Pobtnlna placana v gotovini Cena 1.50 Din Izhaja vsak petek ob 17. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 550 Din, za inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: Celjc, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Šftev. X. Celje, petek X. januarja XQ37 Leto XIX. 1937 CELJE, 31. decembra Leto 1936., razdobje usodnih dogod- kov na svetu, razdobje nemira, neza- upljivosti in mogočnih trenj, je izteklo v večnost in v novi negotovosti na- stopa novo leto. Tako je sedaj dana prilika, da vsai bežno, v grobih obri- sih pregledamo človeško snovanje in nehanje v preteklih dvanajstih mesecih. V naši državi se je v letu 1936. na- daljevalo sredi leta 1935 pričeto po- mirjenje naroda, demokratizacija vsega javnega življenja ter uvajanje reda, svobode in svoboščin, Položaj našega gospodarstva je karakterizirala svetovna gospodarska kriza obenem z našo denarno krizo in težkimi posle- dicami sankcij. V to dobo spadajo tudi razne stavke in elementarne nesreče Po- litični položaj je krenil v pravec spo- razumevanja med Združeno opozicijo, ki je postavilo problem nove notranje ureditve našega državnega življenja. Vse to je v razvoju, ki pa napreduje počasi, ker so vprašanja težka in za- preke velike. Morda nam bo leto 1937. prinese nujno potrebno konsolidacijo notranjih prilik, ki bi omogočila vse- splošno okrepitev našega narodnega življenja in enakopravno, svobodno iz- življanje pozitivnih elementov v vseh predelih na5e države. V evropski politiki je vzbudila mnogo razburjanja okupacija Abesinije po Ita- liji, ki je bila izvršena kljub sankcijam, ki so zlastt manjše sankcionistične dr- žave hudo prizadele, in kljub papirnati avtoriteti in moči Društva narodov. Oigantska borba rned komunizmom in avtoritativnimi silami, v kateri se ta- kozvane velike demokracije še niso prav odločile, je dobila posebno vidno obliko v Spanski državljanski vojni, ki je razdelila narod v dva sovražna tabora, v katerih igrajo veliko vlogo zunanji akterji omenjene gigantske borbe. Tako grozi iz Španije nevarnost požara po ostali Evropi. Ta nevarnost je tem večja, ker postaja Spanski pro- blem — evropski problem. Društvo narodov tudi v tem usodnem času ni našlo učinkovitih mer, kakor jih tudi ob drugih prilikah ni moglo najti. Po- leg mrzličnega oboroževanja se opa- žajo v Evropi številne diplomatske akcije velikih interesentov, ki skušajo pritegniti čim več držav in tako okre- piti svojo moč na zunaj. Združene dr~ žave Severne Amerike nadaljujejo na- sproti Evropi v glavnem vlogo opazo- valca, uvedle so pa velikopotezno ak- cijo za zunanjepolitično zbližanje in enotno udejstvovanje vseh ameriških držav. Japonska pospešuje svoje po- litično in gospodarsko prodiranje v Kino. Tu hoče iztrebiti močne ruske uplive in se pripraviti na uresničenje svojega velikega sna. Morda bo že bližnja bodočnost pokazala, ali so ja- ponski računi pravilni. V Srednii Evropi se že dalje časa pojavlja skrita tekma za povečanje u- pliva velikih interesentov, ki imajo svoje posebne poglede na ureditev po- dunavskega problema. Opaža pa se tudi smisel za gospodarsko zbliževanje podunavskih držav, dočim na drugi strani na Balkanu že lepo napreduje politična in gospodarska osamosvoiitev in konsolidacija, ki je pretvorila Bal- kan v ototok miru v razburkanem va- lovanju Evrope. Nič kaj razveseljiva ni dedščina, ki nam jo je zapustilo staro leto. Kljub temu pa moramo stopiti v novo leto s pogumom, vedrimi lici in upanjem, da nam novo leto morda vendarle prinese po tolikih letih tavanja, brid- kosti in trpljenja vsaj pričetek med- sebojnega zaupanja, pomirjenja in trez- nega, smotrnega dela za gospodarsko, politično in kulturno obnovo težko preizkušenega sveta. R. p. Fond za zimsko pomoč CELJE, 31. decembra Kakor vsa večja mesta, ima tudi Beograd svoj akcijski odbor za pomoč in podporo revnim in brezposelnim. Na zadnji seji tega odbora, kateri sta prisostvovala predsednik vlade dr. Sto- jadinovic in minister za socialno poli- tiko in narodno zdravje g. Dragiša Cvetkovič, se je posebno podčrtala potreba, da se izda uredba ministrskega sveta, ki bi za vso dižavo enotno or- nizirala to delo in mu dala trajno osnovo. Gosp. minister za socialno politiko in narodno zdravje je v tem smislu na- povedal novinarjem ustanovitev nove- ga fonda za zimsko pomoč. Po njegovi napovedi bo vladina uredba vsebovala določilo, da mora temu fondu odsto- piti eno svojo enodnevno plačo na leto vsakdo, ki je pri nas zaposlen. Na ta način se računa z letnim dohodkom 50 milijonov dinarjev, s katerimi bi ta fond razpolagal in ki bi ga upravljal odbor, sestoječ iz zastopnikov mini- strstva za socialno politiko, glavne kon- trole, Državne hipotekarne banke in zastopnikov vseh večjih mest v državi. Pravi se, da je pričakovati, da ne bo v Jugoslavs niti enega človeka, ki bi trpel pomanjkanje in bil lačen. Mi v dravski banovini imamo vrhu tega itak že dajatve za banovinski bednostni fond, pa se upravičeno bo jimo, da pomeni novo se snujoči fond za zimsko pomoč ponovno obremeni- tev naših delovnih slojev, ki ne bo socialno pravično urejena in nas bo v večji meri obremenjevala, Nekoliko čudno se čuje tudi napoved nove uredbe, ki po- meni novo obdavčenje, v času, ko za- seda Narodno predstavništvo in ko je sklican finančni odbor Narodne skup- ščine, ki bi bil gotovo poklican, da o tako važnem vprašanju razpravlja in sklepa. Organizirana pomoč bednim in brezposelnim po javnih delih je nujna, biti pa mora zgrajena tako, da bodo k temu pritegnjeni oni, ki od svojega zaslužka in imetja morejo prispevati, in da bodo enakopravno v vseh pre- delih države te pomoči po javnih de- lih deležni vsi tisti, ki so te pomoči resnično potrebni. Ako že govorimo o tem novem fondu za zimsko pomoč, ki naj uspeSno na- domesti razne dosedanje ločene akcije privatne iniciative in dobrodelnosti, moramo odločno in jasno podčrtati, da je nemoralno, ako se daje iz takih ali sličnih fondov miloščina zdravim ljudem, ki so sposobni, da bi si z de- lom zaslužili svoj kruh. Tak fond bi smel dajati podpore samo bolehnim, za delo nesposobnim in starim obu- božanim ljudem, ki bi tudi v normal- nih prilikah ne mogli najti zaposlitve in zaslužka. Nedopusten greh pa je, ako se daje miložčina 2dravim in krep- kim ljudem, ki jih taka miloščina po- nižuje in demoralizira, ker uvaja ono danes tako tipično pohajkovanje in beračenje od hiSe do hiSe, ko zdravih ljudi ni več sram beračiti, odklanjajo pa delo, ki ne odgovarja njihovi pro- fesiji in ki ni po njihovih zahtevah dovolj plačano. V to bolno stanje, ki je pri nas v Sloveniji dobilo že muč- nega in nevzdržnega razmaha, je treba nujno uvesti Ieka. Družba je dolžna, da daje zdravim ljudem možnosti dela in zaslužka in da podpira onemogle in za delo nesposobne. Pomanj- kanje javnih del občutimo mi v Slo- veniji dvakrat hudo ba§ letos, ko imamo za seboj izredno neugodno letino, ki nas kot agrarno pasivni del države Se bolj zadene. V naših industrijah smo Se daleč od normalnega stanja, in na desettisoče delavnih rok Se vedno za- man čaka na delo in zaposlitev. O vsem tem morajo resno razmiSljati oni činitelji, ki danes odločajo o usodi države, pa tudi o usodi naSih krajev in naših ljudi. Politični pregled p ObČinske volitve v Zlbikl raz- veljavljene. Pri občinskih volitvah v Zibiki dne 18. oktobra je zmagala kan- didatna lista JRZ. Opozicija se je proti veljavnosti teh volitev pritožila na u- pravno sodišče v Celju. SodiSče je pri- tožbi ugodilo in volitve razveljavilo in sicer prav iz istih razlogov, kakor je tudi razveljavilo občinske volitve v Dobovi pri Brežicah. Tudi v Zibiki se morajo v teku enega meseca vrSiti nove volitve. Če bo opozicija složna in se bo krepko lotila agitacijskega dela, ji je uspeh zagotovljen. Kakor čujemo, vrsta razveljavljenih občinskih volitev §e ni izčrpana, ker se je 5e več drugih občin pritožilo na upravno sodiäce v Celju zaradi popolnoma ena- kih pomanjkljivosti in nepravilnosti v volilnem postopanju. p O položaju v Srednji in Južnovz- hodni Evropi je objavil pariški »Temps« zanimiv uvodnik. V njem pra- vi med drugim: Od vzajemnosti Male antante je v veliki meri odvisna usta- ljenost Srednje Evrope. Gotovo je, da bi sleherna kršitev določb trianonske- ga miru pomenila ogražanje vseh treh držav, kajti poslednji smoter srednje- evropskih držav, ki so nezadovoljne z državnimi mejami, je oslabitev Male antante. Iz gospodarskih razlogov se v politiki Beograda, Prage in Bukarešte lahko sicer pojavijo različne t^ežnje, toda nihče ne sme pozabiti, da so vse tri države vzajemne v vseh bistvenih podunavskih vprašanjih. Prožnost na- sproti posameznim nanovo nastalim položajem v Srednji Evropi je Mali an- tanti celo potrebna, ako naj se z uspe- horn postavi vsem nevarnostim v bran. Zato je tudi prav, ako ostanejo stiki, ki spajajo vse tri države, bolj splošne- ga značaja, ker se bo Mala antanta na ta način lahko laže vključila v splošna prizadevanja za ohranitev miru. Ne- dvomno je potrebno urediti razmerje Male antante do Italije, ker si brez ita- lijanskega sodelovanja ureditve podu- navskega vprašanja ne moremo misliti. Nič manj potrebno ni sodelovanje s Poljsko. p Spanski problem. General Franco je pred dnevi sporočil, da bo preprečil vsak pomorski dovoz za madridsko vla- do. Obvestil je vse tuje zastopnike, da imajo njegove vojne ladje nalog, na- pasti vsako tujo ladjo, ki bi se bližala pristaniščem, ki so v rokah madridske vlade. Prišlo je že do prvih resnih na- stopov na morju. V soboto pa so voj- i ne ladje madridske vlade ustavile v bližini Bilbaoa nemški parnik »Palos«, ki je vozil material za generala Fran- ca. Na intervencijo nemške vlade so parnik naposled izpustili, pridržali pa so veeino tovora. Na madridski fronti se vojna sreča menjuje, doslej pa no- bena stran ni mogla doseči večjih uspe- hov. Anglija in Francija si prizadeva- ta doseči nevtralizacijo španskih do- godkov, Italija in Nemčija pa izjavlja- Pav tako kakor žena moža prisili k molku bonbon kašelj PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB ta, da ne moreta dopustiti, da bi bolj-i Sevizacija Spanije ogrožala sosedne države. Domače vesti Mnogo sreče in veselja v novem letn želita vsem cenj. čitateljem, in- serentom in sotrudnikom uredniŠtvo in aprava „Nove Dobe" Današnji Stevilki smo priloŽili stenski koledar za leto 1937. PoStne položnice smo priložili da- našnjj Stevilki za vse naročnike, kt prejemajo »Novo Dobo« po poSti, Cenj. naročnike, ki so v zaostanku, prosimo, da bi nam do 15. januarja zanesljivo nakazali zaostalo naročnino in tudi naročnino vsaj 5e za mesec januar d Županska zveza zopet ustanov- ijena. V Ljubljani se je vrSil ustanovni občni zbor Županske zveze, ki se ga je udeležilo okrog 200 novo izvoljenih županov in občinskih odbornikov. Iz- voljen ie bil tudi odbor ter so v njem prevzeli funkcije razni župani, ki so ali od vlade imenovani, ali pa so bili iz- voljeni v svobodnih volitvah 18. okto- bra, 25. oktobra in 6. decembra 1936. d Povečanje Izdatkov za prosveto. Novi državni proračun vsebuje predlog za postavitev 800 učiteljev na narod- nih Solah, 100 suplentov na srednjih Solah in 75 moči za veterinarsko fa- kulteto in razne umetniške Sole. Od teh novih postavljenj bo odpadlo torej tudi izvestno Stevilo na naSo banovino, vsaj kar se tiče osnovnih in srednjih šol. d Uredba o minlmalnih mezdah je bila sprejeta v sredo na seji gospo- darsko-finančnega odbora ministrov. d Novl bankovci po 500 Din z da- tumom 6. septembra 1936 bodo prišli v promet 1. januarja. ' d Nov Clan banovlnskega sveta. Z odlokom notranjega ministrstva je bil razreSen dolžnosti člana banovin- skega sveta dravske banovine za bivši metliški srez g. Jože Nemanič, posestnik v Želebeju. Z istim odlokom je bil po- stavljen za člana banovinskega sveta za Skofjeloški srez g. Lovro Planina, posestnik, trgovec in dežnikar v Škofji Loki. d Fran Novak f. V sredo je umrl v Ljubljani gimnazijski ravnatelj v p. g. Fran Novak, zaslužen kulturni de- lavec in utemeljitelj slovenske stneno* grafije. Pokojni je 22. oktobra dopolnil 80. leto svojega plodonosnega življenja. Bodi mu ohranjen nadvse časten spomin! d Proglasitev tujskoprometnlh kra- jev. Minister za trgovino in industrijo je na podlagi pravilnika o proglasitvi tujskoprometnih krajev proglasil v dravski banovini za tuiskoprometne kraje v ožjem smislu : Brezje, Brežice, Celje, Cerknico, Črno, Dolenji Logatec, Dravograd, Mežico, Gornjo Radgono, Gugtanj, Jesenice, KoČevje, KrSko, Lju- bliano, Ljutomer, Marenberg, Maribor, Metliko, Mozirje, Novo mesto, Ormož, Pianino pri Sevnici, Preddvor, Prevalje, Ptuj, Sevnico ob Savi, Slovenjgradec, Siovenjsko Bistrico, Škofjo Loko, Tržič, ViSnjo goro in Vitanje; za tujsko pro- metne kraje klimatiCno gorskega zna- Siran 2. »NOVA DOBA« Stev. 1. čaja : Dovje, Mojstrano, Fram, Golnik, < Gorje pri Bledu, Pokljuko, Gornji grad, j Hoče, Jezersko, Kamniško Bistrico, Kranj, Karnnik, Kranjsko goro, Logar- sko dolino, Solčavo, Ljubno, Luče, Radovljico, Predtrg, Rateče, Planico, Ribnico na Pohorju, Ruše, Smolnik, Srednjo vas v Bohinju, Sv. Ano pri Tržiču, Sv. Ano na Pohorju, kočo na Klopnem vrhu, Sv. Križ, Pianino, Smart- no na Pohorju, Topolšico in Vurberg; za tujsko-prometne kraje kopališkega značaja : Čatežke toplice, Dobrno, Do- lenjske toplice, Laško, Medijske toplice, Rimski vrelec, Kotlje, Rimske toplice, Rogaško Slatino in Slatino Radence. d Odlikovanje. Naš ožji rojak g. dr. Ernest GoriSek, vršilec dolžnosti upravnika OUZD v Beogradu, je odli- kovan z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje. d Pomladanska potovanja z lu- ksuznimi parniki Jugoslavenskega Lloyda. Že v pomladanski sezoni pri- redi Jugoslavenski Lloyd tri krasna potovanja s svojimi luksuznimi parniki po Sredozemskem morju. Programi za ta pomladanska potovanja so zelo po- srečno sestavljeni in bodo brez dvoma navduSlli Steviine ljubitelje krasnih po- tovanj po Sredozemskem morju. Ve likonočno potovanje ž luksuznim pai- nikom »Kraljica Marija« bo od 20. mar- ca do 11. aprila na sledeči ruti : SuSak- Split- Krf-Pirej- Carigrad-Rhodos-Bey- routh - Aleksandrija - Dubrovnik - Su- šak. Z luksuznim parnikom »Princesa Olga« bosta dve pomladanski potovanji in sicer prvo potovanje od 10. aprila do 2.majanaprogi: Trst-Split-Malta-Al- gier- Tanger - Casablanca - Las Palmas Teneriffe - Gibraltar- Palermo- Dubrov- nik-Sušak, drugo potovanje pa od 4. maja do 25. maja na progi: Sušak- Kotor - Budva- Malta - Bizerta- Gibraltar Lissabon-Madeira-Tanger-Palma de Mallorca-Dubrovnik-Trst. lz važnejših pristanišč prireja Jugoslavenski Lloyd zelo zanimive izlete na kopno. Poto vanja z luksuznirna parnikoma »Kraljica Marija« in »Princesa Olga« so zelo poučna in predstavljajo obenem naj- večji užitek, ker razpolagajo parniki z vsem modernim komfortom in nudijo možnost raznovrstnih zobav na par- nikih samih. Za omenjcna pomladanska potovanja se dobijo mesta že od 5400 Din naprej. Vse podrobnejše informa- cije daje in sprejema prijave za poto- vanja »PUTNIK«, Maribor, Aleksan- drova 35, tel. 21-22, in »PUTNIK« Celje tel. 119. d Dunajska vremenska napoved za petek 1. januarja: Mirno, jasno vreme z visokim tlakom bo trajalo še dalje, oblačnost bo pojenjala, megle se bodo ponekod umaknile, v višinah bo milo in jasno, po dolinah pa mraz. Lepo vreme najbrž ne bo trajalo preko nedelje. Celje in okolica c Podržavljenje mestne policije v Ce- lju. V predlogu novega državnega pro- računa so predvideni tudi večji izdat- ki za prevzem 12 predstojništev mest- nih policij v državno upravo. Pričako- vati je vsled tega, da bo tudi predstoj- ništvo mestne policije v Celju prešlo v celoti v državne roke, s čemur bi od- padlo mnogo izdatkov, ki jih mora se- daj nositi mestna občina za vzdrževa- nje varnostne službe. Potrebe varnost- ne službe so pri nas vsled združitve okoliške občine z mestno močno nara- sle. Del te službe na bivšem teritoriju okoliške občine vrši še itak orožništvo, ki je plačano iz državnega proračuna. Podržavljenje policije in v tej zvezi e- notna ureditev varnostne službe za vso občino celjsko ne bi torej državnemu proračunu naložilo prevelikih novih bremen. Na drugi strani pa moramo poudariti, da je veliko Celje postalo po številu prebivalstva, po svoji legi in po davčni in gospodarski moči ter po svo- jem močno industrijskem značaju to- liko pomembno in važno, da upraviče- no pričakuje, da bo država v celoti pre- vzela v svoje roke in v svojc breme varnostno službo. c Gradnja nove justičnc palače v Celju? Potreba, da dobi Celje s svojim velikim zaledjem in sodnim področjem novo justično palačo, je tako priznana in zahteva za to tako upravičena in stara, da bi bilo odveč, da v časopisih še o tem ponovno razpravljamo. Vršile so se že zadevne komisijske razprave, določeno je bilo tudi že stavbišče in ves način ureditve cest in nasadov o- krog nove palace. Vse to se je vršilo tako pospešeno in prepričevalno, da j smo trdno računali, da se bo gradnja pričela že letos. Novi državni proračun pa zopet ne predvideva v ta namen ni- kake postavke. Preostaja pač še upa- nje, da bo vlada izvršila svojo obljubo ali iz rezervnih kreditov ali pa po spe- cialnem določilu v finančnem zakonu. c Gibanje prebivalstva v celjski župnlji. V letu 1936. se je rodilo v celjski župniji 615 otrok (324 dečkov in 291 deklic), 24 več kakor l. 1935., umrlo je 440 ljudi (225 mošhih in 215 žensk), 21 manj kakor 1. 1935., poro- čilo pa se je 190 parov, 45 parov več kakor ). 1935. Ta statistika je torej prav ugodna. c Tujski promet. V decembru je obiskalo Celje 798 tujcev (688 Jugo- slovenov in 110 inozemcev) nasproti 1042 v letošnjem novembru in 933 v lanskem deccmnru. c Umrljivost. V decembru je umrlo v Celju 32 oseb in sicer 10 v mestu in 22 v javni bolnici. c Odlikovanje. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kraljevih namestnikov na predlog ministra za trgovino in industrijo je g' Josip Smert- nik, ravnatelj Celjske posojilnice d. d. v Celju, odlikovan z redom Belega orla 5. stopnje. Uglednemu gospodar- stveniku in nacionalnemu delavcu iskre- no čestitamo ! c Klub Prlmork v Celju je priredil v nedeljo 20. decembra prisrčno božič- nico v mali dvorani Narodnega doma. Ob prižganem drevesu se je zbrala vsa bedna emigracija, kateri je nečelnica kluba ga. Šmidova v toplih besedah voščila božične praznike ter se spomi- njala naše zapuščene dece onkraj meja, ki ne sme peti naših božičnih pesmi. Ob njenem govoru se je marsikomu zasolzilo oko. Gosp. Rakovšček je ori- sal tragiko naše bede tu in onkraj meja ter je svoj v srce segajoči govor za- ključil z recitacijo Gregorčičeve pesmi »Domovini«. Nato so nastopili naši malčki s prigodnimi deklamacijami, na kar je vsa dvorana zapela »Sveto noč«, Obdarovanih je bilo mnogo oseb, zlasti pa so družine preiele prav lepa darila. Na tem mestu izrekatno tudi najpri- srčnejšo zahvalo vst»m Celjanom, ki so z darili priskočili na pornoc" našim najrevnejšim brezdomcem. c BožtČnica v bolnici. Uprava celj- ske bolnice je priredila 24. decembra ob 16. v bolniškem poslopju božičnico za bolnike, ki so ji prisostvovali uprava, zdravniki in bolniki. Učenke Sole šol- skih sester so uprizorile ljubko igro z živo sliko, ena izmed učenk pa se je zahvalila vodstvu bolnišnice, ki je o božiču poskrbelo za bolnike. Otroci, ki se zdravijo v bolnici, so prejeli oblekce, vsi bolniki pa so imeli 25. in 26. de- cembra priboljšek pri hrani. Vodstvo bolnice se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem, ki so omogočili božičnico. c Svetosavska beseda. Kakor vsako leto, bo tudi v novem letu svetosavska zabava 13. februarja v Celjskem domu. c Zanimivo predavanje o aktualnih zunanjepolitičnih problemih bo prire- dila Starešinska organizacija »Sloga« v ponedeljek 4. januarja ob 20. v klubovi sobi v Celjskem domu. Predaval bo g. Cvetko Šribar. Vabljeni tudi nečlani! c Regulaclja Hudinje v Šmarjetl. Glede na vlogo občine Škofje vasi pri Celju, ki je prosila za vodopravno do- voljenje za delno regulacijo Hudinje v Šmarjeti, bo v petek 8. januarja ko- misijski ogled in obravnava s sestan- kom ob 9. dopoldne pri mostu v Šmarjeti. c Sllvestrov večer Sokola v Celj- skem domu bo pester, kakor je raz- vidno iz sporeda na lepakih. Posebno učinkovite bodo štiri plesne točke čla- nice baleta ljubljanske opere, a tudi drugo ne bo od muh. Zatorej drevi vsi v Celjski dom! c Celjski dljakl bodo igrali v Žalcu Društvo jugoslovenskih srednješolcev »Sloga« na celjski gimnaziji bo gosto- valo v sredo 6. januarja v Žalcu in uprizorilo ob 14'30 v Roblekovi dvo- rani Hnžgarjevega »Divjega lovca«. Žalčani in okoličani, obiščite predstavo v čim večjem številu! c Poročila sta se v nedeljo v Celju g. Ruda Intihar, Sef odd. zrakop. teh. zavoda v Kraljevu, in gdč. Juta Zabu- koškova, hčerka uglednega krojaškega mojstra in posestnika g. Maksa Zabu- koška v Celju. Iskreno čestitamo! c Letaki »Kaj se godi pri Weslnu« pred sodiščem. V ponedeljek so se zagovarjali na okrožnem sodišču v j Celju 39-letni tajnik Saveza metalskih j radnika Jugoslavije Franc Leskovšek [ iz Ljubljane, 39 letni brezposelni dela- vec Franc Kač iz Gaberja, 38-letni brez- poselni delavec Avgust HriberSek iz Gaberja. 51-letni brezposelni delavec Anton Ogrizek iz Gaberja, 36-letni brezposelni delavec Ludvik Kukovec iz Celja, 29-letni brezposelni delavec Alojz Božičnik iz Gaberja, 37-letni brezposelni delavec Ivan Robič iz Ga- berja, 44 letni poslovodja Zvezne ti- skarne v Celju Milan Četina in 27 letni delavec Jože Psimožič z Jesenic. Pri- možič ni prišel k razpravi. Obtožnica je navajala, da so Leskovšek ter bivši Westnovi delavci in delavski zaupniki Kač, Hriberšek, Ogrizek, Kukovec in BožiCnik letos 31. avgnsta v Celju ob priliki izprtja delavstva odnosno stavke Kino METROPOL Celje ,,,„,-.: Četrtek 31. decembra Nas silvestnmki program PCJ,Ta< Škrjanček poje - Sobota 2. ZVrgoll . . . Wo die Lerche singt . . . V glavni vlogi: Martha Eggerth Med dvema II. AKADEMSKI PLES nSloge" 9. jamiar — NaH*odni dom C&lje Ronny v Westnovi tovarni v Celju sestavili letak »Kaj se godi pri Westnu«, ki je bil namenjen za javnost. Milan Četina je kot predstavnik Zvezne tiskarne v Celju istega dne sprejel letak v tisk in dal natisniti 650 izvodov brez označbe tiskarne, Robič pa je te letake takoj nato izroČil delavstvu v Westnovi to- varni. Primožič je prebral vsebino le- taka delavcem, ki so bili zbrani na vrtu Delavskega doma na Ješenicah. Zato so bili vsi obtoženi zaradi pre- stopka čisto tiskarskega značaja po členu 70/1 zakona o tisku, ker so o- pustili v členu 6. zakona o tisku pred- pisano dolžnost, da mora biti na vseh predmetih, omenjenih v členu 1. zakona o tisku, ki so namenjeni javnosti, na- tisnjen kraj tiska, ime in priimek tiskar- ja in označba njegovega bivališča. Pri razpravi je obtoženi LeskovSek priznal, da je sam sestavil besedilo letaka, in izjavil, da tega letaka ni prevzel v delo obtoženi Milan Četina, marveč njegov namestnik, ker je bil Četina takrat na dopustu. Sodišče je prišlo do prepri- čauja, da obtoženci niso odgovorni za I prestopek po omenjenem členu tiskov- nega zakona, in je zato vse obtožence oprostilo. I. pies Društva absolventov drž. trgovskih šol bo v torek, dne 5. januarja v Narodnem domu. Vablj e n i! c Oprostitev dveh delavcev hrast- nlške steklarne, Državno tožilstvo v Celju je obtožilo 19-letnega Josipa Ranzingerja in 24-letnega Viljema Mau- rerja, oba sfeklarja v steklami v Hrasi- niku, zaradi prestopka po členu 18. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, češ da sta pri stavki pomož- nega delavstva hrastniške steklarne letos v juliju nagovarjala steklarje od dela. V tej zadevi je bila včeraj raz- prava na okrožnem sodišČu. Izkazalo se je, da sta obtoženca samo sporočila neki delavki, da je izbruhnila stavka, in sta ji dejala, naj ne gre delat, če se hoče z delavstvom solidarizirati. Ker pa to ni kaznivo, je sodišče opro- stilo oba obtoženca. c »Dlvjl lovec« v Narodnem domu. V petek 18. dec. zvečer so uprizorili dijaki, člani srednješolske organizacije »Sloge« Finžgarjevo ljudsko igro s petjem »Divji lovec«. Igra, ki zahteva velik ansambl, je v splošnem zelo do- bro uspela in je treba igralcem česti- tati k uspehu, ki so ga dosegli. Va- škega revčka Tončka ie igral Gruden s prijetnim, toplim občutjem in razu- mevanjem. Tragedijo ljubezni Majde in Janeza sta podala Golobičeva in Drolc zelo dobro. Skopuškega, le bo- gastva in oblasti želinega rihtarja je igral Hrašovec posrečeno, zlasti v 3. dejanju. Tudi ostale vloge so bile do- bro odigrane. Režija ge. A. Sadarjeve je bila skrbna, scenerija zadovoljiva. Občinstvo, ki je skoraj napolnilo dvo- Januar Nedelja 3. , i-onedeij. 4. zastavama Torek 5. Die Wüstenlegion po romanu Quida. Največji film vsch časov. V glavnih vlogah; Ronald Colman, Claudette Colbert in drugi — Film je v nemškem jeziku. - Romantika, pustolovšdna, komedija ! 1. januarja ob 10.15 in 14. 2. januarja ob 16. 3. januarja ob 16.15 in 14. matinejei Broadway Melody 1936 Največja muzikalna komedija! Vsi prostori Din 350 in 4-50 rano, je nagradilo igralce z,iskrenim odobravanjem, Goloblčeva pa je dobila lep šopek. J. C. c Ntkaj pripomb k dijaškl pred- stavl Finžgarjevega »Divjv'ga lovca«. DijaŠko društvo »Sloga« v Celju je uprizorilo v 18. dec. zvečer na odru Na- rodnega doma Fmžgarjevo dramo. Da so jo dijaki uprizorili in da so jo zmogli in dostojno spravili na oder, priča pač dovolj jasno, da so delavni, zmožni in — pozitivno usmerjeni. Kje so Časi, ko je šel Finžgarjev »Divji lovec« kot narodna igra preko sloven- skih odrov in vnemal in vnemal . . . Danes smo že daleč od takrat in ven- dar vidimo, da »Divji lovec« vnema mladino, da si ga sama izbira, da si med toliko izbiro izbere nekaj doma- čega in nekaj našega. To je treba pač posebej poudariti, kajti bili so, ki se večera zaradi igre same niso udeležili; to je tem bolj žalostno, ker so drugi iz principa — izostali, češ, je slovenska in domača stvar, pa mi ne gremo v Narodni dom ... In da je mladina šla z istim navdušenjem na delo, da je z istirrTelanom svojo nalogo dovršila, to je druga svetla točka, ki kaže, da tudi sedanja mladina ne šteje ovir, da se ne ozira na težave z leve in desne, da prenaša tudi omalovaževanje, če ve, da je na pravi poti. Tisti, ki so jo hoteli žaliti, so pač žalili lastno dosto- janstvo, ko so se ponižali, da jih mla- dina zasmehuje vsaj v svojih sreih. Poudariti je treba, da je bila igra po- dana popolnoma v stilu. Niti enega samega nisi videl, ki bi se bil poril z začetniškimi težavami, čeprav so bili na deskah pač vsi — začetniki, saj jih je bilo komaj nekaj, ki so sodelo- vali Že lani pri Medvedovi igri »Za pravdo in srce«. Sami so si igro izbrali, jo igrali, sami si vse oskrbeli, edina svetla pomoč jim je bila obitelj Sadar- jeva. Sami in iz lastne moči, zato so tako ponosni na svoj večer, — in lahko so ponosni, bil je lep in dostojen, vie- den mladine, ki se pripravlja za svojo pot in svoj čas. — k. c Veseloigro »Matajev Matija« bo uprizoril odsek Jadranske straže na Lopati v petek 1. januarja ob 15. v telovadnici okoliške deške narodne sole. ObiSčite to predstavo! c Pevsko društvo »Oljka« bo imelo prihodnjo redno vajo v ponedeljek 4. januarja, nato pa vsak torek in petek ob 20. .v Obrtnem domu. c rjradni dan Zbornlce za TOl za Celje in okolico bo v torek 5. januarja od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pritličje, levo. c Mladinskl odsek celjske »Soče« sporoča, da bo prihodnja plesna vaja na dan Novega leta ob 14. v Narodnem domu. Udeležba za Clane obvezna. c Uradno popravljanje volllnlh i- menikov v letu 1937. Mestno pogla- varstvo v Celju razglaša : Po § 5 za- kona o volilnih imenikih, SI. 1. z dne 12. 9. 1931, štev. 347/34, mora mestno poglavarstvo v dobi od 1. do vštetega 31. januarja vsakega leta izvršiti urad- no popravke stalnih volilnih imenikov. Pri tem vpiše v volilne imenike s svojim sklepom vse osebe, ki imajo volilno Na Novo leto sebov restavraciji Nabavl j alne zadruge drž. nameščencev t o č i 1 o Plzensho Diuo IIIIIIBIBllll I^BBIIIIli......BI Celje, Preiernova ulioa 10 Stov. 1. »NOVA D O B A « Strao I. ze/I svojim cenjenim strankam srečno in vese/o NOVO LETO! pravico, pa še niso vpisane ter izpusti na isti način one, ki so izgubili to pra vico. Voiaki, ki so odslužili, odn. ki v letu 1937 služijo svoj rok, se vpišejo uradno. Voliino pravico za voülve v Ntrodno skupščino imajo vsi moški driavijani kraljevine Jugoslavije po rojstvu ali naturalizaciji, ki so dovr- 5ili 21. ieto starosti in vsaj že leto dni bivajb v občini. Državni in javni sa- moupravi uslužbenbi se vpiäejo v vo- liine imenike Celja, ako imajo v njem svoj službeni sedež Za državne usluž- bence se enoletno bivanje ne zahteva. Vse bsebe, ki imajo pravico do vpisa, pa v imenikih se niso vpisane. nai se zglasijo v Času od 10 do všfete^a 25. januarja med 9. in 12. v sobi Stev, 2 na mestnem poglavarstvu. S seboj naj prinesejo krstni list, uradno potrdilo o državljanstvu in uradno potrdilo o pred- pisanem bivanju v občini Celju. V na- vedenem času naj se zaradi popiavkov v imenikih zglasijo tudi oni, katerih imena, poklici, slulbeni in drugi na- zivi ter bivališča niso vpisana. c Božična služba božja v pravoslav- ni.cerkvi sv. Save v Celju bo po slede- čem redu: Prvi dan Božiča (7. januar- ja) : jutrenje ob 4., liturgija ob 10., večernja z jutrenjo ob 17. Drugi dan Božiča (8. januarja): liturgija ob 10., večernja z jutrenjo ob 17. Tretji dan Božiča: liturgija ob 8. : c Gostilničarski ples v Celju. Zdru- ženje gostilnioarjev in kavarnarjev v Celju, ki je bilo ustanovljeno 1. 1886., proslavlja letos 50-letnico svojega ob- stoja. Ob tej priliki priredijo hotelirji, gostilničarji in kavarnarji v Celju v torek 5. januarja 1937 zvečer v hotelu »Union« v Celju I. gostilničarski ples in jubilejno veselico, ki bo vsekakor ena najlepših veselic. Vse priprave so v teku. Godbo preskrbita dva priljub- ljena orkestra. Plesni prostori so ob- širni, tako da bodo prišli plesalci go- tovo na svoj račun. Veselični odbor bo skrbel za najboljša jedila, pijačo in točno postrežbo, posebno ker bo v ve- seličnih prostorih več bifejev občinst- vu na razpolago. Veselični odbor vabi najvljudneje cenjeno občinstvo od bli- zu in daleč na to izredno prireditev. Cisti donos pripade v celoti podporne- mu skladu združenja in vzdrževanju gostilničarske obrtne nadaljevalne sole v Celju. c Ogenj v trgovini. V nedeljo kmalu po 8. zjutraj je opazila hišnica v hiši na Kral ja Petra oesti štev. 31, da se vali iz zaprte trgovine g. Alojza Bo- žiča v isti kisi gost dim. Obvestila je takoj policijo in celjske gasilce, ki so prispeli že nekaj minut pozneje. Gasil- ci so morali s pomočjo policije s silo odpreti dvoje stranskih vrat, ki vodi- ta iz veže v trgovino. Gorelo je v pro- storu za prodajalno, ki služi kot roc- no skladišče. Vnele so se bile škatle z nekim sredstvom za krpanje podplatov in drugi predmeti in polica. Vsi prosto- ri so bili napolnjeni z gostim dimom. Gasilcem je kmalu uspelo poga3iti o- genj, ki bi bil lahko postal usoden. Gosp. Božič ima na zgorelem in vsled dima pokvarjenem blagu 11.107 Din škode, ki je samo delno krita z zava- rovalnino. Policijski organi in diirni- karski mojster g. Fuchs so ugotovili, da so se bile vnele saje in žlindra v fdimniku. Tarn je tlelo že dalje časa, he da bi bil kdo to opazil, končno pa se je zaradi vročine v dimniku vnelo tudi blago v ročnem skladišču poleg toga dimnika. c Žetev smrtl. Na Bregu je umrla na Bo.'.ic" v starosti 61 let ga. Marija Šimenčeva, roj. Kisovčeva, posestnica in soproga trgovca in ščetarja g. ignsca Šimenca, v Zagradu pa je umrla 45 letnn dninarica Marija Zupanfeva. V celjski bolnici so umrli v ponedeljek 68-letn: Peter Adam Piussi, lesni trgovec iz Tricesima v ltahji in lastnik graščine Oistrica pri St. Junju ob Taboru, 58-letna po^stnikova žena Ne-ža Lob nikarjeva iz St. Pavla pri Preboldu in tri!?tna hčerka zasebnice Mikna Kosije.va iz Kasaz. N. p. v m.! c Nenadna smrt Jurlja Končana. V zadnji številki smo poroČali na pod- lagi uradnih podatkov, da ie umrl 22. decembra v celjski bolnici 71-letni me- stni revež Jurij Končari z Ložnice in da so našli pri obdukciji v nje^ovem želodcu neko strupeno kislino. Naknad- no pa so nam sporočili, da je urnrl Končan vsled kapi. c Javna zahvala. ČuUm se do!Ž;iega, da se ob smrti naše blage, nepozabne mame, stare mame in tašče, ge. An- ! tonlje Čudnove javno zahvalim pred- vsern g. magistratnemu direktorju Šu bicu, ki mi je kot brezposelnemu de- j lavcn kot prvo pomoč nakazal 500 Din. Izrekarn mu na tem mestu naj'skre- nejšo zahvalo. Bog mu povrni! Najis- krenejše se zahvaljujem tudi Oiepše- valnemu društvu za krasni venec, dalie pevskemu društvu »Oliki«, ki je zapelo dve žalostinki pred mrtvasnico in ob odprtem grobu, ter vsem ostr.-iim, ki so spremili mojo mamo k zainjcmu počitku. — Ferdo Čuden. c Mestnemu ubožnemu skladu celj- skemu sta poklonili industrijka ga. Ruša Kunejeva in rodbina Rebeu^c'ieg- gova V Celju po 100 Din narnesto ven- ca na krsto ge. Franje Bergmannove v Zalcu. c Dijaški kuhinji v Celju sta d*«o- vala davčni upravitelj v p. s'. Maks Žumer 100 Din namesto venca na grob g. ravn. Siavka Berg!eza in veietrgov»?c g. Božidar Ravnikar 50 Din ntmesto cvetja na grob gdč. Nade Košutnikove. c Podpon.emu dtuštvu na celjski gimnaziji je daroval učiteljski zbor drž. rudarske Sole 10U Din namesto menca na grob maturantke Nade Ko5utmkove. c Zahvala. Vsem, ki so prispevali za božičnico revnim učencem na gi- mnaziji, se Podporno društvo najto- pleje zahvaljuje. c Dražba gnoja v mestni klavnici za 1. 1937. bo v petek 15. januarja ob 9. dopoldne v pisarni mestne klavnice. c V petek 1. in nedeljo 3. januarja vsi na domače kollne v gostllni V. Šuperger na Lopatl. c Opozarjaino na naredbo o zati- ranju San Josejevega kaparja (ame- riške uši), ki je nabita na uradni deski v veži mestnega poglavarstva. c Namesto venca na grob ge Franje Bergmannove je daroval g. inž. Gün- ther Redlich iz Präge 200 D n podruž- nici Družbe sv. Cirila in Metoda v Žalcu. c Žrtve napadalcev. Pred neko gos- tilno na Kralja Petra ceste je neki moški v nedeljo udaril 20 letnega po- sestnikovega sina Mihaela Rožiča s Šentjungerti pri Galiciji s sabljo po levi roki in mu presekal kite. Ko se je vračal 31-letni posestnikov sin Ivan Hudej iz Tera pri Ljubnem v pone- deljek domov, sta ga v Teru napadla neki posestnikov sin in neki dninar iz Ivanja pri Ljubnem s koli ter mu zlo- mila levo roko in ga močno poškodo- vala tudi po glavi in vsem telesu. V sredo je neki zidar v neki gostilni na Zg. Hudinji v prepiru udaril 30-letnega posestnika Konrada Cigelška z Zg. Hudinji z litrsko steklenico s tako silo po glavi, da mu je prebil lobanjo. Vse tri poškodovance so oddali v celjsko bolnico. c Kronlka nesreč. Na Lindeku pri Frankolovem si je 65-)etna posestnica Ivana Špegličeva pri padcu s stola zlo- mila levo roko. V Gaberju je neki konj vrgel 51-letno dninarico Marijo Lepovo s Sp. Hudinje na tla in ji zlomil desno roko. V RogaSki Slatini je via1; podrl 21-letnega steklarniSkega delavca An- ( tona Krivca iz Brestovca pri RogaSki Slatini na železniškem prelazu na tla in mu odrezal levo roko. V PilStanju si je 10-letni posestnikov sin Ivan Ca- ter pri sankanju zlomil levo nogo, na Božjem pri Oplotnici pa si je 60-letni dii;nar Franc Kobale pri padcu zlomil desno nogo. V nedeljo je padla 18-letna dolavka PrančiSka Jazbečeva z Ost'oZ- ruga s kolesa in si zlomila desno no- go. Utej>a dne si je 16-letni mehaniški vajenec Ivan Kokošinek iz Gaberja Uoma pri padcu zlomil levo ključnico. V torek je padel 30-letni posestnik Jože Naraks z Ložnice pri Žalcu, ko je vozil gnoj, tako nesrečno, da si je rlomil nogo. Pri padcu v jamo si je tudi zlemil nogo 26-letni delavec Alojz Bračun iz Brezna pri Humu ob Sotli V ponedeljek je zgrabil stroj za reza- nje krme 9 letnega dninarjevega sina Josipa PodkrajSka iz Dramelj za levo roko in mu zmečkal štiri prste. Ko je 8-letna posestnikova hčerka Ivanka Vodovnikova s Polzele prišla v pone- deljek k nekemu posestniku v Novi vasi pri Celju tepežkat, jo je popadel domači pes, ki je bil priklenjen na ve- ri&i, in jo močno poškodoval po desni nogi. V torek ja hotel 36-letni Jakob Štamol, natakar brez posla in stalnega bivaliSČa. na cesti v Braslovčah poma- gati neki Ženski, ki je bila v nevar- nosti, da jo povozi avtomobil podrl na tia in mu zlomil desno nogo. Pone- srečenci se zdravijo v ^celjski bolnici. c Urejeno knjlgovodstvo Vam pri- hrani mnogo truda in neprijetnosti, zato se obrnite tozadevno ob novem letu ; na tvrdko Karl Gorlčar vdova, Celje, I kjer boste med bogato i^biro trgovskih j knjig, amerikanskih žurnalov, rednikov ! in brzovezov gotovo našli Vašim po- I trcbam odgovarjajoče. ' c Nočno lekarniško službo ima od ! 2 do 8 1 kr. dvorna lokarna »Pri Mariji pomagai«. c Gxsllska Kaj bi zdaj hodili, dragi prijatelj, o- stanite 5e in povejte, kaj vam srce teži. To vam bo dobro delo, vsaj zdelo se vam bo tako. Mene pa to pogumi pri pisanju. Ostanite še, lepo vas prosim«. Lubboci; pravi: »Kdor dopušča, da se drugi na njegov način nekoliko po- šalijo, si pridobi prijatelje. On dokazuje, da je dobrodušen in moder. Če se včasih zasmeješ sam nad seboj, se drugi ne bcdo nad teboj. Okus za veselje je različen. Kakor nekateri ljudje ne razbirajo nekih gla- sov in ne vidijo nekih barv, tako so nekateri gluhi in slepi za neke radosti. Mi se včasih nečemu do solz nasme- jemo, drugi so pa popolnoma hladni. Če smo v kaki mali zadregi, bo najbolje, Če vidimo samo to, kar je smešno. Dva dečka sta našla na cesti zaboj. Oba sta ga hotela imeti in sta si ga jemala, ali oteti si ga nista mogla, Potem sta se pomenila, da si hoČeta vsebino zaboja pošteno deliti. Odprla sta ga. Ali zaboj je bil prazen. Kaj sta storila? Edino pametno: Smejala sta se svojemu razočaranju. Velik, skoro neprecenljiv dar je biti dobre volje in se razumeti z ljudmi, ki se neprestano razburjajo ter psujejo. Zdravju mnogo bolj škodujejo ne- brzdane strasti kakor pa pomanjkanje hrane, nezdravo stanovanje in prevelik napor. Kljub vsem tern neugodnostim more človek ostareti, ali razdražljivi in strastni ljudje so redko dosegli vi- soko starost. Harper pripoveduje o Jamesovi osva- jalni vojni v Južni Afriki in pravi, da so Buri kot zmagovalci popadali na kolena in hvalili Boga za zmago. Obe- nem pa so prosili tudi za svoje so- vražnike, in z ujetniki so zelo obzirno ravnali. Sicer pa tudi v misijonskih poročilih nahajamo zglede otroške po- božnosti na novo krščenih poganov. Oni se dobesedno držijo božjih besed, da naj svoje sovražnike ljubimo. Martin Luther pripoveduje, kako mu je nekoč bil čisto upadel pogum, tako, da je bil nezadovoljen s seboj in s svetom, s cerkvijo in s svojim pre- malim uspehom. Obšlo ga je silno malo- dušje, da so trpeli vsi domači. Tudi žena ga ni mogla razvedriti s prijaznimi besedami. Tedaj pa ji je prišla dobra misel. Nekega dne je vsa v črnino zavita stopila pred svojega moža. »Kdo je umrl?« jo vpraša Luther. »Ti, Martin, ne veš, da je umrl ljubi Bog?« »Ne govori takih neumnosti! Kakor je res, da je Bog, tako je resnično, da ne more umreti. On je nesmrten in živi od veka do veka.« »Ali je res?« ga vpraša žena živo, kakor da mu ne veruje. »Kako mores dvomiti ? Kakor je res- nično, da je Bog, tako je tudi res, da on nikoli ne umre,« je prepričeval Luther ženo. »Ampak vendar«, odgovori ona ne- sigurno, da jo je moral očitajoče po- gledati, »če tudi veruješ, da je Bog, si izgubil ves up in pogum, kakor da ga ni. Ko sem te videla tako pobitega, sem mislila, da je Bos; umrl«. Luihra je slaba volja minila; od srca se je zasmejal zavoljo iznajdljivega načina, kako ga je poučila žena. Po O. S. Mardenu. Lepo dvosobno stanovanje v novi vili v Zavodni, nasproti gostilne F. Confident!, se s 15. januarjem poceni odda. Natančnejše informacije v pritličju iste vile. Sport t Smuškl tečaj na Sv. Planlnf. Pod okriljem Smučarskega kluba Celje bo od 10. do 16. januarja smuški tečaj za začetnike. Teren lahek, dostop iž Trbovelj, izvrstna oskrba v hotelu »Ana« na Sv. Planini, ki odgovarja vsem ve- lemestnim zahtevam, sijajni razgledi proti Triglavskemu pogorju, Kamniškim in Savinjskim Alpam ter bližnji in dalj- ni okolici razvedri srce vsakega smu* čarja. Dnevna oskrba 30 Din, tečajnina 100 Din. Tečaj vodi savezni smuški učitelj. Prijave že sedaj sprejema Smu- čarski klub Celje (g. Edvard Paidasch). 4 lepe knjige samo za 50 Din V naši založbi so izš!e knjige: j. o. Curwood: Podarjeni obraz Pierre Benoit: Königsmark Conan Doyle: Boj V megi in Biaž Jurko: Moje dogodii/šcine Te knjige so stale doslej skupaj brez poštnlne Din 66'—. Da pa ornogočimo vsakomur cenen nakup teh knjig, smo znižali ceno pri nakupu vseh štirih knjig na Din 50 — s poStnino vred. Poslužite se te ugodne prilike in si naba- vite pri naši upravi omenjene štiri knjige! UPRAVA „NOVE OOBE" .pUPUÄ %BLAGO|r Trgovske knjige odjemalne knjižice, predmete za veselice, lampijone, konfeti, serpentine, tombolskc karte priporoča: knllgarna in trgovina s paplrJem Tmnc Leskovšek Celje, Glavnt trg 16 Korespondenfinja z znanjem slovenske in nemške stenografije in strojepisja, ki je bila že zaposlena v tr- govskem obratu, se sprejnie takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Perfektna«. Hmeljarna I. jugoslovanski zavod za vskladanje in konserviranje hmejja v Žalcu r. z. z o. z. VABILO k izredni glavni skupscini kl se bo vrälia v i>oboto, dne 9. ja- nuarja 1937 ob 9. url zjutraj v go- stilni Roblek v Žalcu s sledeum dnevnim redom: 1. Sklepanje o dozidavi objekta IV za 40 metrov proti vzhodu v isti višini in širini. 2. Slučajnosti. ŽALEC, dne 28. decembra 1936. NAČELSTVO. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNIU) DRAVSKE BflKOVINE C E & J E • prej Južnoštaierska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižice in tekoči račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- öe posle najkulantneje Za vloge jamci Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Celjsfta posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica In rezerve nad Din 16,5ooooo'— Kupuje In pro- da)a devize In volute Sprejema h rani Ine vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Izdaja nverenje za izvoz blaga Stran 6. »NOVA D O B A « Stev. 1. *Srec//o //? vese/o /tow /e/o Matevz Zadravec pekarna Celje Gosposka ulica Martin Orehovc krznar in izdelovanje čepic Celje Gosposka ulica GtedallSki frizer R. Grobelnik Celje Qlavni trg in poleg fiotela -»Evropa* Simon Gaberc mlinski izdelki in žito Celje Razlagova ulica Bonboniera Korošec Antonija Cel/'e Prešernova ulica Gustav Stiger špecerijska in kolonijalna trgovina Celje Olavni trg Franc Kager pasar, zlatar in optik Celje Gosposka ulica 10 Novo otvorjena Prva slovenska železnina d. z o. z. Celje Kralja Petra cesia 24 Celje Ulica dr. Žerjava 1 Domača industrija čevljev Petovia d. d. Ptuj Anton Hojbauer trgovina z usnjem Celje Maks Zabukošek modno krojaštvo Celje Cankarjeva cesta Josip fagodič špecerija in železnina Celje Glavni trg in Gubčeva ulica Zaioga pivovarne „Union' Celje Prva ceijska »Kristalija« Telefon 164 Celje »Aboza« tovarnlška zaloga oblek A. Drojenik Ceijska vinara, d. z o. z. veletrgovina vina Celje Krekova cesta 10 Franjo Kalan trgovina premoga in drv Celje I M. Sane točilnica Celje Kr. Petra cesta Celje Karl Florjančič Elektrotehnično podjetje Celje Rok Meštrov trgovina (Šibenski bitfet) Celje Stefan Haselbach ceijska aatoizpravna delavnlca Celje Krekova cesta 11 Franjo Vehovar tovarna pohištva Celje M. Ropas zaloga klavirjev Celje Hotel »Pošta« Celje Aškerčeva ulica »Putnik« — Celje oficljelna potovalna pisarna in menjalnica za kraljevino fugoslavijo pri kolodvoru Pocajt Franc valjčni mlin in žaga, Teharje prodajalna tel. 119 izraža vsem poslovnim prijateljem in sodelavcem za razvoj tujskega pro- meta vse najboljše zeljt za novo leto I Celje Kr. Petra testa Josip Kirbiš strojna parna pekarna, tvornica kvasa, sladov in kandiiov Celje Krekova cesta Anton Lečnik urar, zlatnina in srebrnina, popravljalnica ur Celje Glavni trg Mihael Dobravc Celje Josip Benko Celje Pernovšek Martin mizarstvo Celje Gledališka ul. 5 Ivan Ravnikar veletrgovina Celje Franc Sodin opekama in pradajalna strešne opeke Pisarna Celje Razlagova ulica Franc Čuk tvornica oljnatih barv in lakov Zvezna tiskarna in knjigoveznica Celje Celje Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprave Prevzema vja v zgoroj navedene stroke ipadajoča dela in popravlli — Ccne zmerne — Poitrežba točna In lolidna ZVEZNA TISKARNA V CELJU- Strossmayerjeva 1 Najstarejše narodno podjetje te stroke v Celju priporoča občinam uradom, pridobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst in ^_solidno vezavo knjig po zmernih cenah. Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« In Zvezno tiakarno Milan Oetina. — Oba v Celju.