msado m&sedpe ima so-oj časpod nebom; Je čas ropevmifpa in čas mimaifpa, čas sopeta in čas nunama nasada... Je časpola^pa in čas smejala. ' ■ iv"-:: 'i'■ > kv 4S* - k " ix- •. r - • ,-•«. in čas plesala (Pridigar 3J m :* ;,i r-rr >•' r v '*■ ' ; . "V‘' ‘ ' 1,1 S:!.'.? V-,,- ZAKAJ TAKO Ali VOIIIAI BOJ St JE ZAOEI Spoštovane občanke, spoštovani občani Včasih bi rekli, vroče poletje je za nami, dopusti so mimo, zavihajmo rokave in se lotimo novih delovnih nalog. No, pa saj je bilo delovno celo poletje, vendar v nekoliko zmanjšanem obsegu, saj so tudi drugi v tem času izpregli. Vročina pa nikakor ne pojenja - vsaj pri naših medsebojnih odnosih v občinskih organih. Nič novega ne bom povedal, veliko ste lahko prebrali v javnih medijih o ugotovitvah in pa priporočilih Računskega sodišča na račun našega dela v občini Kidričevo. Dejstvo je, da so ugotovljene nekatere nepravilnosti za katere sem kot župan odgovoren in moram speljati postopek za odpravo le-teh. Pojasnila, katere sem si pridobil od pristojnih za razlago svojih odločitev, mi nalagajo upoštevanje ugotovitev in priporočil Računskega sodišča. Zato sem tudi podal na zadnji seji občinskega sveta veto na sklep občinskega sveta, kateri je določal, da se naj preveč plačane sejnine funkcionarjem kompenzirajo z neizpla čemim dodatkom za delovno dobo. Predlagano spremembo sklepa je občinski svet na zadnji izredni seji tudi potrdil. Tako so sedaj odpravljene vse nejasnosti okrog vračanja sejnin za funkcionarje. Začet je tudi postopek za realizacijo omenjenega sklepa s katerim bo izpolnjena zahteva iz poročila, da se preveč izplačane sejnine vrnejo v občinski proračun. Pri vsem tem še vedno vztrajam. Pričakoval sem drugačno stališče občinskega sveta za določene nepravilnosti. Pojasniti je treba, da prvo leto nismo imeli lastnega računovodstva in je to delo pogodbeno opravljala Mestna občina Ptuj. V dobri veri, da je vse zakonito, je v tem času tekla razprava o izplačilih sejnine nepoklicnim funkcionarjem na seji občinskega sveta. Danes je jasno: takrat izplačane sejnine funkcionarjem se morajo vrniti v proračun. Po končani bitki smo vsi heroji in napenjamo mišice, kdo bo močnejši, oziramo se v preteklost in iščemo rešilno bilko za svoj ponos, za svojo dušo. Popravljanje napak je sicer neprijetno opravilo, vendar se to dogaja v našem življenju na vseh področjih. Tudi cena za to popravilo je različna, vendar bodimo pokončni in ne nasedajmo raznim namigovanjem, predvsem sedaj, ko se je predvolilni boj že začel. Odprtih je mnogo vprašanj, na katera mogoče ne bo n ikoli odgovorjeno. Na primer'Kdo je naročil Računsko sodišče, zakaj so ravno ti obravnavani v primeru ter kdo je posredoval poročilo medijem itd'. V nadaljevanju obravnave poročila je bila največkrat izpostavljena nezdružljivost funkcije svetnika z izvajanjem nekaterih projektov v občini, predvsem pri obnovi občinskih prostorov. Informacije o tej nepravilnosti po presoji Računskega sodišča so različno predstavljene, predvsem nerazumljivo. Osnovni problem je v dejstvu, da svetniki po mnenju Računskega sodišča ne smejo opravljati del, objavljenih na javnih razpisih, ki jih objavi občina. Razlage nekaterih državnih organov teh zakonskih predpisov so drugačne v korist svetnikov. Kategoričnih odgovorov na to vprašanje še danes nimamo, obstajata samo dva: 'da' ali 'ne'. Nesporno pri tem očitku nezdružljivosti je, da v nobenem primeru ne gre za okoriščanje, ampak samo za opravljeno delo in plačilo le-tega. Tudi na vprašanje o zakonitosti bo morala podati svoje mnenje stroka. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da imamo podobne ali enake nepravilnosti kakor ostale občine, ki so bile pregledane, razen seveda te, že omenjene nezdružljivosti, ki zadeva funkcionarje. Seveda to ni opravičilo za povedano, vendar moramo spoštovati mnenje in pa priporočila Računskega sodišča za naše delo v prihodnje, pri odpravljanju določenih nepravilnosti. Spoštovani bralci. V zadnjem času je bilo napisanih več neresnic ali polresnic v zvezi s poročilom, ker nekaterim piscem določena področja našega dela niso dovolj poznana ali pa so pisali s posebnim namenom, kakor včasih rečemo 'po naročilu, samo da je dovolj atraktivno, dovolj žgečkljivo'. V preteklosti smo naredili marsikaj pozitivnega, dobrega, koristnega za naše skupno druženje v naši občini. Nismo na časti, niti ne pričakujemo pohvale za naše opravljeno delo, pa tudi z 'gnojnico' se ne bomo pustili polivati od tistih, ki do sedaj niso naredili nič za naš boljši jutri. Ne nasedajte jim! Ravno sedaj sem dobil 'prijetno pisanje'od prejšnjega župana bivše občine Ptuj. Poslal ga je tudi v javno objavo, tako da ste ga lahko v celoti prebrali. V njem mi očita kar nekaj neresnic. Nikoli nisem izjavil, da g. 'Rajher ni v pravi stranki', ker sploh ne vem, v kateri politični stranki je, mogoče bom dobil odgovor v času predvolilne kampanje. Osladnost pridobljene oblasti je verjetno bolj prepričljivo izražena v bivši občini Ptuj, saj dobro vemo koliko se je takrat gradilo na podeželju, v Halozah, v Slovenskih goricah itd. Na krajevnih skupnostih še marsikje za znamke niso imeli, odkar ni bilo samoprispevkov, v Ptuju pa ste gradili Prešernovo ulico v marmorju. Pa tudi izjava 'da bodo naslednje volitve pokazale zaupanje volivcev' je izzivalna in cinična, ter iz trte zvita. Ali se je že začel predvolilni boj? Volitve še namreč niso razpisane. O sramovanju pa tole. Res me je bilo sram, kot še nikoli v življenju, ko me je 1995. Leta obiskal direktor Petrola, zaradi razgovora o gradnji bencinske črpalke, takrat še v prostorih bivše Krajevne skupnosti Kidričevo in me prosil za uporabo sanitarij. Res me je bilo sram, kako je bivša lokalna skupnost (občina Ptuj) poskrbela za nove občine, če primerjamo z drugimi bivšimi občinami v Sloveniji. Energijo in svojo zagnanost za doseganje zastavljenih ciljev raje usmerimo v prihodnost in na ta način umirimo določeno nestrpnost v neprestani borbi za oblast. Naše poslanstvo mora biti usmerjeno v reševanje naših lokalnih zadev, naših skupnih ciljev, ki nam bodo omogočili normalne medčloveške odnose, saj smo vendar ljudje. Ali ne? o&čute “TčicOučaMi Ala SfiriaA Delo oboin/kegci /velo Namen izdaje časopisa Ravno polje je bil, krajane sproti in celovito obveščali o delu občinskih organov in o dogajanju v Občini Kidričevo.Prva razmišljanja so bila izdati bilten, vendar je po proučitvi bilo ugotovljeno, da je najceneje izdati časopis za vsako gospodinjstvo. Delo občinskega sveta je težko opisati v nekaj stavkih zaradi obsežnosti in raznolikosti. Pri tem se bom omejil le na najpomembnejše. Po nastopu našega mandata smo bili v enakem položaju kot novorojenček pri starših v neprimernih bivalnih prostorih, katerega je bilo potrebno, zraven vsega drugega za življenje, še naučiti hoditi. Pogoj za postavitev trdnih temeljev za delovanje naše občine in občinskih organov je bil sprejem statuta in poslovnika v zakonitem roku, ki ga je določil Državni zbor ob ustanovitvi občin. Takrat v občinski upravi še nismo imeli strokovnega kadra, zato smo se odločili, da statut in poslovnik pripravimo sami. Nosilec naloge je bil takrat še svetnik g. Janko Hertiš, zraven katerega sva tvorno sodelovala z g. Megličem. Občina je nastala iz treh bivših krajevnih skupnosti, ki so se potegovale za samostojne občine. Nekateri so pred volitvami dajali neracionalne obljube, da bodo iste ohranili v enaki obliki. Avtorjem je bilo vodilo pri pripravi statuta, čim bolj povezati občino s krajani. Občinski svet je pred sprejemom prvega proračuna odločil, da bo do konca mandata poskrbljeno za to, da bo vsako gospodinjstvo v občini povezano s pitno vodo, elektriko, asfaltom in po možnosti , da prične izgradnjo kanalizacije. Predlog je bil soglasno sprejet in obveze bodo skoraj v celoti realizirane. Sredi leta 1995 sem dal pobudo za izgradnjo mrliške vežice v Kidričevem. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev smo izpeljali akcijo za brezplačno pridobivanje in podiranje lesa, organizacijo brezplačne delovne sile itd., za kar se moram zahvaliti predvsem krajevnemu odboru in krajanom Njiverc , kakor tudi krajanom Strnišča in Kidričevega, ki so v ta objekt vložili veliko truda in lastnih prispevkov. Problematika ogrevanja v Kidričevem je bila stalna spremljevalka občinskega sveta, ki pa še zdaleč ni zaključena tako, da bi zadovoljila porabnike. Posebej neprijetna in naporna so bila pogajanja z Ministrstvom za obrambo okrog izgradnje učnega centra v Apačah. Naši pogoji in trda stališča s podporo krajanov Apač so pripomogli k črtanju učnega centra iz prostorskega plana Občine Kidričevo. Od nastanka občine do danes je bilo veliko narejenega, ogromno pomembnih investicij pa bo v bodoče še potrebno realizirati. Kljub temu pa bo potrebno še veliko postoriti, kot je izgradnja kanalizacije, ureditev obrtne cone, pridobitev stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo, izgradnjo plinifikacije in gradnja doma upokojencev z vso potrebno oskrbo. Glede različnih informacij o poročilu Računskega sodišča, nimam namena opravičevati naših dejanj, še posebej, ker ne gre za nikakršna kazniva dejanja ali oškodovanje občine. V navedenem primeru gre samo za tehnično napako, ki je bila storjena zaradi racionalizacije. V sejnino je bila vključena dnevnica in kilometrina, kar pa je po računovodskih predpisih sporno. Zaradi različnih interpretacij v javnosti vam po sklepu občinskega sveta podajam celovito informacijo. Istočasno moram poudariti, da so dobili svetniki za sejnine izplačano manj kot dovoljuje zakon. Prav tako bi lahko funkcionarji dobili tudi več kot so dobili, če bi prejemali namesto sejnine ločeno minulo delo, potne stroške in dnevnice, ki jim po zakonu pripadajo. Občinski svet je sledil gospodarnosti tako, da v začetku ni bilo potrebno zaposliti dodatne delovne sile. Funkcionarji, ki so izdelali Statut Občine Kidričevo in Poslovnik Občinskega sveta Občine Kidričevo so prihranili občini okrog 15.000,00 DEM. Navedena akta sta bila v vladni službi dobro ocenjena. Svetniki, ki so dobili delo na občini po javnem razpisu kot najugodnejši izvajalci, so svoje delo opravili kvalitetno kot to zahtevajo predpisi. Kakršna koli namigovanja in očitki, da so dobili plačilo za ne-delo, so neresnični. V navedenem primeru ne gre za nikakršna kazniva dejanja in oškodovanja družbenega premoženja, ker zakon tega izrecno ne prepoveduje. "pvtutc 0dči*t4Zeya Odčitte 'fc.it&iičeiKi Tako je urednica v Večeru naslovila moje pismo - članek pod naslovom 'Moj župan!' in s tem povzela vodilno misel iz članka. Histeričen spopad svetnikov občine Kidričevo na predzadnji seji občinskega sveta s člani nadzornega sveta je v pričakovanju novih volitev seveda razumljiv, Ob pričakovanju volitev namreč ni več priložnosti za javno priznanje in odpravo napak (mimogrede, napake pri delu so naravne in opravičljive), ker mora podoba kandidatov ostati pred volivci neomadeževana. Kdo izmed izvoljenih predstavnikov v Občino se boji priznati in odpraviti napako? Zakaj nuja, zakaj potreba, želja, sla, še po tem, ko je že opravljen štiri letni mandat v organih lokalne skupnosti. Gre za oblast in z njo za družbeno moč, pomembnost, vplivnost, privilegije, koristi, priložnosti? Kadar gre le za oblast, gre vedno za vse omenjeno. Ali pa naj gre, tudi v lokalni samoupravi, samo za oblast. Ne. Bist\>o lokalne samouprave je v tem. Da oblastiželjnost ni njeno osrednje gonilo, četudi ima lokalna samouprava nekatere oblastvene funkcije. Njeno bistvo je vendarle v neposredni demokraciji, ko z vključevanjem najširšega kroga ljudi iz skupnosti, doseže najbolj skladno upravljanje le-te. Torej ne gre za to, da bi takšni skupnosti vladali, ampak da bi sproščali in razvijali materialno in duhovno ustvarjalnost ljudi, ki edina osmisli človeka. Oblast v lokalni samoupravi sme torej biti le sredstvo, ne pa cilj. Nedvomno so župan in svetniki občine Kidričevo v preteklem mandatu vložili dovolj svoje volje in sposobnosti, da se novo nastala skupnost homogenizira in usposablja za nujne razvojne aktivnosti. Nedvomno je moralo biti na komunalnem področju napravljenega kar precej, saj so proračunska sredsDa v preteklem mandatu skoraj dosegla raven enoletnega proračuna celotne občine Ptuj iz začetka devetdesetih let. Za to bi izvoljeni predstavniki smeli pričakovati spoštovanje in celo novo zaupanje od občanov občine Kidričevo. Zakaj je potem morala prevladati oblastiželjnost in občutje ogroženosti pred novimi volitvami. Je bila za nekatere izvoljene naloga kljub vsemu pretežka? Lokalna samouprava se mora usmerjati k človeku, nikoli pa ne sme postati oblast nad njim. To je mogoče zagotoviti le v široko civilizirani družbi, v kateri je javna beseda enako močna, kot z izvolitvijo pridobljena oblast. Občina Kidričevo ima vse možnosti, da postane tudi lepa, urejena in moderna skupnost z razvito solidarnostjo in visoko kakovostjo življenja. "Vrrjted “^.(ZjAen “KicOučevo- Komermitnmo Ko razmišljam o kulturnem dogajanju v občini Kidričevo, v mislih nikakor ne najdem Kidričevega - središča občine, ki je središče očitno le še političnega dogajanja... Vsekakor gredo vse pohvale zaslužnim za prepotrebno obnovo knjižnice, ki pa je žal začetek in konec globokega pomena besede kultura, ki veliki večini še vedno pomeni le frazo, katere bistva ne zna ali pa noče razumeti. Nikakor se ne morem strinjati z nekaterimi, ki trdijo, da se krajani Kidričevega 'ne da delati', saj da smo brez življenja. Resnica (verjetno ne edina) je v tem, da se (v kulturnem pogledu) nimamo kje izživeti. Le-to je glavni razlog, da nas je kar nekaj, ki smo se vključili v takšne in drugačne kulturne ustanove Ptuja, ki nudijo nekaj vsem, ki želimo razvijati ne le svoje telo, ampak tudi duha. In tako se začarani krog kulturnega dogajanja našega kraja sklene, še preden se v bistvu začne... Nenazadnje pa - četudi bi kdo izmed nas želel začeti s kakršnimkoli kulturnim prebujanjem zaspanih duš Kidričevega - ali mi lahko kdo odgovori, kje v naselju je tisto vidno mesto, ki bi bilo namenjeno LE oglaševanju kulturnih in športnih dogodkov in ga ne bi že naslednji trenutek prekrili letaki, ki promovirajo najrazličnejše 'pivske' dogodke - pa še ti se večinoma dotikajo Ptuja?! TtotaZLi 'ŽJtunTec floven/ko ljud/ko /Iranka Predsednik odbora SLS občine Kidričevo: Milan Unuk, Zg. Jablane 35, 062/792-061 V slovensko ljudsko stranko je v občini včlanjenih 200 članov, vendar pa ima stranka po besedah gospoda Unuka v občini še več pristašev. V odboru SLS se zavzemajo za ureditev podeželja, ter da bi bilo življenje ljudi na podeželju in v mestih enako kvalitetno, predvsem pa da bi se kvaliteta življenja izboljšala. Radi bi poskrbeli za nova delovna mesta za mlajše generacije, kar bi dosegli tako, da bi v občino pritegnili čim več privatnih podjetij.Zato bi bilo potrebno narediti obrtno cono, da bi se podjetniki lahko naseljevali v občini. Primeren prostor za takšno cono je v industrijskem naselju. Unuk meni, da bi bilo v prihodnosti smotrno, da bi stanovanja v Industrijskem naselju, neprimerna za bivanje, porušili in poskušali najti sredstva, da bi se zgradil primeren blok za te ljudi. V odboru stranke se z vodstvom stranke precej srečujejo, Marjan Podobnik je bil pred tremi meseci na sestanku v občini, kjer smo imeli srečanje odborov SLS, ki delujejo v Podravju. Z vodstvom stranke se srečujemo približno enkrat mesečno, po pomoč pa ali nasvet pa se lahko na stranko obrnemo kadarkoli. Kot je dejal Unuk, si SLS želi, da bi še naprej ostala najmočnejša stranka v občini (8 svetnikov od skupno 17 pripada stranki SLS, pa tudi predsednik sveta Skrila in župan Šprah sta v tej stranki). Za občino so skušali, kot pravi Unuk 'maksimalno narediti za občane na vseh področjih'. Veliko smo naredili na področju šolstva, infrastrukture. Zavzemali bi se za reševanje stanovanjskih težav in brezposelnosti, urediti športna igrišča in večnamenske dvorane, ki bi služile za naše krajane, posebej še za mlajšo generacijo. Urejamo tudi dokumentcijo za izgradnjo kanalizacije v Njivercah, kasneje pa bi se morala urediti celotna občina. Zavzeli se bodo tudi za plinsko ogrevanje celotne občine. SLS se bo zavzela za globinsko črpanje pitne vode in čim večji varovalni pas okrog samega črpališča, tako da bi imeli prebivalci občine na voljo bolj kvalitetno vodo. Na kandidatne liste bi radi pridobili tudi čim več žensk in mladine, vendar pa večina ne želi kandidirati. Ob koncu kratkega pogovora je Unuk izdal politično skrivnost, da bo še namerava kandidirati za svetnika, vendar se bo konec tega leta odpovedal funkciji predsednika odbora stranke SLS. V stranki pa so že tudi izbrali kandidata za županski stolček - za ta položaj bodo predlagali sedanjega župana Alojza Špraha. Sedaj ste na vrsti občani volilci, da izkažete zaupanje in pripravljenost, da skupaj z SLS nekatere stvari dokončamo in smelo zastavimo nove, na katere bomo čez štiri leta zopet lahko ponosni. V SLS smo obljube spremenili v dejanja, zzato Vas pozivamo, pridite na volišča in se opredelite za SLS. "Tfuala. ja jaetfumje.: SZS TCidtičeua floren/ka nacionalna /Iranka Predsednica občinskega odbora SNS je Karmen Kranjec, B. Kraigherja 6, 796-978. Pred mesecem dni so v občini ustanovili stranko SNS, vanjo pa se je vključilo približno 30 ljudi. Stranka namerava na volitvah kandidirati z dvema predstavnikoma. Predsednica stranke pravi, da ne pričakujejo, da bi lahko prišli v občinski svet, to pa zato, ker so premlada stranka. Zato stranke, po njenih besedah, niso ustanovili, da bi pridobili sedeže v občinskem svetu, temveč da bi ljudi v občini, predvsem pa v Kidričevem 'razgibali'. SNS želi pri ljudeh vzbuditi interes, kaj se dogaja v občini, za to pa je potrebno hitro in aktualno informiranje. Do sedaj je lokalno glasilo vedno zamujalo in ni bilo aktualno. Tudi to je potrebno spremeniti. Boljše manj obsežno glasilo,pa zato bolj aktualno. V glasilu bi bilo potrebno opozarjati tudi na napake, ki se dogajajo v občini. SNS želi v svoje vrste pritegniti mlado generacijo, ki bi srečavala v mladinski sobi, ki je v Kidričevem prepotrebna. Mladina se lahko danes srečuje večinoma na nogometnih tekmah ali pa v gostilnah, kar pa ni konstruktivno. Treba jim je ponuditi nekaj več, kot so na primer razne delovne akcije, druženje v večnamenski športni dvorani... Za mlade se je v občini v zadnjih 20-ih letih storilo zelo malo. Glede na to, da so kar nekaj denarja namenili za ureditev cest v občini, je še vedno premalo cest na novo asfaltiranih. Tudi za mlade družine bi morala občina bolj poskrbeti, pravi Karmen Kranjec, ki je pred leti županu Šprahu predlagala, da bi si mlade družine na podstrešjih blokov uredile stanovanja na svoj račun. To idejo je Šprah sicer podprl, vendar pa morajo družine, ki bi želele stanovati na podstrešju pridobiti pisne privolitve vseh stanovalcev vhoda, ki pa se niso vedno strinjali s tem. Prav tako se Karmen Kranjec zdi nesmiselno, da stavbe v "taborišču 'propadajo, obnavljati pa jih stanovalci ne smejo, ker bi občina na tem območju želela postavila obrtniško cono. Če bi radi imeli tam cono, naj občina zgradi blok za tamkajšnje stanovalce, ne pa da ti živijo v nemogočih razmerah. Predsednica odbora SNS namerava na občinskem svetu postaviti vprašanje, kam je šel denar od prodaje stanovanj in zakaj so za več kot 100 odstotkov podražili kurjavo. SNS tudi meni, da je potrebno očistiti gozdove, ki imajo v naši občini funkcijo skupnih smetišč. Tudi bi občina morala dajati šolajočim se otrokom finančno pomoč ob nakupu knjig, raznih izletih... Predvsem pa morajo občino voditi pošteni ljudje je predstavitev stranke končala Karmen Kranjec, ki bo tudi sama kandidirala za svetniški stolček. arjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo stalno bivališče v občini Kidričevo. Navodila in informacije v zvezi z razpisom dobijo prosilci na občinski upravi občine Kidričevo. Zahtevek za dodelitev sredstev vloži prosilec na občinski upravi občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, Kidričevo. Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jamči za pravilnost v zahtevku navedenih podatkov. II. VSEBINA RAZPISA Razpisana sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Kidričevo se zagotovijo v proračunu občine za leto 1998 v višini 500.000.00 SIT v obliki regresa. III. NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV A. ŽIVINOREJA Prašičereja: Plemenske živali Namen ukrepa: vzpodbujanje nakupa plemenskih živali z namenom izboljšanja proizvodnje mesnatih pasem prašičev. Regresira se do 5.000,00 SIT po posamezni plemenski živali. Višina predvidenih sredstev: 500.000,00 SIT. Pogoj za pridobitev sredstev: * vse plemenske živali morajo biti vzrejene v razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih * potrdilo, ki ga izda Biotehniška fakulteta * do regresa so upravičeni rejci, ki so plemenske živali nabavili v letu 1997 ali v letu 1998 do 31. 8. 1998. Zahtevki se vložijo na občinski upravi občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, na osnovi kopije računa. IV. ROK ZA VLOŽITEV ZAHTEVKOV Rok za vložitev zahtevkov za dodelitev sredstev traja 30 dni od objave razpisa. V. ODOBRITEV SREDSTEV Odobrena sredstva bodo upravičencem nakazana na HKS Lovrenc na Dravskem polju. Obravnavane bodo le popolne in pravočasno vložene vloge. V primeru več zahtevkov, kot je višina predvidenih sredstev, si Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pridržuje pravico do zmanjšanja višine regresa po posamezni plemenski živali. Štev. 062-02/98-64 Dne 7. 9. 1998 7->*ed&edtU& 0&čia za kreditiranje v kmetijstvu. Razpisanih je bilo kreditov v višini 15.000.000 SIT, od tega je bil depozit občine 5.000,000,00 SIT. Kreditna sredstva so bila dodeljena osmim prosilcem za izgradnjo in adaptacije hlevov. Poudariti je potrebno, da je bilo zanimanje in interes za pridobitev kreditnih sredstev večji, kot je bilo na razpolago sredstev, zato so se prosilcem zneski nekoliko znižali, da so dobili vsi, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. 2. Financiranje intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva Sredstva v višini 2.100.000,00 SIT so bila namenjena: - za analizo zemlje v višini 100.00,00 SIT. Namen ukrepa je zmanjšanje stroškov pridelovanja in zmanjšanje onesnaževanja okolja s pravilno rabo mineralnih hranil. Regresiralo se je v višini 50 % od cene vrednosti analize. - Urejanje kmetijskih zemljišč - nižinska agromelioracija in nakup zemlje v višini 2.000.000,00 SIT. Regresiralo se je v višini 100.000,00 SIT/ha. Sredstva za nižinsko agromelioracije je uspelo na natečaju dobiti štirje prosilci, za nakup zemlje pa šest prosilcev. 3. Preprečevanje mastitisa V mesecu decembru 1996 so bila namenjena sredstva za preprečevanje širitve bolezni masititis v govedoreji v višini 1.400.000,00 SIT. Namen ukrepa je bil preprečevanje bolezni in ne zdravljenje. Ukrep je dosegel svoj namen, saj se bolezen ni razširila na naše območje, s tem pa se ni zmanjšala pridelava mleka in tudi dohodek na kmetijah. 4. Društvena dejavnost V letu 1996 smo sofinancirali dejavnost društev na področju kmetijstva za izvajanje programom na področju preventive in izobraževanju v kmetijstvu. Sofinancirali smo tudi testiranje poljskih škropilnic s 50 % regresiranjem. Namen ukrepa je pravilno delovanje poljskih škropilnic in s tem preprečevanje prekomernega škropljenja njivskih površin in varovanje na področju okolja. Sanirana odpadna jama na meji z Brunšvikom 5. Vzdrževanje poljskih poti V letu 1996 smo preko odbora za kmetijstvo gramozirali poljske ceste, ki služijo povezovalnemu namenu. LETO 1997 1. Kreditiranje v kmetijstvu V letu 1997 so bila razpisana kreditna sredstva v višini 15.000. 000.00 SIT, aranžma občine pa je bil 5.000. 000.00 SIT. Kreditna sredstva so bila razdeljena 11 prosilcem. Tudi v tem letu se je pojavila zahteva za večji znesek kot je bilo na razpolaga sredstev. 2. Sofinanciranje nakupa apnenčeve moke in mnogocvetne ljulke V letu 1997 smo sofinancirali nakup mnogocvetne ljulke. Namen ukrepa je bil zasejanje strnišnih površin zaradi preprečevanje onesnaževanja podtalnice. V letu 1997 smo pričeli tudi z sofinanciranje nakupa apnenčeve moke v višini 3.430.000,00 SIT. Pri analizah zemlje, ki so se opravljanje v dveh letih poprej se je ugotavljala velika kislost zemlje. Preprečevanje te kislosti pa je ukrep apnjenje zemlje z apnenčevo moko. Ukrep ima pozitivni učinek za več let. 3. Testiranje poljskih škropilnic Tudi v letu 1997 smo v spomladanskih mesecih sofinancirali testiranje poljskih škropilnic v višini 50 %. Namen sofinanciranje je testiranje škropilnic in s tem preprečevanje onesnaževanje okolja. 4. Sofinanciranje društev V letu 1997 se je sofinancirali programi društev na področju kmetijstva za programe preventive in izobraževanja. LETO 1998 Program za leto 1998je: - kreditiranje na področju kmetijstva, depozit: 5.000.000,00 SIT - urejanje kmetijskih zemljišč: 4.000.000,00 SIT - sofinanciranje društev in izobraževanje ter ostale aktivnosti na področju kmetijstva: 2.500.000,00 SIT V letu 1998 smo pričeli intenzivno z aktivnostmi na področju komasacije Dravskega polja, katerih projekt bi se naj zaključil okrog leta 1999 -2000. Komasacije v celoti razen projektov plača država. Poudariti je potrebno, da bomo skupaj z NKB Ptuj izvedli tudi pregled namenske porabe sredstev za kreditiranje v kmetijstvu. To poročilo boste svetniki prejeli naknadno. TTtičzu "Kuuč PiecCicdctič Od&oruz $a. čuteti-jdt(MX iu flo/ intervju Andrejo lomperger Andreja je skoraj 22-letno dekle iz Lovrenca na Dravskem polju, ki zadnja štiri leta živi in študira v Združenih državah Amerike. O tem, zakaj se je odločila za študij v tujini, s kašnimi težavami se sooča, kako preživi dan, pa tudi o tem, kako se Američani odzivajo na afero Clinton - LeWinsky in kakšen je videti v živo Leonardo di Caprio, sva se pogovarjali v njeni sobi v Lovrencu, kjer na steni visijo fotografije, ki opisujejo njeno življenjsko pot. - Kdaj in zakaj si se odločila za študij v ZDA ? “V tretjem letniku srednje turistične šole sem na oglasni deski zagledala oglas o možnosti obiskovanja zadnjega letnika srednje šole v Ameriki. V idejo, da bi lahko jaz hodila v šolo v Ameriki, sem se preprosto zaljubila. Samoiniciativno sem izpolnila prijavnico in se prijavila v šolo i/ Ameriki. Z veliko prepričevanja staršev in profesorjev, da je to sploh možno, sem sama, brez pomoči šole, spomladi leta 1994 poslala prijavnico na agencijo in avgusta odpotovala v Ameriko.” - Si že pred odhodom v Ameriko vedela, v katerem mestu in pri kateri družini boš živela? “Iz Maribora smo takrat odpotovali štirje in vsi smo izbrali za kraj našega bivanja Boston, mesto na vzhodni obali Amerike, ker je to bilo najbližje Evropi. Vendar pa agencija ni upoštevala naših želja, tako so nas poslali v tisti kraj, kjer so ti pač našli prostor. Tako smo pristali na najrazličnejših koncih Amerike. Jaz sem prvo leto živela pri mormonski družini, ki je imela sedem otrok, v mestu Provo (drugo največje mesto v Utahu), v zvezni državi Utah (na Jugozahodu ZDA). Utah je središče mormonske vere, tam je tudi center za mormonske misijonarje.” - Ali mormoni še vedno prakticirajo poligamijo (mnogoženstvo)? “Poligamija je bila prepovedana. Poligamijo so prakticirali v preteklosti, ko so bile ZDA razdeljene še na teritorije. Nato pa so vernikom dejali, da si je bog premislil in so poligamijo prepovedali. Danes predstavljajo mormoni eno od modernejših ver v Ameriki.” - Kakšno mestece je Provo? “Provo je mestece na t.i. Divjem zahodu, kjer je poleti grozljivo vroče, pozimi pa zelo mrzlo. V Utahu živi ogromno Indijancev in kavbojev. Indijanci živijo v rezervatih in so odmaknjeni, se ne vključujejo v ameriško družbo in so tesno povezani z naravo. Večinoma so zelo mirni, lahko pa na avtobusu naletiš na katerega, ki na ves glas kriči “ukradli ste nam zemljo”... Zanimivo je to, da Indijanci sploh niso zahodnjaški, četudi živijo na Zahodu. Tudi mit o kavbojih ne drži. Resnica o njih je, da so to kmetje, ki morajo zelo trdo delati za svoj zaslužek. Zaradi trdega dela se tudi težko poročijo. Sicer pa v Provu živi veliko tujcev, tudi Slovencev in Hrvatov.” Andreja na obisku v VVashingtonu pri slovenskem veleposlaniku Dimitriju Ruplu - Predvidevam, da so ameriške šole drugače organizirane, kot šole v Sloveniji. Kako si ti občutila razliko, če le-ta obstaja? ‘Prvo leto je bilo izredno pomembno zato, ker sem dobila drugačen pristop k učenju, predvsem pa drugačno sliko mojega znanja. O eni in isti stvari (npr. o drugi svetovni vojni) sem se učila s popolnoma drugega zornega kota, poudarki v znanju so bili drugje kot pri nas. Tako sem dobila ameriško videnje zgodovine, geografije, lingvistike... To mi je dalo neko širino, možnost primerjanja s tem, kar sem se naučila doma. Sama vsebina učnih predmetov pa v Ameriki ni bila tako zanimiva, pa tudi ne tako težka, kot je pri nas. Najbolj privlačno v srednji šoli v Provu je bilo to, da sem imela sošolce z vsega sveta.” - Kakšno pa je bilo družabno življenje v srednji šoli? “V srednji šoli je bilo tudi veliko plesov in na vsakem so izbirali princese, najboljše maske in podobno. Američani dvignejo veliko prahu zaradi takšnih plesov. Tako se punce in fantje menjavajo pri vabilih na ples. Tisti dan, ko je ples, se ves dan vrstijo različne aktivnosti. Ko smo vabila na ples dekleta, sem morala tudi jaz zjutraj mojega fanta zbuditi in ga peljati na zajtrk, ker so pač tako naredile vse druge punce. Popoldne smo šli drsat in v kino, zvečer pa še na večerjo in ples, tako da “zapraviš” v enem dnevu ogromno denarja. To se je meni zdelo zelo otročje, res pa je, da so Američani v srednji šoli skoraj dve leti mlajši, kar je razumljivo, saj gredo v šolo s petimi leti.” - Po končani srednji šoli si se vrnila nazaj v Slovenijo, nato pa si ponovno odpotovala v ZDA... “Po letu dni v Ameriki sem se vrnila nazaj v Slovenijo, da bi maturirala. Ko sem tukaj končno naredila maturo, sem šla nazaj v Ameriko. V Los Angeles (LA) sem prišla z letalom, se prijavila v hotel in začela iskati stanovanje. Ko sem našla stanovanje sem kupila še avto. Nato sem se prijavila na Santa Monica College, kjer sem januarja 1996 začela študirati ekonomijo. Ekonomijo pa zato, ker je z njo najlažje dobiti službo v Ameriki. Moje sanje so, da bi delala v mednarodni trgovini. Se pravi, da bi vsaj še deset let ostala v Ameriki, nato pa bi se vrnila v Slovenijo in s svojimi izkušnjami pomagala tudi občini. - šolnino si morajo študentje v Ameriki plačevati sami. A si tudi ti kot tuja študentka morala plačevati šolnino, ali pa te je država ali kakšna druga ustanova štipendirala? “Zdaj sem končala nižjo stopnjo kolidža, kar je trajalo dve leti in pol. Na leto me je šolnina stala 5000 ameriških dolarjev. Na srečo so mi šolnino plačevali starši, jaz pa sem z inštruiranjem ter delom i/ gostinstvu zaslužila dovolj, da sem si lahko sama plačala stanovanje in sprotne stroške. Decembra se bom ponovno vrnila v LA, kjer se bom vpisala na višjo stopnjo kolidža. Na žalost pa je šolnina za to stopnjo 10000 dolarjev letno, česar pa mi samo moji starši ne bodo mogli financirati in tako zdaj “cele dneve” iščem sponzorje, ki bi mi finančno pomagali. Štipendije nimam, za štipendiranje dodiplomskega študija v tujini naša država nima posluha, tako da je veliko odvisno od sponzorjev. Presenečena sem bila nad neprijaznostjo Taluma in Perutnine Ptuj, dveh tako uspešnih podjetij, ki ne najdeta volje in denarja, da bi mi pomagala. Na naši občini še nisem bila, upam pa, da se bodo izkazali za velikodušne.” - Kako poteka tvoj običajen dan v ZDA ? “Moj dan se začne zgodaj zjutraj, ko vstanem in grem v šolo. Pri nas imamo možnost izbire, kdaj bomo imeli predavanja. Jaz imam vsa predavanja dopoldan, da se lahko zgodaj popoldne še učim. Nato običajno jem zunaj, ker nerada kuham samo zase. Hodim tudi v fitnes in imam zelo veliko opravkov. Običajno tudi kje delam, zato da zaslužim za sprotno življenje. Zvečer redkokdaj hodim ven.” - Los Angeles je mesto zvezdnikov in zvezdništva. Ali si ti že srečala kakšnega filmskega igralca oz. igralko? “Ko sem nekoč delala kot natakarica v lokalu, je vanj vstopil Leonardo di Caprio, ki je videti v živo precej mlajši. Takrat je nosil kapo in je precej kadil. Marsikatero dekle je stopilo k njemu po avtogram, meni pa se je zdelo smešno, da bi ga prosila za avtogram. Na ulicah sem srečala tudi Nicole Kidman in Toma Cruisa, pa tudi Demi Moore in Pamelo Anderson.” - Kaj pa Američani menijo o aferi Clinton -Lewinsky? “Da je Bill ženskar že vsi dolgo vedo in so to že sprejeli. I/ Ameriki je javna skrivnost, da Bill in Hillary nista živela skupaj vse do njegove kandidature za predsednika. Šele potem sta ponovno začela živeti skupaj. Večina Američanov ima Clintona rada, ker je dober predsednik. O Monici Lewinsky pa menijo, da je “lahko dekle”, ki pa ni nalašč sprožilo škandala, ampak so ji ga spretno nastavili republikanci. - Ob koncu najinega pogovora zaupaj bralcem Ravnega polja še ali si kaj potovala po ZDA ? “Veliko sem potovala po ZDA, bila sem tudi v Mehiki. Ameriko sem si dodobra ogledala na skoraj dvomesečnem potovanju z avtom od Los Angelesa do New Yorka. Takrat sem tudi ugotovila, da Amerika ni nevarna. Seveda so v velikih mestih geti, kjer je Andreja na plesu v VVashingtonu predstavlja Slovenijo. Spremlja jo Igor Keršner, namestnik veleposlanika nevarno in se je takšnih krajev bolje izogibati. Jaz osebno nimam s kriminalom t/ ZDA še nobene negativne izkušnje.” Andreja, hvala ti, da si si vzela čas za tale pogovor in upam, da ti bo uspelo najti sponzorje, da boš lahko svoje šolanje v tujini nadaljevala. (fajTufelo. ‘TttiLoZič “POT DO USPEIM JE VSE PREJ KOT IRIIKR M ••• V vsebinsko prenovljenem glasilu Ravno polje, ima svoj prostor tudi šport. Eden tistih , ki si zasluži, da ga predstavimo širši javnosti, je do pred kratkim prvi človek Športnega društva Lovrenc, g. Janko Turk. Prav njemu je kot prvemu uspelo pripeljati Nogometni klub Lovrenc na sam vrh in osvojiti naslov prvaka v MNZ (Medobčinska nogometna zveza) Ptuj. To je hkrati eden najodmevnejših športnih rezultatov v občini Kidričevo v zadnjih letih, z izjemo napredovanja NK Aluminij v drugo slovensko ligo. - Na začetku nam predstavite kje in na kakšen način ste začeli svojo športno pot? “S športom, konkretno z nogometom sem se začel ukvarjati z 11 leti pri podmladku NK Aluminija. V tem klubu sem kasneje igral za, vse selekcije vse tja do članske”. - Zanimivo da prav letos mineva 10 let od osvojitve enega od dveh vrhuncev v vaši športni karieri? “Res je. V sezoni 1987/88 sem kot član mladinske ekipe Aluminija osvojil naslov prvaka v takratni 2. republiški ligi in tako smo se uvrstili v elitno 1. slovensko ligo, v kateri smo se naslednje leto zelo uspešno kosali s takšnimi ekipami kot so Olimpija, Maribor, Koper. Te mladinske generacije se je kasneje oprijel vzdevek “zlata generacija”. V isti sapi moram dodati, da sem imel srečo igrati v ekipi z igralci , ki danes pomenijo mnogo tudi v državnem in evropskem merilu.. Po prehodu iz mladinske selekcije v člansko ekipo pa sem se iz več vzrokov odločil, da svojo aktivno igranje nogometa nadaljujem v medobčinskem ligašu Lovrenc”. - Vendar pa vašo kariera igralca v Lovrencu ni trajala dolgo, saj ste kmalu športni dres zamenjali z vročim predsedniškim stolčkom? “V spletu okoliščin in takratne situacije , ki je vladala v športnem društvu , ko se je v kratkem času zamenjalo kar nekaj najodgovornejših ljudi, sem leta 1996 sprejel izziv in se posvetil organizacijskemu delu v društvu, katero ima za sabo že lepo zgodovino saj deluje že vse od leta 1966”. -V zadnjih letih ste bili športniki v Lovrencu eni daleč najbolj aktivnih in uspešnih društev. Nam lahko podrobneje predstavite vašo delo v ŠD (športno društvo). “Prioritetna naloga , ki sem si jo zadal ob začetku vodenja društva je bila, da se lotimo celotne prenove športnega parka. Začeli smo postopoma z adaptacijo že obstoječega. Prepleskali smo kovinske konstrukcije, preuredili razsvetljavo na rokometnem igrišču, k temu pa smo kasneje dodali še investicije, kot so zaščitna ograja za rokometnim igriščem, ki je bila nujno potrebna saj je v neposredni bližini prometna cesta Ptuj - Majšperk. Naslednja investicija je igrišče za odbojko na mivki . Prav tako smo poskušali urediti tudi travnato igrišče za veliki nogomet, predvsem ureditev okolice s postavitvijo hišic za rezervne igralce, postavitvijo reklamnih panojev in zaščitno ograjo za samim igriščem”. - Uspelo pa vam je tudi nekaj , kar ni uspelo nobenemu od vaših predhodnikov, NK Lovrenc ste namreč popeljali do prvega naslova prvaka. Kakšen je bil ključ do uspeha ? “Za ta največji uspeh nogometa v Lovrencu gre levji delež uspeha pripisati predvsem igralcem in trenerju. Ekipa ki je v minuli sezoni osvojila ta naslov, je bila sestavljena iz mladih igralcev, ki pa so jim pomagali starejši bolj izkušeni igralci. Delovali so kot homogena celota , saj se je prav vsak od igralcev zavedal ,da je nogomet kolektivna igra. Med igralci je vladal zelo II.mLM pozitivni, prijateljski odnos. Z boljšim in odgovornejšim prisotpom k treningom in tekmam uspeh ni mogel izostati. Trener te ekipe je bil g. Milan Hadler in prav on je zaslužen, da je ekipa delovala tako prepričljivo saj je skozi vso sezono igrala maksimalno uspešno in nanizala kar 18 zmag ob le dveh porazih”. - Kako vam je uspelo doseči te rezultate in voditi društvo tako uspešno , kljub temu, da je kar nekaj igralcev in ostalih aktivnih članov starejših od vas. - Verjetno je težko doseči primerno stopnjo motiviranosti potrebne za takšen uspeh ? ‘‘Čeprav vaša ugotovitev popolnoma drži moram poudariti, da so prav vsi igralci, tako starejši kot mlajši, znali ceniti moje delo in prizadevanja, da se jim omogočijo maksimalni pogoji za delo. Ko se ekipa znajde v zmagovalnem ritmu je to treba nenehno vzpodbujati za vsako naslednjo tekmo saj vsi pričakujejo slej kot prej kakšen spodrsljaj. Bistveno je, da igralcem spremeniš mišljenje, da ne razmišljajo o neuspehu, temveč o novih zmagah in strmijo za končnim ciljem. Edina stimulacija , katere sem se posluževal, je bila v obliki nabave opreme in družabnih srečanj tudi izven travnatih igrišč”. -Z osvojitvijo prvega mesta si je NK Lovrenc pridobil pravico nastopa v višjem rangu. Zakaj se niste odločili za napredovanje? “Ekipa si je z osvojitvijo prvega mesta zagotovila nastop v višjem rangu tekmovanja. Vendar pa to še zdaleč ni edini pogoj potreben za napredovanje. Tako mora ekipa , ki nastopa v prvem razredu MNZ Ptuj imeti zraven članske ekipe, še dve mlajši selekciji, imeti mora ustrezne spremljajoče objekte, slačilnice, obvezne mere igrišča 55 x 95 m . In te zahteve so bile na žalost za Športno društvo Lovrenc prevelik zalogaj. Tako je na žalost ta prvi naslov prvaka ostal za vse v Lovrencu, ki se ukvarjamo z nogometom tako ali drugače, velik opomin za naprej, da je potrebno še marsikaj postoriti”. -Verjetno je ena od odločilnih preprek bila tudi formiranje mlajših selekcij ? “Kar se tiče mlajših selekcij ni vprašljiv igralski kader, temveč strokovni kader oziroma ljudje , ki bi bili pripravljeni skrbeti za podmladek. V tekmovalni pogon spraviti dve mlajši ekipi ni lahko, še težje jih je voditi in skrbeti zanje med tekmovalno sezono. Za vsako od dveh ekip se mora zagotoviti odgovorna oseba ali skupina ljudi, ki bi bila pripravljena skrbeti za te dečke. Ni dvoma , da vsi starši, katerih otroci se odločijo za igranje nogometa pričakujejo od ljudi v klubu, da njihovi otroci ne bodo prepuščeni samemu sebi in da jim bo v tem času zagotovljena maksimalna varnost. Po kar nekaj poskusih, da se v ŠD priključijo ljudje , ki bi bili pripravljeni prevzeti del organizacijskega bremena nase , so vsi poskusi padali v vodo eden za drugim”. -Ali so trditve, da ste zapustili funkcijo predsednika ŠD Lovrenc točne in če so, zakaj ste se odločili za takšen korak? “Navkljub vsem uspehom ekipe in ostalih pridobitev za čas mojega predsedovanja ŠD, mi nikakor ni uspelo vsaj delno realizirati naloge, pridobiti v društvo nazaj nekdanje igralce , da se aktivno vključijo v organizacijski del društva. Vsi ti poskusi so bili neuspešni, še več pri vsem tem sem večkrat naletel na kritike , ki so bile veliko krat prav osebne narave. V takšni klimi, ki vlada v kraju je nemogoče peljati oziroma organizirati ekipno delo, katere bi bilo potrebno pričeti ,da bi lahko postopoma začeli uresničevati naloge, da bi NK Lovrenc imel sčasoma realne pogoje za napredovanje. In to je glavni vzrok, da sem zapustil funkcijo in morda bo sedaj to funkcijo sprejel kdo izmed tistih, ki so dosedaj ocenjevali moje in delo športnega društva iz ozadja.. Moram pa dodati, da ima NK Lovrenc z igralskim kadrom, ki ga ima sedaj in s priključitvijo nekaterih mladih nadarjenih igralcev iz okolice Lovrenca, velike možnosti, da kaj kmalu ponovi uspeh iz pretekle sezone”. -Širša športna javnost vas pozna tudi kot enega glavnih “ krivcev “ da se je razbila desetletna vladavina v vodenju Medobčinske nogometne zveze Ptuj? “Še kot aktiven igralec Lovrenca sem na več tekmah zasledil kritike predstavnikov raznih ekip na račun vodenja MNZ Ptuj. Več kot desetletje je Ptujsko medobčinsko zvezo vodil človek iz Maribora tj. g. Erik Berčnik. V lanskem letu v mesecu septembru je bila sklicana skupščina MNZ Ptuj, na kateri sem kot delegat ŠD Lovrenc sodeloval tudi sam. Na tej skupščini so bile na sporedu tudi volitve zaradi izteka mandata tedanjemu vodstvu. Na sami skupščini je bilo kaj hitro jasno, da so najodgovornejši takrat v MNZ vse priredili sebi v prid, od vodenja skupščine do uvrščanja kandidatov na kandidatne liste. Čeprav sem bil na tej skupščini eden najmlajših delegatov, nisem mogel verjeti, kako je večina delegatov nemo spremljala dogajanje na skupščini. Oglašali so se le redki posamezniki, čeprav so skozi vsa ta leta mnogi imeli veliko za povedati o vodstvu MNZ. Odločil sem se izzvati tedanje vodstvo na čelu z g. Berčnikom in volilno komisijo, ki sem ji uspel dokazati , da je grobo kršila poslovnik MNZ Ptuj in na koncu nam je uspelo izvoliti novega predsednika iz območja MNZ Ptuj to je sedaj g. Stanko Glažar”. -Kot predsednik športnega društva ste sodelovali tudi z najodgovornejšimi v občini in pa Krajevnim odborom Lovrenc. Kakšen je vaš vtis ali občina in krajevni odbor prisluhneta željam društev na našem področju? “Osebno sem zelo zadovoljen s sodelovanjem z občino Kidričevo in hkrati izkoriščam to priliko, da se zahvalim občini Kidričevo in g. županu , ki so prisluhnili našim željam in predlogom. Čeprav nekateri poskušajo prikazati stvari negativno, kar se tiče relacije občina Kidričevo - društva, verjamem da je resnica drugačna. Z ustanovitvijo samostojne občine Kidričevo je v zadnjih 4 letih nastalo kar nekaj novih športnih društev in sekcij , katerim je osnova za finaciranje prav dotacija , ki jo dobijo iz občine. Hkrati pa je veliko teh društev že dokazalo ,da jim osnovni cilj ni bilo samo pobrati zagotovljeno dotacijo, ampak so pač izkoristili ugoden trenutek za ustanovitev društva, sedaj pa že dosegajo uspehe na raznih tekmovanjih, naj navedem samo ŠD Cirkovce in ŠD Kidričevo. Hkrati pa se morajo ta društva zavedati in biti strpna, saj je nemogoče ugoditi vsem željam in potrebam teh društev naenkrat. Kar se tiče krajevnega odbora Lovrenc pa moram reči, da smo tudi dokaj uspešno sodelovali, s to kritiko, da kljub temu, da letos že mineva štiriletni mandat krajevnemu odboru ni bilo v vsem tem času sklicanega niti enega sestanka z društvi, na katerem bi uskladili morebitne načrte in naloge in se reševanja teh lotili skupaj”. -Ko sva že pri Krajevnem odboru Lovrenc, vemo, da se prav ta čas vrši rekonstrukcija dvorane v Lovrencu , ki naj bi dobila novo podobo kot večnamenska dvorana namenjena predvsem, kot telovadnica za potrebe šole in pa tudi za ostale aktivnosti krajanov Lovrenca. Dela pa vseeno ne tečejo pa načrtih oziroma v predvidenih rokih. Ali ste bili vključeni v ta projekt kot takratni predsednik ŠD? “Ta projekt, v kolikor je meni znano, vodi gradbeni odbor in oni so verjetno edini pravi naslov za odgovor na zgoraj navedeno vprašanje. Športno društvo v ta projekt ni vključeno, podobno kot ostala društva , ki bodo kasneje uporabljala to dvorano. Zakaj pa je temu tako, pa je potrebno postaviti vprašanje Krajevnemu odboru Lovrenc”. -Vaši načrti na športnem področju v prihodnje. Verjetno boste kmalu spet aktivni v kakšnem društvu, saj vemo da kronično primanjkuje ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti kakršnokoli nalogo, posebej pa še najodgovornejše naloge vodenja? “Zaenkrat posebnih načrtov za prihodnje ni, saj mislim, da imam še ogromno časa za sodelovanje v kakšnih drugih športnih projektih, sedaj pa sem bom predvsem posvetil delu na Medobčinski nogometni zvezi Ptuj , kjer sem predsednik nadzornega odbora, in delegat na tekmah v MNZ Ptuj , tako da bom v nogometu še naprej prisoten”. /4ruto. KOmEMlRAmO Ko razmišljam o kulturnem dogajanju v občini Kidričevo, v mislih nikakor ne najdem Kidričevega - središča občine, ki je središče očitno le še političnega dogajanja... Vsekakor gredo vse pohvale zaslužnim za prepotrebno obnovo knjižnice, ki pa je žal začetek in konec globokega pomena besede kultura, ki veliki večini še vedno pomeni le frazo, katere bistva ne zna ali pa noče razumeti. Nikakor se ne morem strinjati z nekaterimi, ki trdijo, da se krajani Kidričevega 'ne da delati', saj da smo brez življenja. Resnica (verjetno ne edina) je v tem, da se (v kulturnem pogledu) nimamo kje izživeti. Le-to je glavni razlog, da nas je kar nekaj, ki smo se vključili v takšne in drugačne kulturne ustanove Ptuja, ki nudijo nekaj vsem, ki želimo razvijati ne le svoje telo, ampak tudi duha. In tako se začarani krog kulturnega dogajanja našega kraja sklene, še preden se v bistvu začne... Nenazadnje pa - četudi bi kdo izmed nas želel začeti s kakršnimkoli kulturnim prebujanjem zaspanih duš Kidričevega - ali mi lahko kdo odgovori, kje v naselju je tisto vidno mesto, ki bi bilo namenjeno LE oglaševanju kulturnih in športnih dogodkov in ga ne bi že naslednji trenutek prekrili letaki, ki promovirajo najrazličnejše 'pivske' dogodke - pa še ti se večinoma dotikajo Ptuja?! 'žktioda "TJtufiZec 50 I6T KUlTURflEGn ŽIVlJEflJfl V KIDRIČEVE!!! Leta 1948 se je z začetkom graditve tovarne TGA pokazala v takratnem še majhnem naselju potreba po kulturnem življenju delavcev, ki so v tem času bili tu zaposleni. Tako je bilo tega leta ustanovljeno Sindikalno kulturno umetniško društvo Strnišče. Prva sekcija društva je bila godba na pihala, tej so sledile pevska, dramska, tamburaška, šahovska in kino sekcija. Delo teh sekcij je bilo zelo uspešno, saj so bile številčne in kvalitetne. Poseben uspeh sta želi pevska in dramska sekcija, ki sta poleg koncertov in uprizoritev dramskih del gostovali v bližnji in daljni okolici. Leta 1963 je prenehalo delovati Sindikalno kulturno umetniško društvo Strnišče in je bilo ustanovljeno Delavsko prosvetno društvo SVOBODA Kidričevo. DPD Svoboda je nadaljevala z delom bivšega društva in vključevala v svoje vrste predvsem člane kolektiva, ki so bili v tem času voljni delati na tem področju. Tako so ustanovili še lutkovno sekcijo in knjižnico. Po nekaj letih uspešnega delovanja so morali ukiniti nekatere sekcije, najdalje so bile prisotne godbe na pihala, pevska sekcija, folklorna in knjižnica. Leta 1997 smo pričeli z oživljanjem kulturnega življenja tako, da smo registracijo društva obnovili in pravno uredili. Obnovili in posodobili smo prostore društva, člani IO smo se odločili, da nadaljujemo z delom knjižnice. V letu 1998 nam je uspela otvoritev prenovljenih prostorov in sodobno opremljene knjižnice in tako smo počastili 50 LET KULTURNEGA ŽIVLJENJA V KIDRIČEVEM. Ob kulturnem dnevu 1998 leta nam je popestril kulturni večer ustvarjalec Ivan Sivec. Večer je bil prisrčen, zabaven in številno obiskan. Leta 1997 nas je zapustila tudi pevska sekcija, godba na pihala pa je sekcija, ki je ostala v sklopu društva. V društvu želimo nadaljevati z delom knjižnice in z občasnimi srečanji preživeti večere nekoliko drugače. Tako pripravljamo v mesecu novembru 1998 večer z g. Simonom Petrovičem, ki se ljubiteljsko ukvarja z zdravilnimi zelišči. Vsi, ki vam pisana beseda bogati in izpolnjuje vaše življenje, ste vabljeni v prijazen prostor naše knjižnice vsak ponedeljek od 17. do 19. ure. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali uresničiti željo, da bi z oživitvijo knjižnice zaživelo tudi kulturno življenje v Kidričevem. IllM EPI p iC| 1LJ v -KVDIZČeSVO 'fafri&ala. “V