ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK NOVEMBER 1978 Novo vodstvo republiške konference ZSMS . X. ★ KONGRES ZSMS Nova Gorica 12/14 oktober 1978 Kongres - delovni dogovor mladih Kongres. Dogodek, povezan s toliko spomini, srečanji, z mladostjo... Lepo je v naši domovini biti mlad, tako so delegatom, gostom in drugim udeležencem desetega mladinskega kongresa zapeli mladi na veličastni prireditvi ob začetku kongresa... Srečevali smo se na ulicah in cčstah Nove Gorice, si stiskali roke, se. pozdravljali: živio, zdravo, kako si? In tako celo dopoldne, vke do plenarnega zasedanja ... In potem spet zvečer... Seveda pa je bilo to trodnevno srečanje v Novi Gorici še posebej srečanje z delom, ki smo ga mladi bolj ali manj uspešno opravili v zadnjih štirih letih, še yeč, tokrat je bilo to tudi srečanje s petintridesetimi leti razvoja, in delpvanja mladinske, organizacije, od njenega ustanovnega kongresa pa do desetega, jubilejnega. To je bilo tudi prvo srečanje s šestdesetletno revolucionarno tradicijo skojevske organiza- cije, ki jo bomo praznovali prihodnje leto. In končno, kongres v Novi Gorici je bil predvsem akcijski dogovor mladih o delu v naslednjem štiriletnem obdobju. O delu na vseh področjih družbenega življenja in snovanja ter seveda predvsem tam, kjer današnje objektivne ali subjektivne perspektive najbolj zadevajo življenjski interes mladega človeka. Vse dni kongresa smo prav na vsakem koraku srečevali revolucionarnost in mladostnost. Veli- ko zaupanje naše družbe in še posebej tovariša, Tita, ki je na devetem kongresu ZSMJ med drugim dejal, da je prepričan, da bo mlada. generacija kos svoji zgodovinski nalogi, da nadaljuje revolucionarno preobrazbo družbe se je v kongresnih dneh pravzaprav zlila z neštetimi mislimi, parolami in željami, tudi s tisto, ki so jo mladi Novogoričani z velikimi črkami zapisali na vrh Sabotina: NAŠ TITO! Na kongresu v Novi Gorici smo | izvolili tudi novo vodstvo slovenske mladinske organizacije. Novo vodstvo sestavljajo: Boris Bavdek, predsednik RK ZSMS, Vida Mikuž, podpredsednica RK ZSMS, Nevenka Grgič, sekretarka RK ZSMS. Predsedstvo RK ZSMS: Boris Bavdek — novoizvoljeni predsednik slovenske mladine Izbirati poudarke iz kongresne resolucije je težka naloga. Resolucija je seveda, takšna, da kompleksno govori o nalogah mlade generacije v prihodnjih štirih letih, zato jo je težko »raztrgati« — na poudarke. Poskušali smo izbrati pač tiste, ki so najbolj »mladinski«, morda najznačilnejši..., prebrali pa jih; boste v da-dašnji in naslednjih številkah našega mladinskega glasila, ZSMS in mladi pri vzpodbujanju in krepitvi samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja ... S stalno aktivnostjo se Zveza socialistične mladine Slovenije zavzema za dosledno uveljavljanje in razvijanje načela delitvi dohodka po delu in rezultatih dela in za samoupravno- normativno urejanje tega področja v okviru združenega, dela in širši družbeni skupnosti. Za uresničitev tega cilja moramo z organizirano akcijo med mladimi doseči, da bo vsak delavec vedel, kako se ustvari in razporeja celotni prihodek,'kako ga usmerjati s samoupravnimi odločitvami v razvoj proizvodnih sil in doseganje čimboljših rezuL tatov, ki so merilo za delitev Franc Arnuš, Stane Bonder, Zdenko Bolčič, Bojan Butolen, Mario Domio, Geza Farkaš, Ladislav Gornik, Zdenka Jošt, Rado Jurač, Srečo Kolar, Darko Končan, Andrej Lapanja, Alenka Markovič, Darja Colarič, Jože Poglajen, Vero Premrl, Franc Primožič, Anton Rakovič, Dušan Skupek, Tatjana Suhadolnik, Dezider Voroš, Jože Nered, glavna urednika ■ -Problemov in Mladine po funkciji. Odbor za statutarna in pritožbena vprašanja pri RK ZSMS: Robi Kovšča — predsednik, člani: Vitomir Alekšič, Mirjana Gavrilovič, Rudi Orel, Bojan Lesjak, Irena Sedlar, Metod Zalar. Nadzorni odbor RK ZSMS: Ivana Robida, predsednik, člani: Staša Baloh, Tomo Jurčec, Branka Krajnc-Sluga, Andrej Lesjak. Kongres je izvolil tudi stodva-najst člansko delegacijo RK ZSMS za X. kongres ZSMJ, ki bo od 15.. do 17. decembra v Beogradu. Predstavniki hrastniške mladine v delegaciji so Boris Volaj, Slavko Gornik in Vili Zaletel. osebnih dohodkov, ki temeljijo na vloženem delu, doseženi produktivnosti in ustvarjenem dohodku ... ... Nasprotovali bomo vsakemu formalizmu v procesu priprave, sprejemanja in uresničevanja planov..,. ... Ostro se bomo borili za izpolnjevanje delovnih obveznosti, za odpravljanje, neopravičenih izostankov iz dela iti racionalno izkoriščanje delovnega časa ter to tudi zahtevali od drugih delavcev. V tem okviru bomo izvajali akcije tekmovalnega značaja med mladimi, kj bodo prispevale k dvigu produktivnosti, stabiliza-ciju in načrtnosti, v gospodarjenju ... ... Preprečevati je potrebno monopol nad informacijami in zagotoviti stalen medsebojen pretok ... Skupni dogovori revirskih delegatov so bili osnova za njihovo uspešno delo na X. kongresu ZSMS MLADA GENERACIJA NADALJUJE REVOLUCIJO M'adi v družbenoekonomskih odnosih Neposredno po zadnjem kongresu je bila akcija mladine u-smerjena v ustanovitev osnovnih organizacij tam, kjer še niso obstajale. V tem času je bilo ustanovljenih več kot tisoč OO ZSMS, kar je nedvomno lep uspeh. Mladi smo spoznali, da ni moč ločevati interesov mladih od interesov starejših, zato morajo biti naše naloge in načrti istovetni z nalogami ostalih organizacij. Ena temeljnih aktivnosti po 9. kongresu je bilo uveljavljanje nove ustave, ZZD ter ostalih zakonov. Na tem področju je bilo narejenega precej, z dobro izdelanim programom in idejnopolitičnim delom v ZSMS so bili zabeleženi nekateri pozitivni procesi, kot so: •v— ustvarjalno vzdušje za večjo angažiranost in Za doseganje boljših proizvodnih rezultatov, -— zanimanje za izpolnjevanje plana, .— povečana zahteva po boljšem in objektivnem obveščanju. Prav s temi procesi se moramo še bolj spoprijeti, predvsem se moramo boriti za večjo produktivnost. V gradivu je ugotovitev, da je bilo idejnopolitična delo u-smerjeno tudi v opozarjanje in v zavračanje vseh teženj in razmišljanj, ki bi ločevala družbenogospodarska vprašanja od vprašanj samoupravnega organiziranja in samoupravnih odnosov v združenem delu. V prizadevanjih za dosego ciljev družbenoekonomskega razvoja je potrebno korenito spremeniti dosedanje obnašanje v naši družbi. To pa bomo dosegli z odgovorno, dosledno in u-činkovito dejavnostjo v vseh celicah naše družbe. Zato je potrebno tudi izboljšati delovno disciplino, povečati odgovornost, zmanjšati izostanke z dela, znižati količino odpadnega materiala ter povečati varčevanje z družbenimi sredstvi. Mladi se moramo zavzemati za pomladitev znanstvenega kadra, za intenzivnejši prenos znanstvenih spoznanj v prakso, kajti znanost gre naprej in mladi so; tisti, ki lahko to najbolj prenesejo tudi v prakso. Vsako leto izda sindikat sindikalno listo, ki jo moramo mladi proučiti, dati nanjo pripombe in sploh sodelovati v njeni končni izpeljavi v praksi. PREGLED OPRAVLJENEGA DELA Mladina je bila od svoje Ustanovitve v Kočevski reki pred 35 leti vedno na čelu tistih, ki so se borili za razvoj naše socialistične družbe pod vodstvom ZK in tovariša Tita. Zgodovina kaže, da je naša mladina dejansko najbolj revolucionaren del naše družbe, da je skoraj vedno prehitevala čas in da je bila tudi zaradi tega v nekaterih akcijah tudi prehitra in nanje morda tudi premalo pripravljena. Toda takšen je na koncu koncev največji dM, na katerem pregledamo minulo delo in si postavimo naloge za naprej. Tako je zadnji,, 9. kongres ZSMS, ki je bil v Moravcih pri Murski Soboti, pred štirimi leti, postavil v svoji resoluciji trdne temelje za delo ZSMS kot najširše organizacije mladih v Sloveniji, ki je in bo v sleherni svoji ideji in akciji odražala in realizirala želje, hotenje in interese mladih z vseh koncev naše ožje domovine. Rezultati, doseženi v tem obdobju, se kažejo predvsem v e-nptnem organiziranju in delovanju vseh delov mlade generacije, v jasnih idejnih izhodiščih za delo, enotni akcijski usmeritvi in močnejši povezanosti vseh organizacij, ki . združujejo mlade. Predvsem se je v tem obdpbju okrepila neposredna akcija in socialistični Samoupravni duh mlade generacije, katere zavest postaja vse bolj socialistično u-smerjena in zagotavlja širile vključevanje mladih v vse tokove naše družbene preobrazbe. Ugotovimo tudi lahko, da se je v večini sredin začel spreminjati odnos do mladinske organizacije in do mladine dn da je vse več povezanega dela med ZK, sindikatom in ZSM, toda še vse premalo in prepočasi se spreminja odnos mladih do dela in obveznosti v ZSM. Pravkar omenjeno velja tudi za naše osnovne sredine. Potrebno je povedati, da je vedno bolj izrazita praksa, da ljudje najprej zahtevajo dobro plačo, šele potem pa govorijo o delu. Jasno pa nam mora biti, da je potrebno dobro delo,1 katerega rezultat je kasneje tudi dober o-sebni dohodek. POSTALA SEM PRIPADNICA TERITORIALNIH ENOT Med počitniško pošto sem zagledala vabilo, naj se udeležim razgovora glede vključitve v enote TO. Precej vznemirjena in radovedna sem se temu vabilu odzvala, izvedela za vse podrobnosti in prevzela vojaško opremo. Doma sem si ogledovala preširoke hlače in preveliko bluzo, najbolj sta šemi prilegala še opasač in kapa. Hitro sem stopila v- akcijo, tako, da sem imela do popoldneva že vse popravljeno. Že naslednji dan se bomo odpravili na Kal, kjer bomo po 4-dnevnem urjenju svečano zapriseglo in vstopili v enote TO. ko, da smo se na koncu težko ločili. Vsakega od nas je v teh 4 dneh čakala kakšna zadolžitev, nekatere delo v kuhinji, druge straže ali dežurstvo. Najtežje je bilo na straži, saj je to ena najbolj zahtevnih in odgovornih zadolžitev. Najbolj veselo pa je bilo v našem taboru ob večerih, ko smo se vsi skupaj zbrali v jedilnici. Izjema je bila le nedelja, ko nas je obiskal tovariš Maks Jakopič-Jur. Ob tabornem ognju nam je pripovedoval o vojnih časih in partizanih v naši občini, podrobno Postali smo V petek zjutraj smo. se mladinci prostovoljci zbrali v vojaških uniformah pred rudniško upravo, odkoder smo odšli na Kal. Namestili smo se pri šoli na Kalu, kjer smo si postavili-šotore, dobili spalne vreče in porcije. Že takoj prvi dan smo pričeli z urjenjem. Razdelili smo se v 4 skupine in starešine so nas odpeljale na določen prostor. Tam so nam razložili program urjenja naslednjih dni in pomen TO. Naš Tudi odmor se'je izkoristil za razstavljanje in sestavljanje orodja program je poleg osnovnih stvari kot je disciplina in izvrševanje ukazov, obsegal tudi razstavljanje pušk, metanje bomb, zavzemanje raznih položajev, sestava TO, orientacija, napadi in obramba ter končno najbolj zanimivo -r- streljanje. Čeprav je bil program precej širok, smo imeli dovolj prostega časa, v katerem smo se bolj spoznali med seboj in sklenili nova prijateljstva ta- veliki prijatelji pa nam je opisal napad na Rudnik »Ojstro« v Hrastniku. Ko je končal s., svojim pripovedovanjem, smo imeli kratek kulturni program, zatem pa smo skupaj zapeli in se zabavali. Ker je bil to naš .zadnji večer v taboru, smo neradi odšli spat, saj smo vedeli, da naslednji dan ne bo niti sledu o našem prijetnem bivanju. V ponedeljek smo res po vojaško očistili tabor in odšli na Lužo k spomeniku padlega partizana -4$pionirja skojevca — Borisa Pusta. Tu smo dali svečano zaprisego ih se podpisali v knjigo. S tem smo postali člani enot TO in se zavezali, da bomo, če bo potrebno, pomagali pri obrambi Jugoslavije; Čeprav smo morali biti v teh dneh zelo disciplinirani, vem, da je to del pravega vojaškega življenja. Kljub vsemu smo bili ponosni, da smo oblekli vojaške uniforme 4n postali mladinci — prostovoljci v enotah teritorialne obrambe. Taj ana Pust Milojka Mlinar Dopisujte v Glas mladih Uredniki glasil OZD so se pogovarjali s predsednikom RS ZSS Vinkom Hafnerjem Kaj lahko delavci-člani sindikata pričakujejo od letošnjega kongresa Zveze sindikatov Slovenije? Vprašanje je sicer kratko, Vendar široko — z odgovorom nanj odgovorimo na mnoga vprašanja. Kongres je pač obračun o opravljenem delu v minulem obdobju, 9. kongres zveze sindikatov Slovenije hkrati pa pomeni opredeljevanje izhodišč za splošno idejno in politično ter praktično programsko usmeritev sindikatov v naslednjem štiriletnem obdobju. Zato je kongres tako politična manifestacija kot konkreten odgovor udeležencev-delegatov vseh se-demstopetdeset tisoč delavcev, organiziranih v sindikatu, za bodoče akcije in' delovanje sindikatov Slovenije. in oblikovanje drugih rešitev, potemtakem bo šele po kongresu sledila tista temeljna naloga za konkretno akcijo uresničevanja vsega, za kar se bomo na kongresu dogovorili. Priprave na kongres sindikatov Slovenije pomenijo del priprav na kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo novembra v Beogradu. S skladnim oblikovanjem stališč in usmeritev obeh kongresov v določenem smislu izražamo idejno in politično enotnost delavskega razreda Jugoslavije; kar zadeva različnost, se le-ta kaže v posameznih pogledih na metode in o organiziranosti delovanja pa tudi o konkretnih rešitvah posameznih vprašanj. Te razlike so pogojene z objektivno nekoliko različnim položajem v sindikate organiziranih delavcev v posameznih delih naše dežele, v republikah, pokrajinah. V SR Makedoniji ali v pokrajini Kosovo bodo dali morda močnejši poudarek kateremu od vprašanj, ki nas v Sloveniji ne prizadeva toliko, medtem ko bomo . spet mi poudarili nekaj, kar ni kdove kolikšen problem za Makedonijo. Predsednik RS ZSS Vinko Hafner sprejel urednike glasil organizacij združenega dela ter z njimi imel daljši razgovor Seveda pa neposredne priprave na kongres močno zaposlijo ves sindikalni aktiv od osnovnih organizacij do občinskih organov in republiškega sveta. Zdi.se, kot da se te organizacije in organi ukvarjajo sami s seboj, saj priprave neposredno ne vplivajo na položaj delavca v združenem delu in v sindikatih. Velja pa poudariti, da so razprave na vseh ravneh v kongresnih dokumentih bistrenje naših pogledov in opredelitev o posameznih vprašanjih. Čeprav Je lahko včasih razprava o neki formulaciji sklepa ali statuta na videz formalistična, vendarle pomeni usklajevanje pogledov na družbeno vlogo sindikatov in o njihovi učinkovitosti. To seveda tembolj velja tedaj, če razprava o kongresnem gradivu, to je o osnutkih sklepov in statutu ter poročilu o delovanju sindikatov med obema kongresoma in o kadrovskih pripravah, prodre do osnovnih organizacij in članstva. Kljub temu pa je še precej članstva pasivnega, kar zadeva soustvarjanje" .teh Stališč Kako si zamišljate, bodoče povezovanje osnovnih organizacij v SOZD; kdo bo tisti, ki bo dajal pobude za sklicevanje problemskih konferenc in kako bo možno uskladiti različna stališča osnovnih organizacij, kadar gre za. problem, ki mora biti v SOZD enotno rešen? Vprašanje je pomembno, ’saj ne zadeva le organizacijske narave delovanja sindikatov, ampak sprašuje tudi o vsebini. Menim, da so bile naša najbolj družbeno priznana oblika delovanje konference sindikatov v delovnih organizacijah. Čeprav že vseskozi obstajajo — prej sindikalne podružnice, danes osnovne organizacije in sindikalne skupine — so se vendarle šele v zadnjem obdobju uveljavile osnovne organizacije in sindikalne skupine kot temeljna oblika ^sindikalne organiziranosti. Ta proces je bil seveda tesno povezan z uveljavljanjem TOZD,- To, kar želimo doseči v delovni organizaciji s svojo praktično aktivnostjo in z določbami statuta, je še tembolj pomembno za SOZD. O oblikah organiziranosti na ravni OZD in SOZD moramo utrditi spoznanje, da obstajajo zaradi članstva in osnovnih organizacij. S takšno organiziranostjo naj bi kar najbolj osamosvojili . sindikate neposrednega vpliva, bolje povedano, pritiskov vodilnih struktur, da bi te politične organe spremenile v orodje lastnega delovanja, pri čemer sploh ni pomembno, ali gre za njihovo progresivno usmeritev ali pa za uveljavljanje njihove oblasti. Tisto, kar predstavlja resnično združevanje dela in sredstev delavcev v OZD in SOZD, se uveljavlja v dveh oblikah: prva in temeljna oblika je samoupravljanje delavcev v TOZD, druga pa je delovanje subjektivnih dejavnikov na ravni OZD in SOZD in prav ta lahko veliko prispeva h kvaliteti in intenzivnosti povezovanja. Tega povezovanja si seveda ne smemo predstavljati v duhu znanih birokratskih in tehnokratskih koncepcij, marveč gre za tisto združevanje, ki je koristno za delavce v TOZD. Tu ima velik vpliv predvsem poslovodna struktura in njen način delovanja, ker je močna, oborožena z znanjem in ž informacijami. Ce oblikujemo mpčne organe družbenopolitičnih organizacij na; teh ravneh, potem bodo le-ti prej izražali težnjo za krepitev moči teh sestavov na ravni SOZD, kot pa delovali v interesu samoupravljanja v TOZD. Seveda pa te zadeve ne smemo obravnavati črno-belo. Včasih tudi samoupravljanje v TOZD deluje proti navedenemu povezovanju, saj so zelo močne težnje po majhnih, samostojnih podjetjih ipd. Informiranje je dobilo z ustavo in zakonom o združenem delu izreden pomen. Kako naj se sindikat vključi v bitko za pretok informacij od virov obveščanja do delavca in obratno in kakšne so konkretne naloge sindikata v sistemu samoupravnega informiranja? Ni treba posebej poudarjati, da brez dobre informiranosti delavca ne more biti njegove družbene osveščenosti in ne njegovega učinkovitega delovanja kot gospodarja-upravljalca. Med pomembnimi in objektivnimi težavami . je dejstvo, da je delavec danes še premalo izobražen, premalo osveščen in premalo integriran 'v družbeno skupnost in seveda tudi premalo operativno informiran, da bi bil dovolj Usposobljen za dejansko upravljanje in da bi se tudi sam imel za upravljalca. Če je urednik glasila v združenem delu, sodelavci in srtem glasilo na progresivnih pozicijah in želi obravnavati v glasilu določeno vprašanje, pa mu je bilo to onemogočeno ali pa je pozneje občutil posledice, ker je zadevo objavil, pri tem pa ga sindikat ali ZK ne podpreta, je to znamenje neke pomanjkljivosti, družbene bolezni. Seveda pa gre le za posamezne pojave, kajti v dobrš- nem delu glasil obstajajo normalne komunikacije in če bodo novinarji v združenem delu bolj komunikativni in bolj strokovni ter osebno pošteni, manj bo takih negativnih pojavov. Ponovno poudarjam, da bi morali videti sindikati in ZK v teh ‘glasilih v združenem delu svoje močno orožje tudi za boj proti birokratizmu, za mobilizacijo delavcev za večjo produktivnost in večjo odgovornost. Tega se je treba še posebej zavedati v konfrontaciji z birokratskimi stališči in z manipuliranjem z delavci ter pri kratenju njihovih elementarnih samoupravnih in socialnih pravic itd. V kongresnih dokumentih beremo, da sindikati nasprotujejo poskusom posameznih TOZD, da bi se skupne službe oblikovale kot servis in bi tako njihove delavce odrinili od odločanja. Ustava in zakon o združenem delu sta dovolj jasna podlaga za oblikovanje položaja delavcev v delovnih skupnostih skupnih služb. Gre za dve resni nasprotji, ki pravzaprav izvirata iz dosedanjega zelo superiornega položaja skupnih služb v odnosu do delavcev, organiziranih v TOZD. Glavni problem je v tem, da še vedno nismo našli pravih oblik stimulativnega, objektivnega in naprednega nagrajevanja, ki bi te delavce skupnih Služb postavilo v pravilen položaj in vlogo delavca v združenem delu. Iz tega torej izvirajo težave. Nerazvitost svobodne menjave dela na eni strani ohranja privilegiran položaj. delavcev skupnih služb, na drugi strani pa spet spodbuja težnje, da bi delavce v skupnih službah spravili v podrejen položaj in skupne službe spremenili v nekakšne servise TOZD oziroma njihovih poslovodnih sestavov. Poleg navedenega nerazvitost svobodne menjave dela in nagrajevanja po delu v skupnih službah povzroča še druge težave: tako, denimo, premalo stimuliramo delavce za učinkovitejše delo in za njihovo odgovornost pri delu, hkrati pa je še vedno del združenih delavcev nagrajevan po zelo zahtevnih normah, medtem ko so drugi delavci še vedno privilegiharni, saj zanje in za njihovo delo ni nobenih meril. Zdi se, kot da gre za ostanke razrednih nasprotij, čeprav, ni dveh raz* redov — kljub vsemu del delavcev, to je tisti najbolj množičen del proizvodnih delavcev, Sodi, da je v podrejenem- in neenakopravnem položaju glede na tiste delavce, za katere ne veljajo trda pravila nagrajevanja po delu, ker jih pač zanje še nismo našli, deloma zavoljo objektivnih vzrokov, deloma pa tudi zavoljo težnje teh delavcev, da bi ohranili privilegiran položaj. V tem torej vidim razloge za poskuse, da bi skupne službe spremenili v podrejene servise. Sindikati bi se morali na eni strani boriti proti degradaciji teh skupnih služb oziroma delavcev v njih, po drugi strani pa (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s-3. strani) proti superiornosti teh služb v odnosih do delavcev v proizvodnji in TOZD — seveda predvsem z iskanjem ustreznega načina nagrajevanja, ki naj postavi delavce v enakopraven položaj. Osebne dohodke marsikje še vedno delijo na podlagi osebnega ocenjevanja delavca. Kako bo sindikat ukrepal, da bi odpravili to pomanjkljivost? Oblikovanje in delitev dohodka je čedalje bolj temeljna skrb sindikatov. To je družbeni odnos, ki zadeva delavca kot gospodarja in delavca kot proizvajalca. Sindikati so na tem področju v zadnjih dveh letih veliko delovali,. bili so nosilci akcij in prav njihova zasluga je, da smo vendarle napredovali. Seveda pa bomo aktivnost sindikatov v naslednjih letih še močneje usmerili na to področje. Kar zadeva osebno ocenjevanje, so sindikati tudi doslej zavračali subjektivno oceno delavca kot glavni .kriterij za vrednotenje njegovega dela. Seveda pa ne zavračamo osebne ocene kot možnosti za objektivnejše vrednotenj e posameznikovega dela, vendar je to lahko le kolektivna ocena, v nobenem primeru pa ne individualna. Za tako oceno morajo biti izdelani tudi ustrezni kriteriji in izhodišča. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, ugotavljamo, da so se razponi med osebnimi dohodki občutno zmanjšali, tako med panogami kot med delavci v isti organizaciji. Razponi so se zmanjšali tudi med posameznimi kvalifikacijskimi kategorijami v regijah, tako da danes že lahko govorimo o težnjah po uravnilovki. Največ je tako imenovane kvalifikacijske uravnilovke, nekaj pa je je tudi na račun socialnih kompenzacij. Seveda je ta uravnilovka najbolj v škodo proizvodnim delavcem, ki so nagrajevani strogo po učinku, in ustvarjalnim izobražencem, ki so š svojim osebnim dohodkom neposredno vezani na produkcijo. Nočno delo žensk bi morali odpraviti že z začetkom letošnjega leta. Vemo, da marsikje tega ne bo mogoče storiti. Naša država je podpisnica mednarodne konvencije o omejevanju nočnega dela žensk. Tega dela je dejansko tudi vedno manj. Toda. uresničitev te naloge ni lahka; včasih že. delovne naprave zahtevajo neprekinjeno delo, včasih, spet delavke samo nasprotujejo omejevanju nočnega dela, ker se jim s tem zmanjša dohodek itd. Ta vprašanja bomo morali še dobro proučiti. Seveda po ostajamo pri naši splošni usmeritvi za postopno ukinitev nočnega dela žensk.. Pri tem pa moramo upoštevati objektivne okoliščine v vsakem konkretnem primeru posebej. V ta prizadevanja še morajo vključiti osnovne \ organizacije sindikata. Kaže pa, da ponekod nočno delo narašča. To ni pozitivna usmeritev, saj s tem podcenjujemo dolgoročne posledice tega problema za delovno organizacijo, na delavko in družbo. Menim, da je takšna usmerjenost slaba. Prav o teh vprašanjih že tečejo priprave na posvetovanje, ki bo na pod- lagi natančnejših analiz zagotovo opozorilo na prenekateri problem in prenekatero rešitev. Kakšno je stališče sindikatov in kako bi morali ukrepati ob dejstvu, da se iz meseca v mesec povečuje število bolniških .izostankov? Odgovor na to vprašanje je zajet v predlogu kongresnih sklepov. Sindikati se morajo kot družbenopolitična organizacija čutiti odgovorne^ za gospodarjenje v delovnih organizacijah in za mobilizacijo delavcev za zavestno odločanje o teh vprašanjih. Sindikat ne sme biti več odrinjen od teh vprašanj; imeti mora pomembno vlogo obenem s samoupravnimi organi in poslovodnimi strukturami itd. Odločilnega pomena je, da se delavec zares .čuti gospodarja, To, namreč usmerja-vse njegovo nadaljnje „vedenje. Primer: _ kmet v zdravstvenem varstvu izenačen z delavcem, toda natančno , premisli;: kdaj lahko, izostane z dela — skratka, čuti .se. gospodarja. Seveda je v velikih in zapletenih OZ Din SOZD težavnejše doseči tako neposredno soodvisnost za odločitve in za gospodarjenje. Toda tembolj ko bo ta občutek naraščal, bolj bo naraščala delavčeva samozavest, delovna disciplina, bolj se bodo zmanjševali bolniški izostanki. Seveda pa zastavljeno vprašanje ni tako preprosto. Gre namreč še. za druge dejavnike, ki vplivajo na izostanke. To vprašanje je povezano med drugim tudi z načinom dela zdravstvene službe. Bolj ko bo razvita preventiva, manj bo potrebne kurative in manj bodo delavci izostajali z dela. Participacija za zdravniške preglede- je • neprijetna tako za delavce kot za zdravnika, ki jo mora zaračunati. Nekatera opozorila govore o tem, da se je po uvedbi participacije skoraj za polovico zmanjšalo število prvih zdravniških pregledov. Seveda bo potrebno to vprašanje še temeljito proučiti, toliko bolj, ker gre za kompleksen problem. Kakšno je vaše.mnenje o tako imenovanih kadrovskih stanovanjih? Ustavno sodišče je sprejelo nekaj predlogov za razsodbo, ali so določila v samoupravnih aktih ustavna ali ne, ker dajejo pravico poslovodnim organom, praviloma delavskemu svetu ali izvršilnemu odboru, da o teh vprašanjih samostojno odločajo. Samoupravnim organom ne moremo odvzeti pravice dodeljevati stanovanja v nujnih primerih, toda pri tem ne smemo zapostavljati vseh drugih kategorij delavcev, predvsem pa ne socialnih primerov. Če zadeve rešujemo po trenutnih potrebah in brez jasnega plana kadrov, je to seveda bolj delikatno vprašanje. Pogosto so rešitve in odločitve zavite v tajnost. Proti takemu načinu moramo ostro nastopiti. Delavci morajo biti seznanjeni s stanovanjsko politiko in delovati moramo javno. Tudi pri reševanju stanovanjskih vprašanj moramo one-; mogoči ti odločanje v ozkih skupinah. Na marsikateri konferenci sindikatov so načeli vprašanje počitniških skupnosti v SOZD. Za- Spoštovani urednik Steklarja! Kot mnogi se. tudi jaz oglašam s kratkim pismom. Moja želja namreč je, da bi sledil dogajanju (novicam) v. mojem kolektivu in na splošno dogajanju v Hrastniku. Trenutno se nahajam na služenju vojnega roka in zato nisem seznanjen s poslovanjem, -športnim dogajanjem itd. Zato vas naprošam za pošiljanje časopisa »Steklar«. Upam, da boste moji želji ugodili in se vam že v naprej najlepše zahvaljujem. Prisrčno pozdravljam tovariše iz TOZD I. izmena Franca Kor- radi predpisov te ideje ni bilo mogoče uresničiti. Hkrati ugotavljamo velike apetite nekaterih občin, da bi delavske počitniške domove izrinile z obale. O možnostih počitniških skupnosti v SOZD v. naših kongresnih dokumentih ni nič konkretnega zapisanega. Sicer pa na sindikate tako ali tako letijo očitki, da se največ ukvarjajo S problemi družbene prehrane, športa, rekreacije in počitniških domov, morda tudi še z izobraževanjem. Vendar moram reči. da je še dobro, da se je kdo sploh s tem ukvarjal. Sindikat se bo moral tudi v bodoče ubadati s temi vprašanji, saj gre za eno njegovih temeljnih funkcij — za prizadevanje, da bi zboljšali standard delavcev. Bolj pereče pa se mi zdi vprašanje, zakaj nekatere občine odrivajo tako imenovani delavski turizem. Menim, da je tako ravnanje kratkovidno in spodbujeno s kratkoročnimi interesi in v svojem bistvu zelo nesocialno. V bistvu gre za komercialne koncepcije. razvoja občin, ki niti ne uvidijo tega, da lahko delavski turizem zelo podaljša sezono in hkrati poveča izkoriščanje njihovih naravnih in drugih p očitni-, ških zmogljivosti, vse to prav v prid tamkajšnjega prebivalstva. Pri takih kratkoročnih usmeritvah gre marsikdaj tudi za lov na devize ipd. Menim, da se morajo sindikati boriti proti takim usmeritvam. Ponavljam, gre za politično in ekonomsko kratkovidnost teh občin! Res je, da moramo upoštevati določene prostorske urbanistične ureditve, optimalno izrabo prostorskih zmogljivosti, toda nobenega dvoma ni, da ima tudi v teh prizadevanjih delavski turizem svojo ekonomsko upravičenost, torej ne le socialno-poli-tično, kot pritisk skupnosti, marveč kot interes konkretne občine. V predkongresnem času ste obiskali vse regije. Ali lahko poveste, katere so naj večje slabosti v sindikalnem delovanju? barja in še posebej brigado Branka Podmenika. V nadalje vam želim veliko uspehov v TOZD in DO Steklarne. Lepo vas pozdravlja vojak Nenad Jerkovič V. P. 4210/2 c 26340 Bela Crkva Dragi Nenad! Hvala ti za tvoje Obširno pismo, katerega v celoti objavljam, tako bodo vsi, ki- jiH pozdravljaš to tudi prečitali. Zahvaljujem se ti tudi za-tvoje lepe želje pri poslovanju naše DO. Steklarja ti bom že-naslednjič poslal. Lepo te pozdravlja urednik Preveč kratka je doba, kar delam v sindikatih, da bi mogel objektivno ocenjevati, vendar moram reči, da so moji dosedanji vtisi dobri. Sindikalna organiziranost se razvija, učinkovitost delovanja je čedalje večja in čedalje večja je tudi njihova veljava. Kar zadeva slabosti — o nekaterih sem že-govoril — jih vidim predvsem v tem, da v sindikatih še marsikje delajo forumsko, da se organi več ukvarjajo sami s seboj, kot da bi se posvetili mobilizaciji članstva in vprašanjem njihove organiziranosti v sami bazi. ■ Še posebej velja načeti vprašanje strokovnih sindikatov. Ti sim dikati so se različno razvijali, vsi pa so v obdobju po zadnjem kongresu doživeli velik vzpon. Zaradi najrazličnejših vzrokov so se začela tu in tam oglašati mnenja, da. gre le za oblike delovanja zveze sindikatov. Uveljavitev takega stališča bi praktično pomenila njihovo likvidacijo. Na majski konferenci republiškega sver ta Zveze' sindikatov Slovenije in celotnega komiteja ZKS smo prišli do enotnih stališč o tem vprašanju. Seveda vsi problemi še niso rešeni; tako se moramo čim-prej lotiti vprašanja, kako strokovne sindikate tesneje povezati z osnovnimi organizacijami in sindikalnimi skupinami. Še to: čeprav nisem neposredno sodeloval v sindikalnem delu, mislim, da so najpomembnejše dej anj e štorih sindikati Slovenije s Svojim 8. kongresom, ko so obračunali z liberalizmom in teh-nokratizmom- Zato ima sedanji kongres sindikatov Slovenije pač to prednost, da je splošna usmeritev v ZK in sindikatih, že izoblikovana. Zato se bomo bolj posvetili praktičnim vprašanjem, organizacijskemu in vsebinskemu utrjevanju sindikatov pri reševanju konkretnih nalog delavskega razreda. V tem smislu je tudi 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije.nadaljevanje 8. kongresa. Uredniški odbor: Rački Viktor — predsednik, Kapelar Albert, Gornik Slavko, Baurheim Pavle, Zaletel Adi, dipl. ing. Dakonovič Ivan, Bez-govšek Anton, Kobal Milica, Ger-hard Jožg. ■— Odbor za informiranje: Zaletel Adi predsednik, Petrič Vili, Greben Krista, Zorc Miro II.,' Cigler Janez, Habjan Gize-la, Kirbmajer Rudi, Rački Viktor, Bezgovšek Anton. — Odgovorni urednik: Gerhard Jože. — Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 interno 63. Tisk in klišeji AERO, kemična, grafična in papirna industrija Celje. Leto XIV. Hrastnik, 1. 12. 1978 št. 12 Ha jslni dan noše tepuMike Leto gre h koncu in znova bomo slavili dan, ki ga praznujemo vsi.skupaj — narodi in narodnosti Jugoslavije — to je rojstni dan naše republike. Tudi letošnje leto nam je minilo v odkrivanju in počastitvi pomembnih jubilejev preteklih dogodkov, ki jih pjše naša zgodovina. Naši narodi so se začeli prebujati v kapitalističnem zatiranju, glasno in-odločno pa so na pot odpora in proti zmagi stopili z letom 1941. Takrat so vstali družno proti temačnim silam, ki so hotele ponosnemu slovanskemu narodu vzeti in zatreti njihovo naj dragocene j f®d)istvo, to je svopodo. In pogumno, z ogromnimi žrtvami je na našem Balkanu zasijala svoboda. ... JM|% Svobodno sonce je posijalo na izmučene in pretresene ljudi, ki pa jih je kljub temu prevevala sreča da so sv< Prvi rojstni dnevi naše repuM^^^^^^^d^^^^^^^^^^^^^^^^pomanjkanju, a tudi v zanosu in novih pomembnih delovnih zm^^m^^^&^^p^&odo so^p^^^^^^^^^^^Lodločno so se spoprijeli z ruševinami in Jugoslavija se je m^^^^Xt<^^uočno, odevala v no^^^$^h^^itsnbzorju se je že nakazala pot k napredku. Mm \Sssim Tudi dnevi svobode^^^m^Smo lahki. V štiriletni borbi lahko odločno borili proti okupatorju, proti ekonomskim prisilam in blak^^^^^^^^a prav tako ni bila lahka, bili so to težki in 'BT * Izbrana pa je ostati vri svojimkačelih. In to nami Sprejemanje ka^^^MC^^Mompromism bupomprnlc* da Trajajo tv čane pridobitve našea^m^U^mamega boja. M Jk Ikn Kljub zurtanjiM^^^^^mi bilo začrtat^ samoupravijalec, cilji korakov, ko stkJOf^^^MŠm&iv ittiogo štoppič. . - Pred nartgi ¡tf-srophjp^fih učimŠ$xii^^^SMB^^ilfMWimjmK tična situacija,9 svetu )e ^di J^oslfV^fM^k&t sam(mvtPMšM^iM.stiM^^m^^^ pravo like sile, pa tua^^^Mij§^trpo f ^' ' ‘ Naša leta, podobo, samo naprej. Narq^^SX^WŠX*Z v Mfppj: ko je dala naša ^^mwMmnanm trdno stoji naša vlKWi^i&%aijajo do poslednjega dih\ zato se našimnmep^livi^jli P smMŠ^ itefsjktš niso gojili pomislekom, ampak špJzfjevo v a l WLS*4l &td&nj Danes Jugoslavf^^^^^^^^^^jniffdo m%j£ikam^sama^prg^M^ vsi narodi in narodnosti wgoslav$^NKf^(Mki slotndJ, TffSibvza i (mutŠn&^mS Danes ni skrivanjin vsetmmhi pr. lovni ljudje z nič manjšo ^^^^j^^dMblžtti, do doseženega in tistega, pr&tičemnr stppctmo, da skrbimo za medseb za izpolnitev zastavljenega. * hrabri liki naših herojev, ki nas na- delu, kongresni dokumenti in naloge, ki tlugoslaviie. Zveza socialistične mladine Jugo-Vse to pomeni nadaljevanje naših dolgo-^ij^^^^^^naših družbenih brezrazrednih hotenj. mtnu, tstih) I jrtrvjo in življenjem pla- poti. Rojeval se je In od tistih prvih 'i. Današnja poli-ščeni deželi — 'ti jo morajo ve- v katerih gremo in krvavem trpljenju, darovanih življenjih je dal nesebično vse 'v odločilnem trenutku vo&Sfoj wtej poti stopamo družno, no, a kljub temu so vsi de-v je, da gojimo kritičen odnos gajanje in prelivanje izkušenj, Pri tem so nam lahko vo. vdajajo s ponosom, da so naši. Vse, kar smo zastavili na novo, na. si jih je zastavila Zveza komunistov Jug slavije itd., to ni nekaj, kar postavlja os letnih izkušenj in prizadevanj, da se čim. In v takem vzdušju lahko resnično praznično in slovesi vznikne rojstni dan naše republike — 29. november, kot dan, na katerega smo lahko ponosni, zaradi vsega, kar smo izpolnili, zgradili in še načrtujemo — kot neskončen in živ tok v napredku naše domovine. Jasna Kosm VSEM HRASTNIČANOM, ČLANOM EN ČLANICAM KOLEKTIVA, UPOKOJENCEM, VOJAKOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM BRALCEM GLASILA »STEKLAR« ČESTITAMO K PRAZNIKU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU! Družbenopolitične organizacije Steklarne Hrastnik Poslovanje v devetih mesecih 1978 V mesecu marcu 1978 so bili na zborih delovnih ljudi po TOZD sprejeti plani proizvodnje, prodaje, ugotovitve in razdelitve celotnega dohodka in čistega dohodka po TOZD. V teh planih so bile upoštevane spremembe kot: nova delitev premoženja, vrnitev pregledalk iz DSSS nazaj v TOZD 1, 2 in 3, ter priključitev TOZD 6 k DSSS. Periodični obračuni za dobo januar—september so izdelani za vsako TOZD posebej in za OZD kot celoto. V tem poročilu pa navajamo najvažnejše, skrajšane podatke. V naslednji tabeli navajamo podatke o zaposlenih v rednem delovnem razmerju po TOZD: TOZD Plan 1978 Prišlo Odšlo Zadnjega Povprečno Povprečen plan TOZD—1 762 70 ' 70 760 771 .101,18 TOZD —2 390 87 56 436 421 107,95 TOZD —3 72 1 3 70 70 97,22 TOZD —4 107 9 5 99 102 95,33 TOZD —5 152 17 15 158 158 103,95 DSSS 176 25 23 180 169 96,02 SKUPAJ" . 1.659 209 171 1.703 1.691 101,93 Uskladiščena je bila naslednja proizvodnja — prikaz v tonah TOZD Doseženo I.-IX. 1977 Plan 1978 Dpseženo I.-IX. 1978 . % : 1977 % : planu TOZD — 1 TOZD —2 4.225 12.113 5.693 17.696 . 4.239 14.631 100,27 120,79 74,46 82,67 SKUPAJ 16.340 23.389 18,870 115,48 80,67 PRODAJA NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU V obravnavani dobi smo prodali naslednje količine izdelkov v tonah n 00 Sc- Sc- TOZD H GV ‘ N- p C/3 rN o1-? Qhi Plan 1978 S 55 >N . *s>< c/3 rS O ^ Ph 1 % : ; 1977 %! : planu TOZD —1 4.224 5.693 4.342 102,77 76,27 TOZD —2 12.486- 17.696 14.691 117,65 83,01 SKUPAJ 16.711 23,389 19.033 113,89 81,37 Iž podatkov vidimo, da smo v letošnjih devetih mesecih prodali vso proizvedeno količino in za 163 ton znižali zaloge gotovih izdelkov.' IZVOZ V lanskih devetih mesecih smo izvozili za 4,219.548,88 dolarjev-steklenih izdelkov, letos pa za 4,947.742,42 dolarjev .steklenih izdelkov, kar je za 17,25 % več kot lani in istočasno izpolnili 90,46 % letnega plana za leto 1978. S povečanjem cen inozemskim kupcem in zaradi spremembe tečajev tujih vaJut'smo pri. skupnem izvozu dosegli 33,63 % višje cene kot v lanskih devetih mesecih. Delež-izvoza-v celotni realizaciji znaša za TOZD 1 — 47,05 %, za TOZD 2 pa 9,79 %.. NETO PRODAJNE CENE Pri prodaji izdelkov smo v planu predvideli, da bomo za prodano tono steklenih izdelkov dobili 17.342,95 din. V preteklem letu smo za tono steklenih izdelkov dobili 14.592,74 din, letos pa smo dosegli ceno 16.945,94 din. Iz tega vidimo, da srno -v -letošnjem -letu za prodano tono izdelkov prejeli 16,13% več kot lani, vendar pa smo planirano neto prodajno ceno dosegli le s 97,71%. TOZD — 1 je dosegel za tono prodanih izdelkov 29.578,78 din (na domačem trgu 37.719,27 din, na tujem trgu 24.964,05 din za tono). Letošnja dosežena cena je za 15,61 % večja kot v lanskem letu, istočasno pa 2,78 % Višja, kot smo jo predvidevali v planu za leto 1978. TOZD — 2 je dosegel za tono prodanih izdelkov neto 13.212,05 din (na domačem trgu 13.208,62 din, na tujem trgu pa 13.240,76 din). LOM — PROIZVODNI ODPADEK Lom steklenih izdelkov je DO dosegla^ višino 11,70 %. Planiran za leto 1978 je' bil 15,12 %'kom., v lanskih devetih mesecih pa je dosegel višino 15,49 % na pripravljene komade. Primerjava nam pokaže da se je lom znižal glede na planirani lom za 22,62 % in glede na lanski lom za 24,47 %. ! Lom se je znižal pri TOZD 1 in pri TOZD 2, izjemni; sta le grupi RŠ, kjer se je lom povečal od planiranega 7,24 % na 8,12 %. in' MDA — IS rjava, kjer se je lom povečal od planiranih 14 % na 22,17%. LASTNA CENA PROIZVODNJE Podatki o nastalih stroških kažejo, da so naraščali nekoliko, počasneje, kot dosežena proizvodnja, saj je dosegla 81,37 % plana, vsi stroški 72,99 %, osebni dohodki 81,38 %, torej skupna lastna cena 75,27 %. '■ Za vsak mesec in skupno za. devet mesecev letošnjega leta, so izdelani podrobni obračuni po TOZD in sicer zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov do vkalkuliranih stroškov in osebnih dohodkov. Na podlagi teh obračunov. smo ugotovili, da znaša lastna cena za eno tono uskladiščene proizvodnje 16.781,71 din in je za 7,19 % višja kot lani in dosega letošnjo planirano le s 97,90 %. . CELOTNI PRIHODEK Skupna realizacija stekla na domačem in tujem trgu je bila dosežena v višini 322,528.351,26 din, je za 32,26 % višja od dosežene v lanskem letu oziroma enakem obdobju in dosega letni plan 79,51 %. K tej realizaciji dodamo še in-’ terno realizacijo TOZD 3, 4, 5 in pa DSSS,; realizacija uslug, realizacija materiala. Upoštevati moramo še vpliv neplačane realizacije in dobimo celotni prihodek v višini 427,055.124,66 din, kar je 28,59 % več kot lani in istočasno 81,44 % od letnega plana. RAZDELITEV CELOTNEGA DOHODKA §2 >N . (/) rN •O lT< Oh g§-§2 >N . •0) -K* c/j rS o1-? Phh S oo a t"-. S 2 t"» • * r->po\ 0s T—t Celotni prihodek 332.872 524.350 427.055 128,29 81,44 Materialni stroški 171.398 275.740 239.290 139,61 86,78 Družbeni proizvod 161.474 248.610 187.765 116,28 75,53 Amortizacija 19.799 26.464 23.859 120,51 90,16 DOHODEK 141.675 222.146 163.906 115,69 73,78 Pogodb, obveznosti 12.002 19.137 14.638 121,96 76,49 Zakonske obveznosti 13.502 19.387 15.842 117,33 81,71 Osebni, dohodki 85.218 134.950 lTOiiri 121,33' 81,67 Pokrivanje stroškov DSSS 36.209 32.150 18.818 51,97 58,53 Boni za prehrano 2.658 4.180 3.868 i 145,52 — OSTANEK ČISTEGA DOHODKA 7.914 12.342 529 ■ 4,29 Ostanek čistega dohodka in nadaljnja delitev je bila po TOZD na- slednja: g £ 21"~ TOZD |2 :hO\ ' ÜH >N • . S S00 . .cdr^- r? CA P+ H. , .. rt •* a ¡Igli | ■- 0*7 Q'h ; 0 7 • Oh; >P ON ' ■ O' -H TOZD—1 —2.043 + 93 • — TOZD —2 — 6.254 11:536 + 239 , v • 2,07 TOZD —3 .+ 127 134 : + 47 ; 37,01 35,07 TOZD —4 ■ + 48 274 + 28 58,33 10,22 TOZD —5 +207 398 + 122 1 58,94 30,65 OZD —7.914 12.342 529 — 4,29 podatki pomenijo dobiček +, izgubo — Ustvarjeni ostanki čistega dohodka, pa se v nadaljnji delitvi v celoti porabijo za delno1 kritje obveznosti do federacije, za-posb-. jilo za -hitrejši razvoj gospodarsko -nerazvitih republik in- SAP Kosovo, . OSEBNI DOHODKI Masa izplačanih osebnih dohodkov za opravljene in neopravljene delovne, lire, vključno z regresom za letni dopust 1978 je bila za 28,15 % višja od Janškega ža isti -čas, od planirane mase osebnih dohodkov pa je izplačano 78,59 %. I ,, Povprečni mesečni, osebni dohodki na zaposlenega so znašali ; (vključno z regresom 4.946,76 din/ kar je za 32,01 več kot lani), ZAKLJUČEK Iz . vsega prikazanega, vidimo, (da smo letos, dosegli zelo visok Odstotek planiranega ostanka čistega dohodka, z njim le delno pokrili obveznosti do federacije' in nam za lastni sklad skupne; porabe,..ni ostalo sredstev. Do konca leta si moramo vsi’ prizadevati, da bo ta Ostanek večji, in bomo lahko poravnali obveznosti do federacije, formirali rezervni sklad, poravnali obveznosti po .podpisanih, samoupravnih sporazumih in nazadnje, tudi del, ki ga bomo, odločili za sklad skupne porabe DO. Katarina Roškar JZ DELA OBČINSKE izboljšavo cest predvideva posodobitev 10.900 m2 cest ter izboljšavo nekaterih cestnih potezov. Skupni stroški za uresničitev tega programa pa so predvideni v višini 18,225.000, din. Delegati so sklepali tudi: — o sprejemu odloka o obvezni pripravi prostorskega plana občine Hrastnik. S tem odlokom se 'uvaja obvezna priprava prostorskega plana v občini, ki mora biti po republiškem zakonu sprejet do -konča leta ,1979; M — o sklepu, da se izkupiček od prodanih osnovnih sredstev ADREME v višini 51.661,34 din, ki šo bila kupljena s, sredstvi vseh treh zasavskih občin, nameni za delno kritje obveznosti skupščine občine Hrastnik po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Zasavskega računskega centra'zadeto 1978; — o odloku o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani, s katerim se povečuje število profesionalnih sodnikov pri tein sodišču od dosedanjih 4 na 7, s tem, da bosta v letu 1978 razpisani dve mesti in da za .leto 1978 sodišče ne zahteva dodatnih sredstev; o odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji uprave Skupščine občine Hrastnik, s katerim se bo ustanovil nov oddelek, kot poseben upravni organ za družbeno planiranje, ki: bo združeval 4 delovna mesta predvsem za področju družbenega planiranja, dogovarjanja in razvoj novih gospodarskih in ne-1 j gospodarskih dejavnosti; —r ,o... sprejemu družbenega , do-govora o financiranju nakupa po- : slovriih prostorov, za Sodišče združenega déla v Ljubljani s pogojem, da bo Sekretariat za finance SRS potrebna sredstva za uresničitev tega dogovora za občino Hrastnik upošteval v dovoljeni obseg splošne porabe. Prav tako so obravnavali: — poročilo o delu skupine izvršnega sveta iza razvoj malega gospodarstva, pri čemer so ugotovili, da je delovna skupina uspela - v tem - smislu, da bo v stolpnici 3 na Logu zagotovljen prostor za štiri obrtnike; tki bodo opravljáli obrtno i dejavnost s jjj področja servisa za popravilo gospodinj ške opreme, urar, fotograf ter da so v zadnjem času pričeli z obrtno dejavnostjo obrtnik za instalaterstvo centralnih in klimatskih naprav ter dva avlopre-. voznika; — informacijo o uresničevanju stališč Skupščine SR Slovenije in predsedstva RK SZDL Slovenije o izvajanju ¡in nadaljnjem urejanju sistema. sociálnega varstva borc.cv MOV in drugih borcev ter vojaških invalidov ter informacijo, ki jo je po istih vprašanjih postavila komisija za zadeve borcev in invalidov NOV za občino Hrastnik, vključno ž informacijo o .izvajanju odloka o priznavalninah; — delegati zborov so na zasedanjih imenovali za načelnika oddelka za družbeno planiranje tovariša GROŠELJ Leopolda, dosedanjega občinskega sodnika za prekrškeiter ga -s' L 12. 1978 izvolili za namestnika občinskega sodnika za prekrške, zaradi imenovanja na navedeno funkcijo izdali soglasje k imenovanju Mi- lene Beravs za individualni poslovodni organ Zasavskega zdravstvenega centra —- TOZD Zasavske lekarne Trbovlj e. Delegati zbora združenega dela in zbora'krajevriih skupnosti so sklepali tudi o odloku o merilih za. razvrstitev objektov, ki 'so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja. Delegati zbora združenega dela pa so izdali tudi soglasje k sanacij skemu programu Steklarne Hrastnik, ki predvideva nabavo novih osnovnih sredstev in nekatera druga dela za odpravo ozkih gri v proizvodnem procešu. Vrednost teh del znaša 18,225.000 din.- Ob tem so se delegati zborov občinske skupščine strinjali z ugotovitvijo ' izvršnega 1 sveta skupščine .občine Hrastnik, in sicer: , — Izvršni svet je smatral za nujno, da še ravno ob tej priliki ponovno oživi dolgoletno zamisel tako steklarne kot celotne družbene skupnosti, kar je zapisano tudi v srednjeročnem programu razvoja občine in steklarne, da se ustanovi orodjarna kot dodatna gospodarska dejavnost. Ta orodjarna ne bi proizvajalo samo za potrebe steklarske proizvodnje, temveč za širši trg, glede, na deficit tovrstne dejavnosti. Zlasti še, ker bodo po oceni novi, moderni stroji TOZD IV izkoriščeni za, potrebe steklarne izpod 50 %. Zato je izvršni svet sprejel : stališče, da Se prouči možnost namestitve teh novih strojev za potrebe TOZD IV v obstoječi skladiščni hali na. des-nem bregu Save, seveda z ustreznimi preureditvami za proizvodne namene. To naj bi pomenilo • zametek bodoče nove gospodarske dejavnosti — orodjarne. Predlog je utemeljen tudi zato, ker- se že ‘vrsto let kažejo potrebe po postopnem prëstrukturira-nju obstoječih dejavnosti; -ki so predvsem baznelin zagotavljajo slabo akumulacijo. Zamisel je podprl tudi odbor za gospodarske zadeve pri izvršnem svetu na 1. seji, dne 6. 11. 1978. Izvršni svet se zaveda tudi objektivnih težav, ki' so predvsem *w tem, da skladiščna hala ni urejena za proizvodne namene, zagotoviti bi biloTreba dodatne skladiščne prostore, nabaviti dodatne stroje itd. Ker pa-so pogoji za takšno rešitev v-glavnem podani, saj steklarna že razpolaga s primernim prostorom za proizvodnjo, stroji, kadri, raziskano pa je tudi tr-žiščč’-r'je: Izvršni svet sklenil, da predlaga samoupravnim organom 'Steklarne Hrastnik, da zadevo temeljilo proučijo in skuša-. jo zamisel uresničiti. Za uskladitev stališč samoupravnih organov steklarne, raziskovalne . skupnosti ,in izvršnega sveta je bil sprejet tudi .sklep, da se pri delovni organizaciji Steklarne Hrastnik imenuje odbor, sestavljen iz dveh članov izvršnega, sveta, dveh članov-občinske : raziskovalne: skupnosti in dveh do ' treh članov 00 Steklarne Hrastnik, ki naj do 30. novembra 1978 zadevo prouči in pripravi konkretne predloge. Sekretariat Skupnih služb Skupščine :in Izvršnega sveta Delegati zborov Skupščine občine Hrastnik so zasedali na ločenih -zasedanjih v dneh 13. in 14. novembra 1978. Osrednja točka dnevnih redov •je bila vsekakor razprava in sklepanje o predlogu sklepa o -razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za financiranj e modernizacije in rekonstrukcije kategoriziranih cest in javnih poti v občini Hrastnik ter razširitve kapacitet otroškega varstva v občini Hrastnik ter o sklepu o Spremembi sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka. •S predlagano spremembo; se znižuje- stopnja samoprispevka za upokojence od predlaganega 1,5 %, na 1 %. Iz tega razloga bo zbrano ca 162 milijonov S-din manj sredstev samoprispevka, zato se za ustrezni znesek -zniža vrednost programa za modernizacije in izboljšave cest. Samoprispevek v višini 1,5 % od neto OD naj bi se namenil za modernizacijo in izboljšanje cest in izgradnjo novega otroškega vrtca v Hrastniku na Logu. Z izgradnjo otroškega vrtca bodo kapacitete povečane od sedanjih 300' na 420 otrok, ali od sedaj 28 % vključenh otrok na 45 %> kar bo zadoščalo potrebam za naslednjih deset let. Stroški po republiških normativih, bi po cenah 'iz leta 1978 znašali okrog 18,100.000 din. Program za modernizacijo in Zasedanje delavskega sveta DO DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE STEKLARNE HRASTNIK JE NA SVOJEM IV. IZREDNEM ZASEDANJU SPREJEL NASLEDNJE SKLEPE: mestnik; Albert Kapelar, plan in Marjana Tovornik, namestnik. Komisija za izdelavo volilnih imenikov: Tea Hudi, predsednik in člani Slavi Brajer — TOZD I; Mari Brečko, — TOZD II; Marjana Ranciniger — TOZD III; Marija Hudina — TOZD V; Ida Dokler — TOZD IV. Pod šesto točko dnevnega reda je delavski svet obravnaval predlog pravilnika o notranji arbitraži in predlog poslovnika o delu organov upravljanja. Delavski svet je sprejel predlog pravilnika o notranji arbitraži in predlog poslovnika o delu organov opravljanja in ju daje v razpravo, delavskim svetom v TOZD in DSSS. Pod sedmo točko dnevnega reda je delavski svet razpravljal o predlogu za zamenjavo članov inventurne komisije za popis kartonske embalaže. Delavski svet je na podlagi predloga TOZD I in TOZD II izvršil zamenjavo članov za KOMISIJO ZA POPIS 'KARTONSKE EMBALAŽE, in sicer: TOZD I — Namesto Franca Tr-žana so imenovali Silvestra Sladiča, namesto Kriste .Kirbiš so imenovali Amalijo Pozaršek. TOZD II —Namesto Metke Bec so imenovali Slavico Mastikosa. Drugih pripomb ni bilo. Predsednik delavskega sveta Janez Cigler Delavka pri rezanju in obžiganju tulpic za razsvetljavo Samoupravna delavska kontrola SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO STEKLARNE HRASTNIK JE NA SVOJEM 3. REDNEM SESTANKU SPREJELA NASLEDNJI PROGRAM DELA ZA OBDOBJE OKTOBER 1978 — FEBRUAR 1979. Pod prvo točko dnevnega reda je obravnaval predlog za izvolitev vršilca dolžnosti poslovodnega organa Poslovne skupnosti Hrastnik — Jugonietal. Delegati delavskega sveta so predlagali za vršilca dolžnosti poslovodnega origana Poslovne skupnosti Hrastnik — Jugometal, tovariša Jožeta ZORČICA. Predlog naj preneseta delegata -delovne organizacije Steklarne Hrastnik ha sejo delavskega sveta Poslovne skupnosti Hrastnik — Jugometal. Pod drugo točko dnevnega reda je bilo podano .poročilo o rezultatih poslovanja delovne organizacije za obdobje januar—september 1978. Delegati so sprejeli informacijo o devetmesečnem poslovanju delovne organizacije, iz katere izhaja, da je ibilo poslovanje v navedenem obdobju pozitivno in dokaj v skladu s planskimi predvidevanji za leto 1978. Glede na to, da še niso bile opravljene razprave o poslovanju v posameznih TOZD, so delegati o iznešenih podatkih bili v glavnem le informirani, kljub temu pa so ob tej razpravi .sprejeli naslednja stališča: — Glede na slabo akumulativ-nost je potrebno v preostalih dveh mesecih zastaviti vse sile, da se sredstva za delo in delovni čas v celotni delovni organizaciji čim bolj smotrno uporablja oziroma izkorišča, ker je prav na tem področju največja možnost za to, da se ustvari določen ostanek dohodka. V tem smislu opozarja delavski svet vse vodilne in vodstvene delavce, da so osebno odgovorni in zadolženi za izvrševanje tega sta- — V TOZD I, II, in III naj se čimprej preanalizirajo vzroki, ki so pripeljali do tega, da iso pri nekaterih skupinah proizvodov nenormalno porastli odpadki, čeprav so delegati ugotovili, da igre za manjše skupine proizvodov, je nujno potrebno izdelati to oceno zaradi objektivnega informiranja delavcev. — Prav tako je potrebno zaradi doslednega informiranj a, delavcev opozoriti na to, da v rezultatih devetmesečnega poslovanja niso zajeta potrebna sredstva za pokritje sprejetih sporazumov, in sicer za združevanje sredstev po, stopnji 1,5 % od družbenega proizvoda za razvoj novih dejavnosti in za združevanje sredstev po stopnji 1 % od dohodka za financiranje negospodarskih investicij. Pod tretjo točko dnevnega reda so obravnavali predlog programa, po katerem naj bi v delovni organizaciji oziroma v posameznih TOZD in v DSSS sprejemali samoupravne akte, usklajene z zakonom o združenem delu. Delegati so soglasno sprejeli predloežni program, po katerem naj bi v delavni organizaciji oziroma v posameznih TOZD in v DSSS potekal postopek sprejemanja, z zakonom o združenem delu usklajenih samoupravnih aktov. Pod četrto točko dnevnega reda so obravnavali predlog za razpis referenduma dne 7. 12. 1978 v zvezi s sprejemanjem usklajenega in dopolnjenega samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo in o spremenjenem in dopolnjenem statutu delovne organizacije Steklarne Hrastnik. V skladu z določili statuta delovne organizacije Steklarne Hrastnik je delavski svet delovne organizacije sprejel sklep o razpisu REFERENDUMA dne 7. 12. 1978, na katerem naj bi se delavci izjasnili o usklajenem in dopolnjenem samoupravnem sporazumu o združitvi TOZD v delovno organizacijo in o spremenjenem in dopolnjenem statutu delovne organizacije Steklarne Hrastnik. Pod peto točko dnevnega reda so obravnavali predlog p imenovanju komisije za izvedbo .referenduma 'dne 7. 12. 1978 ter imenovanju komisije za izdelavo volilnih imenikov. Komisija za izvedobo referenduma: Viktor Rački, predsednik; Stane Drame, namestnik; Vera Habjan, tajnik; Jasna Kosm, na- Pragled usklajenih aktov z določili Zakona o združenem delu. Obravnava razširjenega sanacijskega .programa DO Steklarne Hrastnik. Pregled programov .dela popisnih komisij — inventura 1978. Obravnava kadrov.sko-sociaLne problematike. Obravnava sistema usmerjenega izobraževanja v Zasavju s poudarkom na organizaciji izobraževanja v steklarstvu. Pregled ¡blagajniškega poslovanja. / , Pregled poslovanj a.z osnovnimi sredstvi. Informacija o vojno-proizvod-nem programu in programu zavarovanja DO Steklarne Hrastnik — vojnoproizvodni elaborat. Obravnava plana za leto 1979. Pregled izplačevanja osebnih dohodkov ,v skladu z doseženimi rezultati oziroma sporazumom panoge. Pregled skladov temeljnih organizacij združenega dela. Pregled porabe sredstev za reprezentančne ¡stroške. Izdelava programa samoupravne delavske kontrole DO za leto 1979. Obravnava inventure 1978. Obravnava zaključnega računa za leto 11978. Člani samoupravne delavske kontrole DO so si zadali še ha--slednje stalne naloge: 1. Pregled izvajanja sklepov samoupravnih organov na nivoju delovne 'organizacij e. 2. Ugotovitve glede skladnosti aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami in dolžnostmi ter interesi delavcev. 3. Izvajanje določil 19. in 20. člena Pravilnika o organizaciji ih delovanju samoupravne delavske kontrole. 4. Obravnava mesečnih in 3-me-sečnih rezultatov dela za delovno organizacijo. 5. Izvajanje planskih nalog. 6. Pregled nadur v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti. Predsednik samoupravne delavske kontrole Rudi Gomiiar Ob tednu požarne varnosti Letošnji teden .požarne varnosti od 23. do 29. oktobra je .potekal pod geslom: Čuvajmo dom, delovna mesta in okolje pred požari. Teden požarne varnosti ' je že ustaljena pozamo-preventivna akcija. Z njo želimo, opozoriti. vse delovne iljudi in občane na požarne nevarnosti, ki vsako leto prizadenejo mnogo, ljudi s škodo, ki jo povzročijo na družbenem in zasebnem imetju, škode .pa so še posebno velike ob elementarnih nesrečah ¡kot So potresi in ne na-žadnjerv vojni. Prav je, da znamo v vseh teh ..primerih prav 'ukrepati. Naša prizadevanja pa so usmerjena predvsem v.to, da občane in delavce opozarjamo na vsakdanje primere požarov, ki največkrat nastanejo zaradi neprevidnosti, malomarnosti in nevednosti. To velja še posebno za otroke, ki stikajo za vžigalicami; jih prižigajo-in mečejo naokoli, kurijo tam, kjer je najbolj nevarno in itako povzročajo številne požare. Posledice, teh nepremišljenosti so ne samo materialne ampak tudi psihološke. Naša prizadevanja za zmanjšanje števila požarov, ki požirajo milijone ih milijone .družbenega in zasebnega premoženja, so tudi prispevek h krepitvi nalše družbene samozaščite, obenem pa .tudi gospodarske in ekonomske moči naše družbe. . Požari in požarna škoda v letu 1977: Število požarov: V,., družbenem sektorju V zasebnem ¡sektorju Skupaj Materialna škoda. skupaj 44,823.5il8 din škoda na objektih Družbeni sektor - 20,690.708 din Privatni sektor 24,132.810 din Vzroki požarov .. Gradbene pomanjkljivosti’ . 57 Instalacijske poškodbe in ¡tehnične motnje . , 60 Otroška igra . 72 Strela , 64 Človeški faktor 505 Neugotovljeni vzroki. 98 Po vsem tem ugotavljamo, jda so največkrat vzroki požarov človekova malomarnost ali nepazljivost ¡ter neizpolnje vanje ukrepov, ki so. .predpisani z zakonom. V gosipodinjstvu nastajajo požari iz ¡dneva v dan im iz leta v lato zaradi istih vzrokov. Ti pa so: Neprevidno in nestrokovno ravnanje pri upravljanju z jeklenkami pri kuhanju ali pri ogrevanju prostorov. Nastale so že silovite eksplozije, ki iso prisotne dobesedno potisnile ob' zid, porušile prostore .in zgradbe, življenje pa 386 470 856 postavile na kocko.. Neupoštevanje navadil, da je nalivanje y .peči, krso še segrete, življenjsko in .požarno nevarno, je moral že marsikdo plačati z življenjem, ker je bil tako opečem, da ni.bilo več rešitve. Elektrificirani ¡gospodinjski pripomočki sodijo v vsako ¡gospodinjstvo. Toda vedeti moramo, kdaj ¡lahko postanejo le-ti nevarni za življenje in za požar. To je električni itok, ki daje ustrezno toplo to j moramo pa poznati njegove osnovne lastnosti in kdaj lahko postane nevaren. Ker daje električni tok močno toploto, se gorljiva snov lahko vname, ¡negorljiva ,pa toliko segreje, da povzroči vžig gorljive Snovi. Občutek mravljineaste roke, ki drži električni '¡gospodinjski predmet . nas opozarja, ida je v električnem predmetu kratek' ¡stik. Tudi slabo izolirane električne vrvice ogrožajo življenje človeka in so že povzročile požare. Tudi dotik mokre, roke z električno, napravo oziroma žico je ¡lahko življenjsko usoden. Klasične kurilne naprave, dimni Odvodi in poškodovani dimni-ki so še vedno večkrat povzročitelji požarov. Je cela vrsta činite-Tjerv, ki povzročajo požare, te ,pa lahko’ preprečimo le, če naprave večkrat ' pregledamo v kakšnem stanju so. Pravilna hramba kurilnega olja in ¡plinskih jeklenk je eden izmed zelo - važnih poažrno-varaos In : h ukrepov, ki jih moramo dosledno izpolnjevati, da se nam he, pripeti: najhujše. Mešanica hlapov enih in driuigih' gorljivih, snovi z zrakom; je eksplozijsko nevarno. Zato shranjevanje plinskih jeklenk ni primerno v. kleti .temveč v prostorih, ki so na nivoju z zemljo. Prostori pa, kjer je spravljeno kurilno olje, morajo biti požarno-varno urejeni, imeti morajo dobro ventilacijo in predpisano, za plin; neprepustho, plektrično napeljavo. Pred la prostor ¡.spadajo še naprave za gašenje. Če vsega •tega: še niste- uredili, vam, svetujemo, da to storite čimprej. Na delovnem mestu opravljamo različna delà, ki pa jih spremljajo tudi različne in številne požarne nevarnosti. Od vsakega delavca na kateremkoli dolovnerri mestu je predvsem odvisna posredna oziroma neposredna varnost pred požarom. Zato mora biti vsak poučen, kje lahko,nastane med opravljanjem dela oziroma tehnološkem procesu .požar in kako ga bo najhitreje zatrl. Da Ibo ¡temu kos,’mora ¡biti poučen o požarnovarnostnih u-krapih, ¡ki jih mora Upoštevati, žn o tem, Ikaj mora storiti v trenutku, ko je nastal'požar, 'i Zato ne bo odveč, če vas opozorimo,. da je samozaščita pred požarom ¡temeljna funkcija v organizaciji požarnega varstva, ki jo je treba krepiti na vseh delovnih mestih v organizaciji združenega dala. Lenta pa ho uspešna le takrat, če bodo 'delavci ¡strokovno poučeni o: požarno-preven ti vnih ukrepih na ■ posameznem .delovnem mestu; praktični ¡in taktični uporabi gasilnih sredstev in naprav, ki ¡pridejo v poštev za gašenje; organizaciji dela in dolžnostih posameznikov v primeru požara. KAKO RAVNAMO OB NASTANKU POŽARA? Predvsem je. potreben 'trezen preudarek, kaj . moramo v tem trenutku storiti. Od ¡trenutne situacije je odvisno, kaj -moramo najprej storiti- Na primer: ./ — odstraniti' ljudi iz ogroženega, prostora; —v oidmaikniti najbližje predmete, ki bi jih ¡plamen ¡lahko.zajel; — zapreti plinski ventil na plinskem 'štedilniku oziroma na plinski peči; • — ugasniti; peč na" kurilno ol j e; — izklopiti električni tok; —. preprečiti: prepih in zapreti vrata sosednjih prostorov, vzeti najprimernejši predmet oziroma sredstvo, s katerim bi nam uspelo pogasiti požar (mokra c.unja, pokrovka, moka, voda, če nam gori ¡pohištvo ali posteljnina), v nobenem primeru pa ne smemo uporabiti vode, če gori bencin, nafta, olje ali električna naprava. Še najbolj učinkovit je ročni gasilni aparat na prah S — 2 kg; ; V- ne ¡uporabljajte ¡dvigal, če* je nastal požar na stopnišču. Električni tok bo prekinjen in ostali boste ujeti ter se lahko v dimu Zadušite;-. v (Nadaljevanje na 6. strani) M ÜÉ ÄS Ü : Wm- Reševanje ponesrečencev z drsalnim prtom Skrb skupnosti za varstvo pred požari REALIZACIJA SREDNJEROČNEGA PROGRAMA 1976—1978 IN PREDVIDEVANJA ZA LETO 1979 SIS-za -varstvo pred požari občine Hrastnik , združuje. 4 teritorialna .gasilska društva, 3 industrij sika .društva in strokovni organ občinske gasilske zveze. Po navedenih društvih., izvajajo, preventivo in kurativo na področju požarnega varstva, uresničujejo izvajanje zaiyarovanja splošnega ljudskega premoženja, premoženja organizacij združenega dela in premoženja v lasti občanov. Skupnost .skrbi skupaj z oblastnimi organi in strokovnim šta-bom pri občinski gasilski zvezi za izvajanje številnih zakonskih in poeakbnskih predpisov iz področja požarnega varstva, hkrati pa spremlja, analizira in proučuje obstoječe stanje ter kreativno sodeluje v pripravi sistemskih sprememb na lastnem delovnem: področju. Ker do 'leta 1978-ni ¡bilo urejeno financiranje SIS za požarno varnost, je skupnost financirala le najnujnejše potrebe požarnega •varstva kot so vzdrževanje žc obstoječe opreme, nabava goriva in maziva iter zavarovanje domov, opreme in članstva. Z rednim financiranjem pa je bil napravljen, viden korak naprej. Nabavljena je. bila najnujnejša sodobna oprema. Z nabavo te opreme je SIS najela tudi kredit pri zavarovalni skupnosti Triglav, področna skupnost Trbovlje. Izvršni odbor SIS požarnega varstva občine Hrastnik pa je v dvomih glede realizacije srednjeročnega programa pri prispevni stopnji 0,20 °/o. • Vendar se bo izvršni odbor .prizadeval še naprej v cilju uresni- Ob tednu požarne varnosti (Nadaljevanje iz 5. strani) — če. se da že vnaprej ugotoviti, da ibo požar hitro dobil širši razmah in da mu sami ne bomo kos, potem nujno pokličimo na pomoč gasilce .na telefonsko številko 814-712. V tednu požarne varnosti je občinska gasilska zveza Hrastnik organizirala z gasilskim društvom Hrastnik-mesto praktične prikaze gašenja začetnih požarov z gasilnimi aparati ter ravnanje z njimi Gašenje požara s prahom za občane po krajevnih skupnostih, ki nimajo organiziranih protipožarnih enot. Ta dejavnost v tednu požarne varnosti ima namen opozoriti vse občane.in delovne ljudi na velike vsakoletne požarne, škode. Zato želijo gasilske organizacij e storiti, čim več za uspešno preventivo ob seznanjanju občanov o protipožarnih ukrepih oziroma njihovem preprečevanju. Aktivnost ih, delo prostovoljnih gasilskih organizacij je postalo sestavni, dčl družbene samozaščite.:' Prav tako je bilo prikazano, gašenje z gasilnimi aparati šolski mladini na šoli narodnega heroja Rajka in na ¡Dolu.- Prikaz gašenja so izvajali pionir ji-gasilci, kar so si ostali šolarji z velikim zanimanjem ogledali. Namen in želja je mladino seznaniti z osnovami požarnega varstva v prepričanju, da hi svoje znanje iz leta v leto .razširjali ter se nato vključili v gasilsko organizacijo in kot mladina ali odrasli pazili, da nc bi po njihovi krividi prišlo do požara. - Izvršeni so bili pregledi gasilskih domov, orodja in opreme po društvih. V tednu požarnega varstva je •bilo težišče aktivnosti gasilskega društva in siužbe varstva pri delu naše delovne organizacije — pregled delovnih prostorov skladišč in požarnovarnostnih naprav, ki so razmeščene: po tovarniških objektih. Ugotovljene so bile mnoge nepravilnosti predvsem glede še vedno neupoštevanja protipožarnih predpisov nekaterih posameznikov. Kljub raznim izobešenim opozorilom je še vedno opaziti kajenje po" požarno ogroženih prostorih. S kartoni in razno embalažo so bili zatrpani in nedostopni nekateri' | hidrantni priključki in gasilni aparati.' še bi .lahko naštevali razne nepravilnosti, ki jih ugotavljajo po-žamo-preventivne, , komisije j |ob večkratnih\ pregledih. -.. . Iz vseh ugotovitev lahko zaključimo, da bomo moralkpristo-jpiti v najkrajšem času k izpolnjevanju obveznosti, ki nam jih določa pred kratkim, sprejeti pravilnik o varstvu pred požari. Delavci temeljne organizacijo imajo pravico in obveznost, dama temelju načel družbene samozaščite varujejo. pred požarom družbeno premoženje. Zato je treba usposabljanju za požarno- zaščito zaposlenih v- delovnih organizacijah kot ? drugod, posvetiti posebno skrb. -- ! Ne le v. tednu požamevarnosti j temveč vsak dan, na vsakem koraku, ¡bomo morali posvečati večjo vlogo dobri preventivni dejavnosti, iki je sicer redna .vsakodnevna naloga ne le gasilskih organizacij in njenih članov, ampak tudi vsaikega člana delovne skupnosti kot tudi ostalih krajanov. K. Z. čevanja srednjeročnega programa in ¡krepil samoupravno organiziranost požarnega varstva, kjer naj še bolj pride do izraza interes delovnega človeka in občana na podlagi delegatskih odnosov. OBRAZLOŽITEV REALIZACIJE FINANČNEGA PLANA OD L 1. 1978 DO 30. 9. 1978 Delo SIS za.varstvo pred požari občine Hrastnik je potekalo po programu, ki je bil v javni razpravi in ga je potrdila skupščina SIS za varstvo pred požari občine Hrastnik na svoji seji 11. 4. 1978. Skupščina je imela v letu 1978 dve ¡seji. Obravnavala je zaključni, račun skupnosti za leto 1977 ter sprejela finančni plan in .program dola za. leto 1978. V novi sestavi, za novo mandatno dobo je skupščina izvolila nove organe skupnosti. Izvršni odbor je imel 3 seje, kjer je razpravljal o- tekoči problematiki skupnostih v Posebno skrbno je spremljal dotok finančnih sredstev • in trošenje:: je-teh. Tesno je sodeloval z občinsko .ga-silska zvezo Hrastnik in ¡gasilskimi društvi, ki so izvajaTci programa SIS požarnega varstva občine Hrastnik. Razpravljal je o stranski ¡dejavnosti v GD Hrastnikmesto in . s tem tudi bolj ekonomični: zaposlitvi gasilcev šoferjev, V obdobju od 1. 1. 1978 do 30. 6. 1978 j e bil. izveden 85-umi tečaj za izprašane gasilce, ki ga je obiskovalo 34 slušateljev in ga tudi uspešno zaključilo. Pet- članov gasilskih .društev se je udeležilo seminarja o uporabi in .vzdrževanju dihalnih aparatov v Ljubljani. Udeležili snao se .tudi seminarjev v Ljubljani »Zaščita-pred požari in reševanje v zdravstvenih organizacijah« in: »Zaščita pred' požari in eksplozije v lesni industriji«. . Gasilska društva so v svoje vr-ste pritegnila 62 pionirjev, ki redno vadijo. Nadaljevali smo z adaptacijo prostorov pri iGD Hraš tnikmesto. : .Redno mesečno ¡so bile gasilske vaje po društvih. Izvedli smo nekaj preventivnih pregledov po stanovanjskih stavbah in gospodarskih poslopjih. Izvršni.odbor je ‘razdeljeval dotacije gasilskim društvom 3-me-sečno po predhodni predložitvi trimesečnih poročil. Ker je bilo do 1. 7. 1978 začasno financiranje po prispevni stopnji 0,52 % od BOD, je bii,. finančni-plan v.postavki\ »Dohodki po prispevni stopnji 0,20« doseženi v vi-šini 106 °/o. ' Od 1. 7. 1978 dalje pa dotekajo 'sredstva po. prispevni stopnji 0,20 %. Dohodki zavarovalnice Triglav šo ¡bili realizirani samo v višini--48 Tako majhnemu' dotoku, sredstev je tudi vzrok, da zavarovalna skupnost Triglav nakazuje direktno SIS za’ varstvo pred požarom SRS 12 °/o sredstev.-od; požarne premije, 6 % pa po samoupravnem sporazumu pripadajo naši SIS. REALIZACIJA FINANČNEGA PLANA PO STANJU 30. 9. 1978 Dohodki Plan Realiz. % 1. Prenešena ¡sredstva iz 1. 1977 31.826,00 31.826,10 100 2. Doh. po prisp. stop. 0,20 % iz BOD 3. Doh. od zav.. 887.460,00 941.572,30 106 Triglav 150.000,00 ; 72.562,70 48 SKUPAJ DOHODKI , 1,069.286,00 "'l,Ó46.Ó77r,80 ’ 97 Izidatki, 1. Dotacija Obč. gas. zvezi Hrastnik . in GD 324.040,00 205.246,00 66 2. Osebni dohodki 398.395,00, 273.203,95r 1 68 3. Center skup. sl. SIS 60.000,00 45.000,00 75 4. Kopališče 20.400,00 15.300,00 75 5. Skupnost za varstvo pred požari SR Slovenije 25.000,00 6. Anuitete za 1 najeto posojilo 9.800,00 10.009,25 7. Obvezna rezerva — 1 °/o 10.694,00 8. Sredstva za nadomestilo zaslužka ob gašenju in reševanju 50.000,00 9. Nerazporejena sredstva 40.000,00 11.045,30 27 10. Nabava orodja SgPsp!^|¡|§§PI~p§¡|É in opreme -130.957,00 SKUPAJ IZDATKI 1,069.286,00 Presežek 486.273,30 Dotacij a društvom: Obč. gas. zveza Hrastnik 112.880,00 Turje 7.680,00 Dol 29.144,00 Prapretno' 8.184,00 Hrastnikmesto 47.358,00 SKUPAJ 205.246,00 559.804,50 gg 52 (Nadaljevanje na 8. strani) Zveza 'borcev .Hrastnik- j e letos-, že. četrtič organizirala izlet po-Jugoslaviji-z: avtobusom-/s 50 udeleženci. Vsako leto se določi - druga relacija, tako da udeleženci izleta spoznavajo nove zgodovinske kraje, ljudi in .običaje. • Vtisi in spoznanja so tako globoka, veličastna in tudi edinstvena, da jih ni mogoče pozabiti. Zato .se polovica udeležencev prijavi vsako leto, čeprav se vsi -stroški poravnajo iz lastnega žepa "in niso ravno majhni. Nobenemu -ni nikoli žal. Delovne organizacije prispevajo -za vence, ¡ki jih polagamo pred spomenike- »žrtvam- fašizma« in Vožnja v turistični center Srbije na Zla,tibor, nočitev. Žal je.bilo deževno in megleno vreme, tako. da smo pokrajino občudovali skozi Okno. Hoteli moderni, udobni in čisti. ’ Ogled.Titovih Užic, dveh muzejev, v katerem je tudi slika Onega prvihslovenskih kunnjev-'partizanov, tki 'so iga . Nemci ujeli (tov. Franca Seška). Ogled veličastnega spomenika maršalu Titu na glavnem trgu in pa kraja Kadinjača, kjer je padel ves delavski bataljon, iko je leta 1941 pred Nemci branil Užiško republiko. Pred spo-menik smo položili, tudi venec. . 1 8 m ■ 1 m à v ‘ V spominskem parku padlih v NOB v Kraljevu septembra 1978 pa S kolekcijami svojih izdelkov; ki jih podarimo muzejem, kusto-som in vodičem. Prvi izlet smo imeli oktobra 1975 (2 dni). | Ogled muzeja v Jasenovcu, kjer j k- bilo. zloglasno. ustaško taborišče. Muzej v mestecu Jajce, kjer je bilo II. zasedanje AVNOJ leta 1943. Prenočitev v motelu »Balkan« izven Mnko-njič grada. Osebje j e bilo izredno uslužno. Naslednjega dne ogled Drvarja — Titove pečine, muzejev, /spomenikov NOB. Obiskali-, smo legendarno Koza-ro, spomenik padlim borcem in prebivalcem. Drugi izlet septembra 1976 (3 dni). Ogled Mostarja, njegovih znamenitosti, spomenik NOB. Nočitev. Ogled legendarne Sutjeske — Tjentišta, spomenika in muzeja. Vožnja čez Romanijo mimo Gorazda v Sarajevo:,, tu smo prenočili. Ogled mesta,in njegovih;zna-menitostl. Bili smo na izviru Bosne, v bližini, je Igman planina. Vožnja skozi Zenico in druge kraje, Banja Duko, Prijedpr na Koza ro. Tu je.bila nočitev, naslednji dan ogled spomenika, muzeja, filma. Vračali smo se Skozi Jasenovac. Ogled muzeja in spomenika. Tretji izlet septembra 1977 (4 dni). Beograd, ogled Kalcmegdana, muzeja 25. maj, v katerem so hranjene štafetne palice in razni predmeti, darila Jugoslovanov in tujih državnikov tov. Titu. Vožnjo smo nadaljevali pod šatigan. planino: Skozi- Kremno, Dobrun, Višegrad čez Drino po . mostu, ki, je-bil grajen v ¡turških časih, skozi- Fočo, ki je rojstni , kraj našega vodiča in okraj, kjer je .pokopana Slovenka —. borka, Julka Pibernik. Po njej se imenuje tudi tamkaj,šnj a-jbotoiča.. Prišli-, smo v dolino Sutjeske na Tjentiste, kjersmo si ogledali veličasten spomenik in grobnico, v kateri je 3.500 borcev NOB ter muzej. V tem mučeniškam kraju je po--leg borcev bilo zverinsko s psi pokončanih okrog 100 otrok. Dhev-. rio silita kraj ogleda po več "Skupin državi j arnoV. Mi smo bili 17. skupina.,, . Nemo smo stali in prene-kate-remu je spolzela solza po licih, ob pogledu na predmete v muzeju in, pripovedovanju mladega kustosa 0 ofenzivah,- ¡M,sp se odvijale med II. svetovno vojno na tem področju. V dolini Sutjeske je padlo prek 7.000 borcev NOV v 4. in 5. ofen- . z-ivi leta. 1943. Grobnico so obda-' j ali šinvilni venci, katerim' smo. dodali še enega. Pot smo nadaljevali skozi vas Suho, najmanjšo občino v Jugoslaviji'(2 hiši), skozi Biilečo v Tre-binje, kjer smo: prenočili/ Nada- - 1 jevali p smo. poit v . Dubrovnik, ogled mesta, obzidja in aikvarija.: Ogled novega rustionega. naselja — hotela v Lapadu. Peljali smo se skozi Gruže, Plo-če, Podgoro (kjer je bila leta 1942 ustanovljena »vojna mornarica« boš ljubil! in je ob ustanovitvi štela 150 mož). "Ustavili smo' ¡se v obmorskem: kraju Tučepi, nadaljevali pot do Splita, ogled.mesta. Vozili srno se ob morju mimo otokov in prenočili' -v : hotelu »Medena« v okolici Splita. Nadaljevali smo' pot do Šibenika, ogled mesta, nato pa Slapove Krke. Vozili smo se ■ skozi kraje pod Dinarskim gorovjem v Drvar, kjer smo si ponovno ogledali, muzej e, spomenik; Tito- , vo pečino.." Dalje,,.proti/Bahaču, kjer smo si ogledali .muzej. I. zasedanja AVNOJ leta 1942. V muzeju j e med revolucionarji in heroji tudi Tončka ©eč, I Proti .domu smo se: vračali skozi, Stanj, Karlovac, Zagreb, Brežice v Hrastnik. četrti izlet septembra 1978 (5 dni). Hrastnik—Cel j e—Varaždin—Koprivnica—Podravska Slatina (značilne lope za sušenje koruze), D.urdevac, Pitomača, Virovitica (nasadi tobaka), Orahovica, Naši-ce, Valpovo, Osijek. Tu je bilo središče- sremske fronte aprila: 1945 med Savo in Donavo, Dako-vo; Borovo, Vukovar. V Vukovarju smo si ogledali muzej, stavbo, kjer ,je bil 1. kongres KPJ leta 1919. Nadaljevali smo pot skozi Ilok —Bačka Palanka, Novi Sad—Pe-trovaradin: Ogled . Petrovaradin-ske ¡trdnjave. Pod njo je 15 km rovov v .treh etažah. Za ogled je usposobljeno in osvetljeno le 800 m rovov. Načrte za trdnjavo j c naredil francoski arhitekt. Zidali so jo 90 let; od 1690 do .leta 1780. Tu je tudi velik muzej, v katerem so prikazane živali,.; rastlinstvo od pračloveka dedje;'Nadaljevali smb doBeograda, kjer smo si ogledali vojni muzej. Poleg neštetih-' podatkov, predmetov,| fotografij, je prek ,100 originalnih bojnih:za-. i stav brigad iz NOB. V tem muzeju .je tudi fotografija delavskega zborovanja v. času stavk v revirjih (Zasavju). V mraku smo se vozili skozi Kragujevac; kjer smo v okolici-mestar prenočili : v. motelu Šumarice. i Oseb j e-j e bilo pr i-jazno: im vljudno. Naslednji dan smo si: ogledali "veličasten muzej NOB in pa spominski park, v katerem je več spomenikov »žrtvam fašizma«: Venec smo položili pred spomenik postreljenih ¡dijakov in. njihovih profesorjev oktobra 1941. Tudi mali čistilci čevljev (Romi) imajo svoj spomenik, presekan /kamniti "cvet. Bili so stari od 7 do ü . M 'fi, ¡¡¡jj mr H p p I - ¡11! < % Delegacija je ‘položila vénec pred: spomenik padlih v NOB v Mostarju 15 let in so jih Nemci pobili zato,. ker se je,eden: od njih uprl čistiti škornje - nemškemu oficirju. Ob- / sežna zelena planjava je."čista in : vzdrževana, . vmes pa veličastni : spomeniki;;.obdani z rdečim cvet-. jem in venci. Vsako leto v mesecu oktobru, na dan, ko je leta 1941 odšlo na morišče 3:00 dijakov in 18 mjiho- : vih profesorjev, se pred spomeni- / kom zberejo dijaki, učenci, mladina, skratka ves Kragujevac na -»veliki školski čas«,.v spomin ti-" Štirn svoj mn vrstnikom;. ki j im, j e -•nemški okupator z rafali pretrgal vse upe. in: načrte za življenje. Sprejel nas je. predsednik ZB Kraguj evac; upokojeni général,; im.: nam tudi sam obrazložil borbo Kragujevčanov med II. svetovno : vojno. Mii, ¡surto muzeju , podarili knjigi »RDEČI REVIRJI«, iz ka-. terih bodo : spoznali,borbo, rudar- ; (Nadaljevanjema.8. strani) - Hrastničani v spominskem parku v Kragujevcu septembra 1978 Spoznavaj domovino, še bolj jo oš ljubil! (Nadaljevanje iz 7. strani) skega Zasavja. Od njih pa smo dobili 2 knjigi o Kragujevcu in ploščo »Veliki školski čas«, kar bo hranjeno v hrastniškem muzeju. S tesnobo v srdu, a hkrati s ponosom, da smo Jugoslovani, smo nadaljevali pot do Kraljeva, kjer smo položili venec pred spomenikom padlih med NOB. V pobratenem mestu Raška nas je sprejel predsednik ZB, iki je v svojem govorni pred spomenikom padlim borcem, kjer smo položili venec, poudaril'kako pomembno je »bratstvo in edinstvo« narodov in narodnosti Jugoslavije in pobratenje med mesti. Čeprav je bil' naš postanek kratek, bo vsem ostal v neizbrisnem spominu. V popoldanskih urah smo prispeli v avtonomno pokrajino Kosovo in Metohijo, v prestolnico Kosovsko Mitrovico, kjer so bile v predaprilski Jugoslaviji kaznilnice za komuniste. V njih šo bili zaprti tudi komunisti iz revirjev. Vozili smo se skozi soteske in kraje Medurečje—Ivanjica, kjer je bil zaprt naš rojak Jože Just. Tu sedaj delajo umetno jezero za novo hidrocentralo. Ko smo se vozili podnevi, smo našteli 35 tunelov in 17 novih mostov. Tu teče reka Iibar. Nadaljevali smo pot proti Črni gori v Titograd. Tu smo prenočili, zjutraj je bil ogled mesta, nato smo nadaljevali vožnjo po kamnitem pogorju mimo Kajmakča-lana ob rokavih Skadarskega. jezera do Cetinja. Tu smo si ogledali 3 muzeje: muzej knezov in kraljev Črne gore, Njegošev muzej in muzej NOB. Nato smo odšli na vrh Lovčena, 1.745 m, kjer je na novo zgrajen Njegošev mavzolej. Pot do mavzoleja vodi po 461 stopnicah. Preden prideš do vrha ti zastaja dih in srce hoče je bil tako visoko kot orel. Kip tehta 51 ton. Strop mavzoleja je obdan s pozlačenim mozaikom (delo italijanskega kiparja). V kletnem prostoru je grobnica in v njej Njegoševi posmrtni ostanki. Rojen je bil 1813., umrl 1851. leta, star 38 let. V kraju Trojica 5 km pred Ko-torom smo zaključili vožnjo po hudih serpentinah iz Lovčena. Dospeli smo v mornariško mesto Kotor, krajši postanek, ogled mestnih znamenitosti -in položili venec pred spomenik padlim borcem NOV, nadaljevali vožnjo v ■Hercegnovi, tu smo tudi prenočili. Naslednji dan smo potovali Skozi Igalo, Konavlje, mimo letališča Čidipi, Cavtat, Kupare, Srebrno v Dubrovnik. Ogled obzidja, alkvarija in mesta. Nato skozi Opuzen po dolini Neretve, Metko-vič, Čapljino v Mostar. Tu smo pred veličasten spomenik padlim borcem NOV položili venec. Ogled stare mestne četrti ter znamenitega polkrožnega mostu čez Neretvo. Na ograji moštu je stal tudi akrobat, ki je za nekaj denarja skočil z višine 50 m v Neretvo. Nadaljevali smo pot pod Vele-žem ki Poprenjem skozi Jablanico. Ogledali smo si porušen most, kjer je bil proboj ranjencev v IV. ofenzivi junija 1942 čez Neretvo. Skozi Prozor, nad njim Maklen planina. Nad mestom je veličasten spomenik borcem za svobodo. Naprej smo se peljali, skozi Bugojno, Donjd in Gornji Vakuf v Jajce in iskozi Prebile v. Mnkonjič grad, kjer smo prenočili. Zadnji dan našega izleta smo. si ogledali mesto Jajce, slapove in muzejske eksponate od II. zasedanja AVNOJ leta. 1943, ki so za- Pri večnem ognju pred spomenikom na Kozari — skupina Hrastničanov septembra 1978 izskočiti. V glavi se vrti. A ko prideš na vrh, se pod tabo razprostira menda vsa Črna gora. Razgled je prečudovit, posebno ob jasnem in lepem vremenu. To, pa nam je bilo ves čas naklonjeno. Kip vladike Njegoša je iz sivega jablaniškega marmorja v sedečem položaju, zamišljen, z odprto knjigo na kolenih. Nad njegovo glavo (za njegovim hrbtom) je orlovska glava, kar pomeni, da radi obnavljanja muzejske stavbe na vpogled obiskovalcem v drugi stavbi. Bilo je deževno vreme. Nadaljevali smo pot proti Kozari, kjer nas je obsijalo sonce. Pred veličastnim spomenikom nam je kustos muzeja obrazložil boj Kozarčanov in njihove žrtve med NOB. Tudi tu smo položili venec, kustosu pa podarili naše »Rdeče revirje«. Ogledali smo si tudi muzej in po izdatnem kosilu v hotelu, ki se je že kar prileglo, odpeljali proti Jasenovcu. Tudi tu smo si ogledali muzej in spomenik, kar je bila tretjina udeležencev prvič na izletu. Nepozabni so vtisi in spomini na vse te kraje in ljudi, ki smo jih srečevali v petih dneh. Trikrat smo imeli za vodiča izrednega poznavalca zgodovine jugoslovanskih narodov in pripovednika tov. Vašo Staroviča iz Celja, upokojenega oficirja, JLA, udeleženca bojev na Sutjeski, nosilca Partizanske spomenice 1941. V imenu vseh udeležencev izleta se mu iskreno zahvaljujem, ker se je odzval našemu vabilu in naše potovanje vsebinsko popestril. Vsi udeleženci izleta/ smo bili enakih misli: »Kako lepa je naša domovina, s krvjo prepojena, z rokami delovnih Ijudi.ob-noviljena, tebi današnji rod zgrajena«. Milijonske žrtve ite zavezujejo, da čuvaš in braniš svobodo, pridobitve revolucije, da utrjuješ bratstvo in edinstvo med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Organizacije Zveze borcev, sindikati, mladina organizirajte izlete v navedene kraje, ne bo vam ■žal. Hrastničani pred spomenikom ustreljenih dijakov v Kragujevcu . septembra 1978 #s V sredini med nami je upokojeni general — predsednik ZB mesta Kragujevac (označen s krogom nad glavo) Skrb skupnosti za varstvo pred požari (Nadaljevanje iz 6. strani) K SAMOUPRAVNIM SPORAZUMOM O TEMELJIH PLANOV ZA OBDOBJE 1976—1980 JE BIL SPREJET ANEKS ZA LETO 1979 Skupščina občinske- skupnosti za varstvo pred požarom je v okviru plana srednjeročnega razvoja 1976—1980 sprejela ¡program dela za leto 1979, ki je finančno ovrednoten in zajema: — redno dejavnost Občinske gasilske zveze Hrastnik; — redno dejavnost gasilskih, društev na območju občine Hrastnik; — redno dejavnost SIS za varstvo pred požarom; —preventivne ¡protipožarne preglede v delovnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih, ki nimajo lastne gasilske službe; — preventivne protipožarne preglede stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij; — izobraževanje in. strokovno izpopolnjevanje gasilskih kadrov; — predavanja za šolsko mladino in ostale občane; — nabava nove opreme ter kemijskih gasilskih sredstev; — nadaljevanje adaptacije gasilskega doma Hrastnik-mesfo; # — strokovno oceno stanja gasilskih domov na o/bmočju občine in priprava načrtov za popravilo; — organizacijo izvedbe požar-; no-varstvenega tedna v občini; Za realizacijo programa se bodo zbirala sredstva k dohodka po prispevni stopnji 0,20 °/o k BOD in iz dohodka od zavarovalne skupnosti Triglav po sprejetem samoupravnem sporažurnu. Predsednik SIS za varstvo pred ¡požarom občine Hrastnik Zoran Klemen Jesenski zagrebški velesejem 1978 Naše izdelke smo prikazali tudi na 31. jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu, ki je trajal od 15. do 24. septembra. Za stalno prisotnost na zagrebškem velesejmu je naša delovna organizacija ob lanskoletnem jubilejnem velesejmu prejela od uprave zagrebškega veselejma priznanje v obliki diplome. Jesenski mednarodni zagrebški velesejem je za naše gospodarstvo izredno pomembna prireditev, ki prikazuje vse vrhunske dosežke naše. domače industrije, kakor tudi dosežke številnih tujih firm iz industrijsko razvitih držav, kakor tudi iz držav v razvoju. Za časa sejma se organizirajo tudi razna strokovna predavanja in posvetovanja, ki dopolnjujejo razstavni program. Zato je zagrebški jesenski velesejem pomemben dejavnik za hitrejši napredek naše celotne industrije, pa tudi zelo pomemben dejavnik za napredek mednarodnega tehničnega in poslovnega sodelovanja. . Tudi letos se je število domačih razstavljalcev povečalo. Prisotne so bile vse industrijske panoge in pri vseh se vidi napredek, ki je sad kvalitetnejšega dela in nenehne skrbi za razvoj sodobnejših tehnologij. Tudi naša delovna organizacij a je na razstavnem prostoru prikazala enoletni napredek, in to v glavnem v novih oblikah izdelkov ročne, polavtomatske in avtomatske proizvodnje. Namen prikaza novih izdelkov, kakor tudi obstoječe proizvodnje na sejmu je v tem, da hočemo doseči boljši položaj na tržišču, to se reče boljše prodajati naše izdelke doma in v tujini. “■"Zanimanje za naše izdelke je bilo veliko in to od strani domačih in tujih kupcev. Naš razstavni prostor so obiskali vsi pomembnejši kupci stekla za širo- vis 150-38 v mehurčasti izvedbi, nove kozarce iz proizvodnje TOZD 2, ter tulpe in krogle de-korirane na nov način. Prikazali smo tudi novo pakiranje servisov za kompot in pecivo. Novo pakiranje so vsi kupci stekla za široko potrošnjo pozitivno ocenili. Vsi kupci so se tudi pohvalno izrazili o kvaliteti vseh naših izdelkov. Kakor vsako leto smo bili tudi letos grajani od strani kupcev stekla za široko potrošnjo, da nismo nekaterih izdelkov dobavljali v zadostnih količinah. To so izdelki polavtomatskih stiskalnic in kozarcev 0,2 del, izdelani na stroju H 28, ki ga nismo takoj po želji kupcev dobavili in to zaradi zasedenosti stroja. Da bi se v bodoče izognili takim nevšečnostim, smo se z večino kupcev stekla za široko potrošnjo dogovorili, o boljšem poslovanju za prihodnje leto, to je v tem, da bomo proizvodnjo načrtovali na podlagi letnih oziroma tromeseč-nih potreb. Naša delovna organizacija je naj večji proizvajalec svetlobnih teles v Evropi, zato smo posebno skrb posvetili- prodaji svetlobnih teles na domačem tržišču. Prikazali smo nekatere nove izdelke, za katere so bili naši kupci zelo zainteresirani. Da pa bo informiranje o novih proizvodih čim hitrejše, smo se dogovorili za izdelavo prospekta za vsak nov proizvod ali komplet proizvodov, ki bo opremljen z vsemi potrebnimi dimenzijami. Že v uvodu smo omenili, da je zagrebški velesejem izredna priložnost za organiziranje strokovnih predavanj, zato se je tudi letos v okviru jesenskega velesejma organiziral dan stekla in keramike. Tega strokovnega srečanja so se udeležili tudi predstavniki naše delovne organizacije. Zelo živahen dan v našem paviljonu na zagrebškem velesejmu — tovarišica Brana Bratič z novimi kupci ko potrošnjo, potrošniki embalaže in razsvetljave. Na sejmu smo prikazali naslednje nove izdelke, kot so: vaze' v raznih izvedbah, krogle in senčniki, namizna svetila, pepelnike in plošče z desenom na dnu, ser- Med 'drugim je bil tudi sestanek proizvajalcev in prometnih organizacij, ki poslujejo s steklom za široko potrošnjo, porcelan in keramiko. Namen sestan-,ka je bil dogovarjanje o višini uvoza deficitarnih izdelkov iz te- še kupce, kakor obiskovalce velesejma smo informirali o novostih, novih smereh v proizvodnji, oblikovanju, namenu porabe ter prikazali naš celoten proizvodni program. ¡S j. V našem paviljonu so bili tudi predstavniki ene od največjih trgovskih hiš v Jugoslaviji UPI Komerc — v pogovoru z našim predstavnikom tov> Domitrom ga področja. Dogovorilo se je o višini deviznega kontingenta za te izdelke in po državah v katerih se bo ta roba nabavil^. Lahko rečemo, da smo z razstavljanjem na zagrebškem velesejmu dosegli to kar želimo, na- Razstavljeni izdelki Steklarne Hrastnik na letošnjem zagrebškem velesejmu Delovanje Društva prijateljev mladine Dol pri Hrastniku Društvo prijateljev mladine na Dolu šteje 280 članov. Del članarine koristi šolska mladina za letovanja in praznovanja tekom šolskega leta. Ob sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo prispeva društvo za pogostitev prvošolčkov, ob praznovanju pustnega dne nagradi najboljše maske in priskoči na pomoč pri letovanju otroki V letošnjem letu je omogočilo letovanje otrok dveh samohranilk in enemu otroku povrnilo stroške prevoza. Pionirji vsako leto sodelujejo pri Jugoslovan- skih pionirskih igrah, društvo pa se mentorju pionirske organizacije oddolži s primernim darilom. Mladinci osmih razredov priskočijo na pomoč pri pobiranju članarine, za kar se jim oddolžimo s prispevkom za šolski izlet. Sredstva za pokrivanje materialnih obveznosti črpa društvo zgolj iz članarine, le ob praznovanju novoletne jelke mu priskoči na pomoč občinska zveza DPM z minimalno dotacijo. OJ Sprejem novih delavcev in uvajanje v delo Pri 'zaposlitvi novih delavcev je ¡bistvenega pomena sprejem v ■strokovnih službah in na samem delovnem mestu. Če novo spre--jeta delavec dahi občutek, da je to organizirana sredina,- v katero -je -prišel, se ho tudi sam . temu primerno vedel, saj se ho zgledoval po sodelavcih oziroma po predpostavljenih. Slabo sprejet ali pomanjkljivo seznanjen delavec pa se bo obnašal temu primerno, kar je razumljivo glede na to, da še nima delovnih navad, občutka odgovornosti, in pravilnega odnosa do družbenih sredstev. Ugotavljamo, da se prav tu pojavljajo .. velike .pomanjkljivosti, da the posvečamo dovolj pozornosti novo 'Sprejetim delavcem in da je tudi to eden .izmed vzrokov velike fluktuacije, precejšnjega števila nesreč pri delu, da so prav ti delavci precej nedisciplinirani in da hišo. dovolj vključeni v delovno Sredino. , Karton uvajanja v delol služi kot pripomoček pri p.raktičkem uvajanju v delo oz. na delovnem mestu, daje smernice kako najbolje in najhitreje delavca usposobiti iin ga uvesti v delovno"sredino. Žal pa nekateri nep.asrednrvod-. je del menijo, da je karton uvajanja v delo le formalna zakonska o'bveznost. Z uvedbo kartonov smo v naši službi pričeli z uvajalnimi seminarji za inovo 'sprejete delavce z ■namenom, da jih seznanimo: — o ■ funkciji': sociaiističnaga | samoupravi} anja: v zvezi z organizacijo varstva -pri delu in .preprečevanj a nesreč; — o funkciji delavskega odločanja in pospeševanja: -varstva pri delu; — o delovnih odnosih pri delu in delavski kontroli; — o delovnih pogojih Jn-.zahtevah dela; — o vzrokih in virih nesreč, tehničnih in zdravs tven i h okvarah na določenih delovnih mestih oz. opravilih; — o vamostnih nkrepih in navodilih za preprečevanje nesreč pri-idelu, bolezni v zvezi z delom; — o delovni in varnostni disciplini delavcev v delovni, organizaciji; - ' p . — o delovanju službe varstva pri delu in požarnega varstva; . ■— 6 dolžnostih, odgovornosti in pravicah do varstva pri delu. Neposredni vodje del pa .so po 57. členu praviMkam- varstvu pri delu dolžni, da novo sprejetega delavca. (praktično ..¡poučijo, ga seznanijo. in nadzorujejo v preizkusni dobi ter v končni fazi ‘tudi ocenijo sposobnost delavca za samostojna, opravila.. To. se prayi, ko delavec vrne karton uvajanja v službo varstva pri delu, se ve, da je -sposoben, opravi j ati-'delovne naloge in opravila .samostojno, kar .potrjuje podpis neposrednega vodje Novo. spre,; e tega- delavca- mora' neposredni .vodja del v času preizkusne dobe-seznaniti m poučiti: j —■ razgovor z -namenom ugotovitve strokovnosti oz. vpoklica, •strokovnih izkušenj, spoznavanje prihodnjega .deta,--spoznavanj e nevarnosti in varno s tn ihukrep o v; — odrediti ’.garderobno omari- co, pokazati naj bližjo pitno vodo, kopalnico, stranišče,-iga seznaniti z redom v teh prostorih ter seznaniti ž načinom prehrane med delovnim-časom; .— dodeliti .predpisana osebna zaščitna sredstva, razložiti njihov .namen ter-opozoriti na obveznost njihove uporabe; — obrazložiti in razkazati tehnološki -postopek celotnega obrata; — pokazati, razložiti in poučiti o pravilnem: načinu dela na nje-govem delovnem -mestu ter nadzorovati izvajanje dela;. — seznaniti z orodjem,.sferoji in napravami, pravilnim načinom dela z njimi in -njihovim rednim vzdrževanjem; :. ;-rr opozoriti na nevarnosti in .. posledice zaradi , nepravilnega načina dela; gl — seznaniti s sodelavci in pred-. postavljenimi; l ¡jgjj —- seznaniti in c pozori ti na posebne nevarnosti,-, izhajajoče iz pogojev dela- v obratu (tehnične . pline, paro, električne naprave; kemprimirani zrak,: zdravju škodljive snovi itd.); —r seznaniti z načinom in nevarnostmi -notranjega transporta; - - -— opozori ti na dolžnosti. pri vzdrževanju reda in čistoče na delovnem mestu; — seznani ti z -načinom in . obveznostjo, prijavljanja okvar na strojih in napravah; .-—.seznaniti zabveznostmi prijavljanja vseh poškodb pri delu ter obveznostjo koriščenja prve pomoči; . — seznaniti z dolžnostmi in načinom ukrepanja v primera požara, pokazati .¡kje so gasilne ¡naprave ter. poj asniti način obvešča-nja gasilske službe; ; —spojasniti kako mora .prihajati na delo in odhajati z dela; — opozoriti na. delovno disciplino {obnašanje, razgovori in molenje s Sodelavci, ...uživanje alkohola, odnos, i do , delavcev in | predpostavlj enih); 11—..obrazložiti .kje so strokovne ■ službe .in pojasniti postopek za morebitno kontMhrcanj.ei' z njimi. . Prepričani .smo,. da bomo s •-•takšnim-delom in odnosom vzgojili- dobre delavce, ki bodo veliko več prispevali k boljšemu poslovnemu uspehu naše delovne organizacije: ■ . Služba varstva pri delu ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se. iskreno zahvaljujem sodelavkam :n sodelavcem- izmen Vilija Fafoi-j ana in Toneta Lipar j a za izkazano .pozornost in lepa" darila;’.'ki me-bodo vedno spominjala na d-nevegki smo jih preživeli. skupaj. V jpaniid.dnje- pa želim vsem sodelavkam in sddelavceni še veliko. uspeha pri nadaljnjem delu, posebno pa -še medsebojnega razumevanj a - in to vari-štva. ! ’Miha Dolanc Uspehi kolesarjev Po končani tekmovalni sezoni, ki je bila letos zelo dolga, je upravni odbor Kolesarskega društva Hrastnik analiziral letošnjo sezono in izdelal program za prihodnje leto. Kolesarji Hrastnika šo v letošnji sezoni nastopili na 36 tekmovanjih po državi, kot društvena ekipa -so nastopili še na Madžarskem. Borut Pirš kot najboljši kolesar v Hrastniku je, bil stalni član na.adunsike.. državne reprezentance in je .Za. plave barve nastopil na tekmovanjih v: Italiji, Avstriji, Selekcija Jugoslovan, ki je tekmovanje končal. 24. 9. 1978 Okoli Grosuplja — 3 mesto; 6. 5. 1978 Priložnost za mlade — Murska Sobota — 1 mesto; .21. (5. 1978 Dan- mladosti — Kumrovec — 2 mesto; 4. 6. 1978 Nagrada Pule — 3 mesto;. 14., 18. 7. 1978 Balkansko prvenstvo Turčija— ekipno 2 mesto, posamezno 9 mesto; ■27. .7. 1978 Putevima Kalničkih partizana Varaždin — 1 mesto; 26. ,8. 1978. Memoriarn Milana pionirjev Zahodni Nemčiji -in na balkanskem prvenstvu v -Turčiji. Na vseh teh tekmovanjih je -dosegel dobre rezultate in je eden od resnih kandidatov za nastop na mediteranskih igrah, ki bodo prihodnje leto v Splitu. Nekaj rezultatov .tega tekmovalca: 12. 2. 1978 Slovensko. prvenstvo v . cikiokrosu Novo mesto — 2 mesto; 2.11978 Državno prvenstvo v cikiokrosu Poreč L 3 mesto; 25. 3. 1978 Pokal Siporex Pula — 1 mesto; 1, 4. 1978 Izbirna Beograd — 2 mesto; • 22., 23. 4. 1978 Jadranska magistrala Split -— 3 mesto; 27. 4. do 2. 5. 1978 Dušika Ju-genture Avstrija —- 20 mesto, na: tej dirki so nastopili naboljši tekmovalci F.vrope in je edini Novaka — Novo mesto — 2 mesto; 1. 10. 1978 Gorska dirka na Učko—Reka — 3 mesto; S§¡ 10. 1978 Slovensko gorsko prvenstvo na Pohorje — 2 mesto; 15. 10. 1978 Državno gorsko prvenstvo na Avalo—Beograd — -3 mesto; ; 22. 10.1978 Državno cestno prvenstvo I okoli Marj ana—Split — .3 mesto. Dobre rezultate na teh tekmovanjih so dosegli še Andrej Leskošek, Darko Stojš, Cveto Polak in ostali. g Tako dolgotrajna in razgibana tekmovalna sezona pa je zahtevala od Upravnega odbora društva, da še je skozi celo leto boril s po ma n j ka n j em denarja. V društvu so bile med letom organizirane številne prostovoljne akcije. Na startu /Podopustniško razmišljanje Na dopust — ne samo na morje — gore in planine so tudi naše! Je že tako, da ob, misli na dopust vsakdo najprej pomisli na morje, na prijeten peskovit zalivček ali pa na dolgo peščeno plažo. -Kaj hočemo? Večina ljudi Ha tem širnem svetu pa mi tudi), pač meni, da je samo morje in le.mor je. tisto, .ki nudi. in dodobra izpolni dopustniške želje. | |||||i SSBf 1 lak ; . .J» iti fi ' r r 11; '1 r mM' ;V,V- m - ||||88 > ■ •; V Bohinju so. za letošnje dopustnike skrbele: upravnica doma lov. Brigita Biderman, kuharica Marija Kovačič in čistilka Velinka Duričič in to v veliko zadovoljstvo vseh Seveda pa je resnica precej drugačna; Ne gre le za prebukira-nost, o kateri smo na jezo turistov in v »veselje« turističnih delavcev tudi pri nas precejkrat in kar prepogosto govorili. Sploh je pomembno in za večino na žalost tudi še vedno dokaj skrivnostno vprašanje: ali je naš »morski« dopust res tudi počitek? Brez posebnih pomislekov, s precej . tehtnimi. dokazi lahko .zagovarjamo trditev, da dopust ob morju ni vedno tudi prijeten, da o ekonomičnosti, pa o marsikom drugem sploh ne govorimo. Žal so turistične organizacije v silnem pehanju za devizami vše kar bi moral že zdavnaj kdo drug,, tisti, ki je za to odgovoren in tudi plačan. Takšen uvod se mi je zdel primeren ob urednikovem namigu, češ da naj napišem kaj o našem počitniškem domu v Bohinju. No, ob tej ideji sem tudi sam sebi moral priznati, da temu našemu počitniškemu domu v enem najlepših predelov naše dežele posvečamo odločno premalo pozornosti. S tem, da delamo levjo uslugo tako Bohinju samemu, kot našemu domu in turistični preusmeritvi nasploh. V poslovnem svetu bi dejali, da imamo slabo ponudbo. K sreči pa je vtem primeru vsaj povpraševanje mnogo večje. To pa z drugimi besedami pomeni, da je dom v Bohinju dobro zaseden! Toda ali je res? Laično ocenjeno bi dejali, da je dobro zaseden. Vendar je to relativno. Kajti gre za objekt, katerega življenjska doba ni le tri mesece v letu, ampak naj bi bila, če že ne dvanajst, pa vsaj mnogo več kot pa tri; S temi ugotovitvami pa smo pravzaprav že tudi pri naslednjem problemu. Nemalo je tistih, ki z uslugami in še marsičem drugem niso bili zadovoljni. Tem v tolažbo in mnogim ostaYm v spodbudo naj povemo, da se je mnogo-tega v naši-bohinjski postojanki spremenilo. Od upravnice pa do opreme V posameznih spbah, pa še do marsikaj ostalega. Dobilo je novo lepšo obleko. Tu je tudi prepotrebna nova kopalnica. Olepšano je okolje. Sploh za tiste, ki nekaj časa niso bili v Bohinju — mnogo prijetnih in koristnih sprememb. No, napak bi ravnali, če bi dejali, da je dom v Bohinju povsem nared. Ni. Toda že to,: kar je Storjenega v zadnjem času, zasluži pohvalo in priznanje sindikalnim aktivistom, kot tudi ne- Del dopustnikov in izletnikov, 'ter osebja pred domom v Bohinju, preveč lahkomiselno ravnale s svojimi¿¿razpoložljivimi kapacitetami. Verjetno bo marsikdo pomislil, zakaj vendar pišemo o tem v našem glasilu, ko. pa v vsej tej. zadevi ne moremo nic. konkretnega tudi storiti. Na žalost, takšne trditve tudi niso daleč od resnice. Sicer pa ni namen tega prispevka, da razpravlja o tistem, katerim vodilnim oziroma vodstvenim delavcem., • ■ Kljub vsemu.se mi zdi potrebno, da čimprej pristopimo k novim investicij arh glede -centralnega ogrevanja. Sicer pa, kot so nam povedali na sindikatu, je tudi Centralna kurjava • že v programu. Dejali bi, da smo ponovno tam, kjer smo bili; torej pri nas samih. Nadvse spodbudni so podatki, ki so mi prišli v roke povsem po naključju. Govorijo pa'o vse večjem številu tistih, ki se odločajo za dopust v notranjosti in zlasti še v planinskih predelih. Tisti, zlasti hudomušneži bi dejali, češ, da je to logična po- moč narediti generalne. Mnogi nam zavidajo to kar i-mamo, sami pa po svoji_stari navadi le negodujemo in najdemo nešteto pripomb ha to in ono. Res je, ni malo tistih, katerim ni uspelo dobiti prostor na soncu (na morju) v obliki lastnega počitniškega doma. Nam ni uspelo samo to," ampak Imamo 'celo 'dva. ~ k gjj BBBBK i '/¡M Sr uvl ■I 1 “BL"'-■■Fi 18 ir—¿i &TM ' 1”' 1 Veseli obrazi dopustnikov — naš počitniški dom v Bohinju sledica, ker je pač treba nuditi-prostor ob morju tistim, ki prinašajo devize s sebdj. Pa ne bp držalo. Človek k svoji nenehni težnji k osvoboditvi dela išče tudi svoj košček miru, ne le doma, ampak tudi na dopustu. Dopust je nekaj- podobnega- kot Silvestrovo iz prehoda enega v drugo leto. Zato ni čudno, da jmata ti dve meji toliko skupnega. Pa ne Je simbolično. Dopust naj bo, slo-■vo od enega delovnega obdobja ¿in priprava (sprostitev jn nabiranje novih moči) na naslednjega. Po teh trditvah bi naj „bila kontinuiteta življenja na dopustu tudi temu primerno prilagojena. Seveda to ne pomeni, da dopust na morju ni dober — primeren in podobno. To nikakor ne. Organizem potrebuje tako smer kot tudi nekaj kopanja v slani vodi (seveda brez spremstva meduz in podobnih morskih spremljevalcev). Ampak k organizmu spada tudi ožilje s kompresorjem v obliki srca in pljuč. Za to pa vse premalo skrbimo. Smola pa je tudi V tem, ker na njem kljub ogromnim naporom še vedno, ni Vse lepo in prav; toda do obeh nismo enako: pozorni, čakamo, cjg nam povedo drugi, kar bi morali vedeti sami. In kako nam .povedo? Z obiskom in precejšnjo mero zavisti. Slovenija ni le biser Jugoslavije, je biser Evrope, po--znarta tudi v svetu. Mi pa gledamo s turističnimi očmi le tistih nekaj ‘kilometrov obale in na poti do nje še Postojno in Lipico. Zato morda za spremembo in lastno prepričanje: OBIŠČITE BOHINJ! Na obronkih gora si boste spočili oči. Ves ta predel pa je kot mogočni filter za ves organizem. Ob vznožju Slapa Savica boste, lažje dojeli -vso moč Prešernovih verzov v »Krstu pri Savici«. In končno o tej naši deželi bomo dobili še eno sliko, .mozaik spominov in spoznanj. Za to doživet j e potrebuj emo pravzaprav zelo malo — le slabih 140 km vožnje: in pa vsaj en prost vikend. Toliko d podopustniškem razmišljanju, ki vsaj v našem glasilu ni bilo prebukiran.o. Še sreča, mar ne?! J. P. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in dedka MARJANA JAVORŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem, tki so 'mu ob zadnjih urah stali ob strani in ga spremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se vsem za darovane vence itn. cvetje, govornikom za poslovilne besede. Hvala'; tudi, lovskim družinam za udeležbo, godbi inf pevcem 'Svobode II,ter vsemnjegovim ¡prijateljem in sosedom, ki so ,ga v tako Velikem številu, spremljali v n j egov jpreram grob in ga zasuli s'cvetjem. Vsem in za vse hvala! Žalujoči ostali NAGRADNA KRIŽANKA SCT M oHR P 29.NOVEMBER JE NAŠ NAJ’ EDVARD GRIEG ITALIJANSKI ARHITEKT (GIORGIO) ENAKOST V PRAVI« CAH IN DOLŽNOSTIH SVETO* PISEMSKA OSEBA VRSTA •VRBE MARIE JOSE m DRAGO KOSMRLJ RIMSKA PET INDONEZIJSKA TISKOV* NA AGENCIJA TUJE MO* ŠKO IME SESEK ŠPANIJA TONE SVETINA IVAN TAVČAR NARODNO« OSVOBODIL« NA VOJNA ODPADKI PRI Pl« LJENJU NADALJE* VANJE GESLA J?® f T""’ ► LETOS UMRLI HRVAŠKI AKADEMIK BIBLIJSKI OČAK ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV NAPRAVA ZA PHANJE PROSA IZRAZ PRI TAROKU VRSTA ŽITARICE .DAN PO* Č1TKA PRI JUDIH PISMENO SPRIČEVALO IZRAELSKI POLITIK CABA) ČISTILNO SRE0STV0 PREVOZNO SRE0STV0 ALUMINIJ BOJAN ADAMIČ GORSKI REŠEVALNI ČOLN STANE SEVER oče SATIRIK JURIČ 7EUS0VA MATI LEONID 8REZNJEV BAVARSKI VOJVODA PISATELJ ZIDAR PODJETJE V KRANJU STEKLARNA ll VZHOD DOGODEK V JAJCU ANTON VRATUŠA ZDRUŽBA PODJETIJ VETER V TROPSKIH KRAJIH HRIB PRI BEOGRADU MLEČNI IZDELEK RAČUN V KNJIGO« VODSTVU OBOŽEVALEC KRAJ PRI DOMŽALAH REAUMUR AMERIŠKI LEKSIKO* GRAF WEB« STERCIME) TINA AUMONT 8REZAL* KOHOLNA PIJAČA LAMI SORO* DEN JUŽNO« AMER. PRE* ŽVEK0VALEC NAPRAVA ZA ČRPANJE OREL V GERMAN* SKI MITO* LOG Ul STEKLARNA il. KRAJ NA KRKU STAROGRŠKI KIPAR PLEME V NIGERIJI ¿PANSKI SP0LNIK SESTAVIL 5 KARLI DREMEL RIŽA ZA SPUŠČANJE HLODOV LANTAN MESTO OB DONAVI V ROMUNIJI KRAJ NA PAGU NEON REKA V FRANCIJI UTEŽNA ENOTA ZA ZLATO DAMI PODOB« NA IGRA MODREC 12 LESSING0VE DRAME DEL SKELETA CMERAV ČLOVEK LEOPOLD FIGL GLAVNO MESTO MOLDAVIJE VRSTA TRAVE PRIŠTINA OHLADITEV POD NIC STOPINJ MESTO V ITALIJI ARNOLD ZWE1C| JELKA POD VZDEVEK GOETHE- JEVE MATERE GORA BO: GOV VJSTA* Rl GRČIJI TIBETANSKO GOVEDO IME IZRAEL. POLITIKA EBANA ŽALOST/ JEZA TRINITR0* TOLUOL TURŠKI •DVOR S HAREMOM KRAJ PRI KOČEVJU NATRIJ SOVJETSKI SAH.VELEMOJ' STER(MIHAIL) OTOK V PRESPAN* SKEM JE* 2ERU RIMSKI CESAR KIJE RAZŠIRIL IMPERIJ TONA PRITOK VISLE VRSTA KITA ELEKTRIČNA MORSKA RIBA NAPAD, NASKOK OSEBA 12 ROMANAMI« RE MIHELIČ a APRIL" GLAVNO MESTO SAUDSKE ARABIJE Zahvala PIHALNEGA ORKESTRA RADEŠKIH PAPIRNICARJEV KOLEKTIVU POČITNIŠKEGA DOMA NA BELEM KRIŽU Kanec meseca je ¡naš ¡pihalni orkester prebival nekaj ¡dni v vašem počitniškem domu na Belem križu pri Portorožu. V teh dneh so se naši godbeniki pripravljali na ¡praznovanje svoje 65-letnice, na svečan koncert in na številne druge prireditve. Prek vašega tovarniškega časopisa želimo izraziti našo iskreno zahvalo za vse, kar smo doživeli in kar nam je nudil kolektiv vašega počitniškega doma z upravnikom, tov. Jožetom BarJičem, na čelu. Bili smo deležni vse pozornosti, izredne skrbi, dobre in kvalitetne postrežbe in prijetnega počutja. Za vse to pa so brez dvoma zaslužni vsi člani kolektiva vašega počitniškega doma. Naše bivanje v vašem domu nam bo še dolgo ostalo v prijetnem spominu in prepričani smo, da nam bo omogočeno, da bomo tudi v prihodnosti še vaši gostje. Povemo pa naj tudi to, da so se člani našega orkestra v vašem domu dobro pripravili ha prireditve ob našem 65-letnem jubileju, M so v vseh pogledih, ob polnem zadovoljstvu vseh delovnih ljudi in občanov širšega radeškega območja, povsem uspele, še enkrat iskrena hvala. Tone Zupan NAGRADNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad: 1. nagrada 50 din 2. nagrada 30 din 3. —7. nagrada po 20 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju ¡bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do sobote, 16. decembra. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« št. 11/1978 smo prejeli 42 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada 50 din: Mimi Kolman 2. nagrada 30 din: Julij Smodič, upok. 3. do 7. nagrada po 20 ¡din: Ivan Bevc, upok. Slavi žveplan Stane Deželak Marica Dvornik Rezi Vogrinc, upok. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Saravak, Priča, papir, Ali Baba, harem, opart, mi-lord, baker, kes, šekel, ¡ces, alarm, elektrarna, stoletje, varovalnik, apis, opolo, pikolovec, srp, rota, Man, namera, til, Ari, pika, Trnka, veda, ton, gosi, Krpan, indikator, skala, lava, roba, Skalina-da, odor, Enej, toron, lak, Kama, teta, opora, krt. ZAHVALA Ob odhodu na drugo delovno mesto se zahvaljujem vsem prijateljem, sodelavcem za lepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na trenutke, preživete med vami1. Iskrena hvala. Karl Plazar ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD I izmene Franca Korbarja za lepo darilo in cvetje. Darilo me bo vedno spominjalo na vas,- drage ¡sodelavke in sodelavci, zato vam želim vsem skupaj še enkrat prav od srca mnogo delovnih uspehov v nadaljnjem delu. Ana Kovač