, ki bo nudila vsakomur neprisiljeno zabavo. Odbor preskrbi kar najboljša okrepčila, pristna domača vina in izvrstne mrzle jestvine. Dvorana in paviljoni bodo primerno okrašeni, najlepši cvet bode pa seveda mnogoštevilen krog pri paviljonih sodelujočih dam. Zbirajo se šaljive skupine, domači godci, nastop planincev se izvrši kot gorenjska svatba. Zaleti je torej, da pride kar največ obiskovalcev v narodnih in planinskih nošah ter se pridruži veselim svatovalcem. Ker je določen čisti dohodek planinskega plesa sa tako nujne naprave našega Planinskega društva, pričakujemo, da se planinskega plesa udeleži vsak prijatelj planinstva in domače neprisiljene zabave.
Mednarodni muej sa fsmske siaastve v Postajal. Knez Ernest Windischgratz je prevzel pokroviteljstvo odbora za zgradbo mednarodnega muzeja za jamsko znanslvo v Postojni.
Spomenik bratoma dr. Gustavu in dr. Benja-ninu Ipavicu, slavnima slovenskima skladateljema, se naj postavi, tako je citati v dolgem oklicu, ki smo ga te dni prejeli. Darove sprejema Glasbena Matica v Ljubljani.
Kjer sta v redu tek, prebava, Sta telo In duša zdrava! Torej: Da ne boš bolan, VžlvaJ pravi „FLORlAN".
Želodčni liker
je pripravil tek In prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
LjudskaVkakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. . »4-80.
Naslov za naročila; »FLORIAN«, Ljubljana.
Postavno varovano.
mOdda se s 919 1* svečanom SIS
lepo mcbliraua soba
lil) eventuelno tudi ss I t f t • • • •     Jako dobro hrano.     * * * *
Kje? pove upravništvo .Gorenjca". 4*
Učenca
s popolno oskrbo sprejme takoj
Ivan Levičnik
40 8—1 tiaro«- v JCrE&r* ju.
Po ceni se proda
ieksil
47 a_i        (zadnja izdaja)
in železno blagajno S. j.
Več se im pri Lovni Rebsljn ? iranju.
33
Huda ura.
Po culi zapadni in južni Evropi to imeli zadnje dol silno slabo vreme, ki je povzročilo no Francoskem, Španskem in Italiji velikansko škodo in mnogo nesref. ? Parizu so imeli, kakor v mnogih drugih francoskih krajih, veliko povodenj.
Pričakujejo, da se bo naraščanje vode ustavilo tele čez 24 ur ter da bo začela voda potem upadati, če ne bo novega deževja. V Parizu skoro Vsako nre preplavi voda nove vrste kil in cest. Polletja zahteva od prebivalcev ogroženih ali deloma preplavljenih stanovanj! da jih zapnste, toda ljudje se branilo. Okoli 4000 telefonskih zvez v Parizu je pretrgamo, tudi zveze z zunanjim svetom večinoma ne delujejo.
Grozen vihar je razsajal po Španskem. Blizu Valendje je bilo razrušenih več hlS. Več ribiških bark se je potopilo. V Nova« je snežni vihar dohitel več oseb, ki so zmrznile. Promet na železnici je ustavljen. Vihar je razdejal tudi več hii blizu Barcelone in tudi tam je železniški promet ustavljen. V Bilbao meče morje na kopno ostanke razbitih ladij.
Viharji in povodnji v srednji in južni Italiji Se vedno trajajo, ne da bi kaj pojenjali. Posebno je prizadeta tirenska oba). Promet v pogorju, kjer močno sneži, je na mnogih krajih pretrgan. Na li-gurski obali so viharni morski valovi poplavili in podrli več hii v krajih Rizza in S. Štefano. Prebivalci so se mogli ie prsvočasno refHi.
Visoka plima je v San Romo in v okolici napravila veliko škode. V San Štefanu so vse biie v nevarnosti. V Rivo Ligure se je zrušila ena hiša, druge so pa poškodovane. Prebivalstvo je zapustilo vse hiše ob morju. Gesta, ki veže obe vasi, je v razdalji 15 m popolnoma razdejana.
V Zepčah v Bosni se je 20. t m. pojavil silen vihar, ki je raztrgal in r a znašal kmečke koče ter razkrival hiše. Takega viharja ni bilo več desetletij, ker je kraj od več strani zavarovan s pogorjem.
Vihar je porušil novozgrajeno opatijsko cidovje ob pristanišču. Pri Sv. Jurju je tudi porušeno ob obrežju tako novozgrajeno zidovje in je ondi škode 30 000 kron.
V gostilni na zgornji gorski cesti čez Veliki St. Bernhard je velik snežni plaz zadušil gostilničarja. Spal je v postelji, ko je pridrl plns, udri okna in nspolnil sobo s snegom. Vsled pomanjkanja zraka se je v postelji zadušil.
Pariz, 27. januarja. Povodenj v Parizu je vedno večja. Voda je zopet narastla za 60 cm tako, da je na nekaterih mestih že 9 m visoka. Promet
6povsod onemogočen. Voda je udrla že v mestno So. Muzej v Louvru je v veliki nevarnosti. Tudi iz okolice prihajajo jako vznemirjajoče vesti. Vse kaže, da se bo voda Mame združila z vodo Seiae. Bati se je, da voda naraste še za en meter. Mnoge jetnišnlce in bolnice so tudi že pod vodo. Veliko paniko je povzročilo, ker so se podrli obrambni
Na debelo In drobno!
ŠolsK« potrebščine
vseh vrst priporoča po najnižjih cenah galan* terijska in modna trgovina
Anton Adamič
galanterijska in modna trgovina
43
18—1
RR AN J :: Glavni trg.
Posebno ugodne oene
s& dijake!
Elobufce, čepice, srajce, kravate, ovratnik«, lapestolce, naramnice, nogavice, 1 iepne robce, glavnike, denarnice, mila in drago toaletno blago, krtače, torbice i. t. d..
Teloraibi čevlji r veliki izderi I
:: Cene znatno nizke! .. > Postrežba točna in solidna!
Ha debelo In drobno!
zidovi okolu kolodvorov. Listi opozarjajo prebivalstvo, nsj pije iz vodovoda samo prekuhano vodo, ker se je bab', da ae legar epidomično razširi. Listi označujejo velikansko povodenj kot narodno nesrečo, kakršne na Francoskem ni bilo, kar svet stoji in ki vse dosedanje prekaša. Po ulicah gospodarijo spati, ki so udrli iz svojih podzemskih skrivališč in je proti tem roparjem morala nastopiti celo kavalerija. Pretresujoči prizori so bili v zaporih justične palače posebno v ženskem oddelku, in v bolnicah, kjer imajo blazne.
Pariš ped vedo. Pariz, 28. januarja. Sena je še narasla, povodenj se je v mestu in okolici močno razširila Nemško poslaništvo ao morali izprazniti, ker je bivanje v njem postalo nemogoče. Lionska železnica vozi le do afaisono Alfort Vas Mortmely so prebivalci zapustili. V Viliart pri St, Etienau se je vsled povodnji podrlo neko poslopje in zasulo več delavcev. Dva sta mrtva, trije so ranjeni. Boulevard Bertbier in obrežje des grads Au-gustins je popolnoma pod vodo. V okraju Gard narašča povodenj. V Savenah sneti močno.
Pariz, 28. januarja. Premet čez mostova Sol-ferino in des arts je radi nevarnosti prepovedan. Trg pred palačo Bourbon (parlament) je ves poplavljen. Poslance so morali nositi v zbornico. Ker je vsled povodnji mnogo tovarn zaprtih, je nad 100.000 delavcev brez dela. Živil že primanjkuje, draginja velikanska. Pred nekaterimi pekarnami so bile burne demonstracije radi podraženja kruha.
Neurja na Španskem. Madrid, 28. januarja. Is mnogih krajev se javlja sneg in toča. V pokrajini Saragoasa je sneg cel meter visok.
Iz Bilbao in San Sebastiana na Španskem prihajajo nove vesti o velikih opustošenjih. Mnogo oseb je utonilo.
Listnica uredniiffa.
«Ni», Jesenice: Glede Vašega predloga prida osebne enkrat gor naš odposlanec.
Vale k: Pričakuješ se prihodnji pondeljek ob označeni uri v Ljubljani na južnem kolodvoru.
G.Tomažu Potočniku, župniku na Breznici: Pride prihodnjič.
G. V. Baloh, Žirovnica: Potrjujemo, da nass Vi niste poslali zadnjega dopisa it Bresnice.
Loterijska srečka dno 22. Januarja 1.1.
Trst     33  50  59  83 80
Pozor.
Pozor.
80.000 parov čevljev. 4 »aro eevljev same K S*—■
Ker je več tvornic ustavilo delo, sem dobil naročilo, da spravim večjo množino pod tvorniško ceno v denar. Dobavim vsakomur 2 para moških in S para ženskih čevljev na trakove: rjave ali črne, galosirane s kapicami in s močno nabitimi podplati, elegantni in po najnovejši msoni. Velikost po številki. Skupaj 4 pari K 8*—. Razpošilja se po povzetju. Razpošiljalnica čevljev:
P. Last, Krakov Itev. 84/8.
Zamena dovoljena, ali denar nazaj. 84 8—2
Stanovanje
2 sobi, kuhinja, drvarnica in prostoren magacin se odda.
Kje? pove uredništvo ,Gorenjca'.   808 8—8
Opravilna številka £ 481/9
14
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 24. januarja leta 1910, opravilna številka E 431/9|15 se prod«
dne 7. februarja 1910
dopoldne ob 9. uri v Kranju, Glavni trg štev. 132
na javni dražbi
različno manufakturno blago
Reči se smejo ogledati dne 7. februarja 1910 v času med 8. in 9. uro dopoldne r Kranju na Glavnem trgu štev. 132. 40
C. kr. okrajna sodnija v Kranju, oddelek III.
dne 24. januarja 1910.
Preklic«
j
Jaz podpisana Katarina Eržen iz Britofa, hiš, štev. 47 obžalujem in preklicujem obdolžitev Uršule Čimžar iz Britofa zaradi obdolžitve tatvine 7 goldinarjev.
■
■
39 1
KRANJ, dne 25. januarja 1910.
Katarina Eržen.
Line 5909:  aeiata. leolajnn najvišja priinanje
R.Wolf
Magdeburg Bnokan
FUialka Dun&Ji mm>m- aui 21
Vozeči in stoječi polnoparci in patentirani
loKowoWH«a vroči par
z 10 do 800 konjskih sil. Najbolj gospodarski, najtrpežnejši in najsigurnejši stroji na moč za 249 28—8
ose industrijske In gospodarske obrata.
Skupna itdelava nad 680.000 PS
Priporočamo našim gospodinjam pravi :Fft#WGX0Y. kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
ansf»ttf itaviiltv.
::     Našim rodbinam priporočamo ::
KolinsKo ciKorijo.
Proda se
890 6 -7
Co85čCi»M5a
štev. 84 v Kranja.
Ve« te poiîve pri lastniku I. Cefa v Kranju.
Zlati sfctiajf : ttrlii, farii, |i» Iti. ^>
Najboljše kosmetlčno
ZObOčIstllno ^ sredstvo
Jzdelovattlj
0. Ssydl
Ljubljana, Spitol.-Stritar.ul. 7
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
Kneckj posojilnici
v LjnMiaal
(aasproti Figovca:: v lastni blil:: Dunajska cesta.) Kmečka posojilnica ▼ Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vloge se obrestujejo po *y|i.
HV kmečki posojilnici je naloženo II že nad 16 milijonov kron.   :: II Beservni naklad Čez 800*000 kron*
Za varnost pa Se neomejeno jamči nad 8000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 40 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—6
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga        10 52-52
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroja in kolesa
Ceniki na sahtevanje taatonj.
Glinaste peči
88 52-88
štedilnike, banja m kopali, kakor tudi Upe, vaša In druge glinaste izdelke v vlek barvah, trpežne In oene priporoča
Josip Pogačnik v Radovljici
krojaški mojster
Odlikovan 1909 na razst&.ak v Londona In v Parizu s prvim darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem In veliko zlato kolajno.
Avgust Drelse
prva in najvoftja tovarna pooijn glinastih izdatkov v LJubljani.
DDDDDDDDDD
Električna gonilna sila.
Tovarna sijsatib barf, laka is lirada
Brsta Eberl 3
erkosiikarja, laJrirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
Ijubljasa
nasproti hot. »Union1
Ustanovljeno 1842. |62—21
Telefon 164.
:::::::::
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, turistovsklh in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata naloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in osno ter se sprejemajo popravila.
Specijaiist v Izdelovanja Inkov ii uioiull sakeij.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po tebi naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvdki in postal bo stalen naročnik. 86 62-M7
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, isfrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 62—9
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
209 52-28
gjfgj trgotiM m lereijskem.
Rudolf Rus
nrar v Kranju
Nikl Boakopf uro od 4 K naprej
„    Cilinder   „ „   5 „ „
Srebrno „      „ „ v „
„    Anker „ „ IS „ „
Ustanovljeno leta 1885.
Martinova cesta 20 f£   Catift Martinova oesta 20
Postajališče električne cestne SSOS»a8V5U      železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—21
LJUBLJANA ::: Zalagate!! društva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
Bogata zaloga pohištva fitke trste v vseh cenah. ü$ls~ dala, stika r vteh
velikostih.
Popolna oprava za vile, Špeoljallteta: QostilnlSkl stoli.
Pohlttvo li ieleza, otroške postelje In vozički  po vsaki cenj.
r*&J» .tes
mm
Slodrool Iz Učna-tega omrežja, afri-oanske trave ali Ume, prve vrste vedno v zalogi.
\Za spalno tobo od 180 Ud. naprej. Dlvan z okraski.
'Oprava za Jedilne sobo, salone, pred-tsobe,oele garniture.
it tono i postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
spedJal'Itete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In r /. nadstropju, Čudovita poceni sa hotele, vlit In za letovišča 02 04.
JU zavite Cirit-Mct«ao«c ifszoe!
TrgoTsko-ebrioa banka v Ljibtjani
registrirana zadruga z omejenim jamstvom.
Uradni prostori: Šelenburgova ulica i      (pri »Maličn").
Vplačani deleži K I0I.8B0.
Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne
vloge do dne dviga po 47,%; rentni davek plača
zadruga sama. Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi
stranka čekovno knjižico. Daje posojila na najrazličnejše načine.
Ravnotam Menjalnice: Zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne
vrednostne papirje, srečke i. t. d. Nakazila v Ameriko Eskomptira trgovske menica. Preskrbuje vnovčenje menice, nakaznic, dokumentov
i. t. d. na vsa tu- in inozemska tržišča. Izdaja izkaznice. 10 12—3
Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni.
Uradne ure vsak dan dopoldne od 9. do 12. ter popoldne od 3. do 5.
ZoboidrairsliM atAlf A obotehnlšU :: AimjV
dr. ÖWard GlotofoiK
▼ Kranju      220 52—21 je slavnemu občinstvu na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
JOS. WEIBL
J. Sproitzerjov naslednik
LJUBLJANA,
eBlosMŠHaro-ven    ulica    sit. 4.
sumiG-oottio ii kontrokcllito klloCavalCaretvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike i. t. d.
Specijaliteta: 76 52-27
valj ioni zastori (Rollbalkon).
Priložnostni nakup.
Umetni mlin. • • Žaga. • • Kovačnloa.
Klin |e sezidan po najnovejše« sistemu, Jako dobro opravljen, brez konkurence In ima dela v Izobilju. Žaga Je opremljena s clrkularnlml In dragimi žagami. Kovačnica Ima vse orodje in stroje. ======= Zraven spadajo tudi travniki, nfive In vrtovi.
Proda sejako vredno radi rodbinskih razmer.
Vpraša naj ae pri 251 20-15
JosIdu Kremser. posestnika *******
va y *    1 Lavamund, Lavantlnska dolina,
Koroško. — Dopise se proal v nemškem Jeziku.
Dendrin
aa uničenje bolesni  in Škodljivcev na sadnem drevju.
Obnese) se je posebne proti zajčji Škodi.
Prospekti gratis. 294 8—6
Zavoj za poskuSojo brutto 5 kg franko 4 K.
Tovarna karboltneja R. Avenarius aaattttra, Mitja avstrijske.
Zaloga pri Fr. Dolens, Kranj.
Tönnies
v Ljubljani T
mvarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žago In atrojo za obdelovanje lesa. Franci. - turbine osobito . za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
■
POSOJILNICA V RADOVLJICI
Rezervna naklada Unaia:
S192111 i
brez odbitka realnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57«% ali z V/t amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Denarni promet ▼ lotu 1908:
ti
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
od 8.—12. uro dopoldne
in od
2.-6. uro pop. izvzemši
nedeljo In praznike.
Pofitno-branilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Izdaja kojosorcrj «Goreajca».
Odgovorni urednik Mir o slav Ambro i i t,
Lastain« in Usek Iv. P?. UapreU v Kranju,