302 Naši dopisi. Na Bukovcu na Hrvatskem dne 11. Rujna. — Tuž- nim okom mora svaki pravi domoljub gledati, kako se tudjinstvo sve te bolje medju nami Slaveni razgranjuje, i na račun našega naroda sva izdašnija mjesta zapremlja. Tomu je da kako mnogo kriv naš nemar, pak pomanjkanje prave odvažne poduzetnosti, ber koje nigdje bas u ničemu napradka neima. Riedki su samo slučajevi u nas Slavenah, gdje si domači koj sin, prikupiv si do-voljno znanja, odvaži pred sviet, da predanj iznese svoju vještinu u kojoj struci umjetnosti ili drugom kojem fini- jem (uglednijem) poslu. Medju takove slobodno brojim Vašega rodjaka, korenita Kranjca, Matiju Ožbiča, podobara iz Kamnika, koji u rezbariji, kipotvorstvu , u obče u stvarih crkvenih budi iz drva, budi iz cementa pravljenih, trudom, i pognucem svojim do pohvalne za-ista izvrstnosti dotjera. Uz bok mu stoje još dva mu vrla sina Matej i Franjo, mladica vriedna i čestita. Svoj trojici, več po dva puta, radečim u mojoj župnoj crkvi na Bukovcu prisiljen sam najbolje svjedočanstvo dati na pohvalu im, i preporuku drugim. Ponajprije nači-niše mi g. 1871, iz tako zvanog Portland-cementa dva krasna žrtvenika, da mi za nje svaki, ko jih vidi, za-vidi; počto su tako ukusno, i u izboru bojah tako pravilno izvedeni, da ih samo dobro uještačko oko od pra-voga, naravskoga marmora razlikovati može. Tako s svjetionik u sredini crkvenog broda viseči pravi mi je ures erkve. Ljetos pako popraviše mi glavni žrtvenik, uresiv ga novom pozlatom, marmoriranjem, i kipovi presv. Trojice, i s. s. Cirila i Metoda sve to tako vješto, da čovjeku od milinja srdce poskakuje, kad motri izvrstnost djela. Zeleči ja još ptočnik, drugim vremenom podobno pohabljen, drugim novim izmieniti, ponude mi se, da če mi i taj iz cementa načiniti. Pak izbilja pri-hvatio se posla, podje im taj tako liepo za rukom, da je pravo veselje gledati taj ovdje u našoj Podravini jos nigdje do sad nevidjeni ptočnik. Doznajem, da je Gr. Ožbič nakan fabriku u Ljubljani otvoriti, gdje če u veliko proizvadjati stvari za ptočnik, i druge podobne svrhe shodne. Ja mu čestitam na poduseču, i želim mu ito izdašniju sreču, osobito u tom, da si priznanje i podporu kod rodjakah si kranjacah pribavi kako ju za cielo zaslužuje. U marljivost, poduzetnu volju, i česti-tost slavenskoga značaja, ito se u svemu opaša kot Ož-bičah, neka se i drugi ugledaju kao u primjer, pak če nas do skora minuti prikor, da Slaveni za nista druga nisu, nego da tudjini robuju; i da se od svih prezrieni zadovoljiti 03tanci, ito nam ih došljaci s obilnosti svoje ostavljaju. J. Zavor. V Lamlecku na Tirolskem 15. sept. (Poslano.) Odgovor „Soči". Rahločutna prijateljska roka mi pošilja iz Tr3ta št. 37. „Soče", v katerej me najbrž ravno tista roka enako rahločutno napada. Premišljal sem, ali bi na to bombo iz žolča in blata stlačeno — odgovoril. Pa da bi se ne zdelo, da nimam nič odgovoriti, odgovorim. Se ve da v tako „finem" stilu, kakor dopisnik „Soče", ne znam pisati. Prvič ni resnica, da jaz gojim osebno sovraštvo do dr. Vosnjaka, Jurčiča in Stritarja. Poslednjega osebno niti ne poznam, dr. Voš-njak mi je osebno simpatičen, kar sem izrazil celo v nekem dopisu ali članku ,.Novicam", kar pa ni bilo natisnjeno, pa mi bodo „Novice'1 gotovo rade potrdile;*) tudi Jurčiča osebno ne sovražim, akoravno je on sam človek poln sovraštva in misantropije, — kajti omikan človek ne poznd osebnega sovraštva, ampak le nasprotuje in omiluje. Druga neresnica je, da sem jaz v ^Primorcu" Ljubljanske prvake napadal; vrednik „Primorca" g. Raič mi bo pritrdil, da je tiste napade zakrivil moj pokojni prijatelj Mohorčič — Bog mu greh odpusti, saj ni vedel, kaj dela, saj je bil zaslepljen in zmoten od „Narodovih" mož, ki so že tačas spoštovanega našega Nestorja, dr. Bleiweisa, na vse mogoče načine ob zaupanje spravljali. Ne tajim, da sem se tudi jaz kot mlad človek od hlinjenega rodoljubja „Naro-dovcev" premotiti dal; in da sem „Narodovou stranko kot najbolj narodno čislal. A te simpatije za „Narodovo" stranko so začele vedno bolj pojemati, bolj ko so „Vošnj akovci" jeli odpadati od nas, zapuščati edini pravi narodni prapor, *) Istina. Vred. 303 in slogo med nami s surovim hujskanjem na duhovnike razdirali; in ko so zaceli sklepati zveze z nemškutarji proti svojim rojakom (Brežica, Postojna, Tmin, Dunaj), ko so federalistični prapor zapustili, in izročili nas ustavovernim centralistom, — morala se je vez med njimi in med mano raztrgati, ker sem in hočem biti vedno značaj en narodnjak. Verski čut je bil vedno živ v mojem srci; ranjki Tomšič bi lahko spriČal, ko bi še živel, da sem mu že tacaš poslal o priložnosti, ko so neki dijaki prav zabavljali pri nekem shodu čez vero, dolg dopis, v katerem sem to početje šibal. O radikalnih nazorih, ki sem jih gojil v dobi zdivjane mladosti, noben pameten človek od mene ne bo zagovora tirjal, kajti kakor so mene britki udarci osode učili, da človek ni bog, ampak da je Bog nad nami, ki mu ni moč uiti, naj beži človek na konec sveta, v pekel ali nebesa, kakor že psalmist govori, da je človek izročen roki Vsegamogočnega vladarja, kakor najbor-nejši črv — tako sem prepričan, da si bodo tudi „mla-doslovenci" radikalne rogove odbili pri svojih naskokih na nebesa; Boga iz nebes pa ne bodo pregnali, tako malo, kakor Bizmark, ali kakor francoski radikalci v prejšnjem stoletji, ki so v svoji smešni prevzetnosti vero in Boga iz svetd dekretirali (!) in svojo zmešano pamet kot edinega Boga razglasili. Da sem bil v „Primorcu" socialen demokrat, tega ravno ne morem reči, ker še dandanes natančnega programa socialistov ne poznam; simpatije pa sem imel in še imam za socijalni demokratizem, ako se uvede na podlagi krščanske ljubezni; saj je bil v tem smislu Kristus prvi socialdemokrat, ker je s svojim naukom „ljubi bližnjega kakor samega sebe" vpeljal še danes med prostim ljudstvom živeči socialni demokratizem krščanske ljubezni, o katerem pa se ve da „liberalni" posestniki fabrik itd. nočejo nič vedeti, in ker je s svojim naukom »pred Bogom smo vsi enaki" 60 milijonom rimskih sužnjev odpel sužne spone! — Ako pa izbrišejo socijalni demokrati vero in krščanstvo iz svojega programa, potem nisem bil in nikdar ne bom socijalni demokrat. Ako bi že srce ne govorilo, morala bi govoriti pamet k vsakemu razumnemu politiku (med katere pa ,,mladoslovence" nikakor šteti ne morem), da se nobena država brez pozitivne vere vladati ne more, in da pripravljajo taki nauki le splošne zmešnjave in krvave prevrate. Jaz nisem prerok in vi niste preroki, vsakako pa se mi predrzno zdi, sleči se do nazega, in plavati čez derečo reko po drugo obleko , ki je še videli nismo, in ne vemo, če ne vtonemo v burnih valovih. Pa h koncu! — Očita mi dopisnik, da sem No* vomeškim frančiškanom slavo pel; to bi bila res strašna pregreha! Jaz te vrle može j ako spoštujem, kolikor jih jaz poznam, in le slepa strast zamore poštenega človeka za to zaničevati, ker je — duhoven. Kar se pa mojih „cunjastih" pesmi tiče, kakor jih ,;učeni" dopisnik v -svojem „čvrstem" jeziku imenovati blagovoli, prosim vsakega Čitatelja, naj si omenjeni inserat v „Oglasniku" Novic pogleda, če bo našel v njem res ,,nesramno" reklamo,^ „da se mora vsakemu poštenemu človeku studiti. Ce bo čitatelj ta nedolžni inserat bral, katerega natisniti dati sem bil prisiljen , ker so mladoslovenski listi iz zavisti moje delo ignorirali, — potem se mu ne bo studilo do mene, ampak do dopisnika „Soče", ki tak pohleven inserat — „nesramen" imenuje. Dalje ne govorim. Tak zares „ostuden" napad še toliko besedi ni zaslužil. Kaj hočem odgovoriti na priimek „farški cokljar"? Hrvat pravi „Boj se Boga, a neštidi se nikoga", in jaz še dostavim: ,,Kdor se pred Bogom noče ponižati, se bo ponižal pred ljudmi", kakor to vidimo na naših „mladoslovencih", ki ponižno klečeplazijo pred nemškimi ustavoverci. Kar se pa neznačajnosti tiče, ki mi jo dopisnik očita, zamorem reči: nisem prost človeških slabost, morda menj ko kateri drugi, da se mi pa neznačajnost očita, to je v nebo vpijoča krivica, ker svoje domovine nisem en trenutek izdal, in moram zdaj v prognanstvu živeti, ker sem tako „neznačajen", da domovino še kot c. k. uradnik ljubim, akoravno mi domovina ne da nič za to, ko sunljeje, kakor je ta „Sočinega" dopisnika. Zdaj sva pri kraji, dragi moj brate, jaz ti odpuščam vse, saj vem, da nisi govoril ti to, ampak strast je iz tebe govorila, katero je vzbudil in odgojil v tebi in v mnogo drugih naš glasoviti,,Narod", kateri v svoji omilovanja vredni zaslepljenosti srečo našega naroda v tem išče, da ščuje brate na brate. Poznejši rodovi bodo sodili mene in tebe. Lipe Haderlap m/p. Iz Štajarskega 20. sept. {Goveja kuga) se je pričela v okraju Cakaturnskem v Salaški županiji, zato so mejo Stajarsko zaprli. Iz Bohinja 20. sept. — Pretekli petek 18. t. m. je imel Bohinj prvikrat prav veseli gospodarski praznik o priliki premiranj a konj, ki se je prijetno vršilo na Bistrici pod košato lipo pred gradom slavnoznane baron Cojzove rodovine, kar je bilo Bohinjcem toliko bolj priljubljeno, ker je bil dotični komisiji ravno vi-sokočislani gospod baron Miha Cojz predsednik. Vde-leštvo je bilo posebno z žebetnimi kobilami nenadno obilo, manj je bilo na ogled pripeljanih mladih kobil in žebčekov; temu je vzrok ta, ker Bohinjci dozdaj niso imeli spodbude po premiranji ter so lepšo živino, zlasti žebčike, koj od sesca večidel Korošcem oddajali. Darila po 6 in 4 zlatov s svetinjami jih je prejelo vsega skup 11, zraven teh je bil eden obdarovan še s samo sreberno svetinjo. Kdor poznd naše kraje, grda pota po gorah, borno pašo po Bohinjskih goličavah, sodi tudi našo živino drugače in tega si je bila popolnoma svesta slavna komisija, ki je bila ne le strogo pravična, temuč tudi milostna. Jako veselilo je Bohinjce pošteno obdarovanje in brez dvombe bode v pospeh konjereji; naj je tedaj slavni deželni komisiji za konjerejo še očitno zahvala ponovljena, da se je z zdatnim vplivom za konkurzno postajo na Bistrici pognala. Po dobrim vtisu, ki ga je prvo premiranje tukaj zapustilo, je opravičeno upanje, da se bo po ti poti konjereja znatno povzdignila, ter bo ravno zavolj tega slavna komisija blagovoljno skrbela, da se ta koristna naprava v Bohinju še daljno ohrani. Iz Kamnika 20. sept. — Naš župan g. K e cel j že dolgo časa klati tiste zvezde, katerim se pravi „orden", pa ni si še sklatil nobene na svojo suknjo , dasiravno je že raarsikak stotak po njih vrgel. Ker tedaj tako ne gre, se je gosp. župan premislil in jel loviti križec na drug način. V zadnji seji mestnega starešinstva je namreč spravil na dan sklep, da imajo biti v Kamniku šole za dečke in deklice — nemške in sicer že v drugem razredu. Nekateri svetovalci so se vpirali temu sklepu, pa gosp. župan je „brihtna" glava, toraj jim je govoril na srce blizo tako le: „Grlejte, vi ste očetje, in sicer očetje hčer. Dozdaj so se vaše hčere učile le slovenski in ker niso nemški znale, so se mogle možiti le pri rokodolcih in enakih ljudeh nižega stami. Ce bodo pa nemški znale , potem se bodo lahko možile v boljše hiše ne le po Kamniku, timveč tudi v Ljubljano itd." — Ta beseda je padla na rodovitna tla, očetje so sklenili prestrojiti šole v nemške, in ko svet to zve, bodo gotovo iz vseh delov sveta hiteli sem baroni, grofi, knezi, milijonarji itd. po neveste v Kamnik tako, da bo treba tudi kmalu cesto razširiti. Blagor Kamničanom, ker jih bo zdaj tudi obsijala blažena nemška kultura ! 304 Iz Dolenskega 19. sept. (Goveja kuga), ta strašna pošast, se je pokazala zopet v vasi Bizajiški Kočevskega, in v Potočni vasi Novomeškega okraja, zato je v okrajih Kočevskem, Novomeškem, Krškem in Crnomeljskem stopila v veljavo postava zoper govejo kugo in prepovedani so vsi živinski sejmi. Dolenska je res nesrečna, tarejo jo vremenske nezgode, po vrhu pa še goveja kuga! Iz Ljubljane. (Kmetijska naša družba) se je pridružila družbi kmetijski Stajarski in drugim, ki soglasno pošljejo prošnjo zbornici poslancev in zbornici gosposki, naj bi se na vso moč potegnili pri vojaškem minister-stvu za to, da d op usten cev (urlauberjev) v vojaške vaje ne klice ob času žetve. Ko je največ dela, pa manjka delavcev; to je velika nadloga kmetijstvu, ki največ davka plačuje državi. Naj se za vaje odloči čas, ko na polji ni največ dela — meseca oktobra. — (Deželni shod ljudskih učiteljev) se je pričel v pondeljek v Ljubljani in bo trajal kake 3 dni. Razen Ljubljanskih učiteljev sta povabljena iz vsakega okraja po dva. Obravnavajo se vprašanja zarad šolskih načrtov, knjig in učnih pripomočkov ter vprašanje, kako v okom priti pomanjkanju učiteljev in slabemu obiskovanju šol po kmetih. Ob enem s tem shodom je razstava učnih pripomočkov v sobi 1. razreda tukajšnje izobraževalnice učiteljev. Sklenilo se je včeraj med drugim tudi zahtevanje više plače. Dobro! al motivacija je jako nesrečna. Ako se patetično povdarja, da naj bolj i učitelji zapuščajo deželo našo, to vendar (ko bi tudi resnica bila, kar pa ni) ostale učitelje ne more priporočati za višo plačo! Ali gospodje skladatelji take motivacije ne čutijo, kako ostale naše izvrstne učitelje klasificirajo? in ali bi se tako klasifici-ranim smela povišati plača? — (Na?%odna tiskarna) ima, kakor se nam pripoveduje, že 22.000 gold. dolga, največ zavoljo „Naroda". Zato ima 27. t. m. odbor sejo, pri kateri se bo obravnavalo vprašanje, katera tiskarnica se ima prodati, Ljubljanska ali Mariborska, ker obe se ne morete dalje držati. Naglo je „Narod'' spravil ti-skarnico na kant. — (Od banke )ySlovenije({) smo prejeli neko pojasnilo delničarjem", katerim morebiti ni še jasno, zakaj je treba vplačati 15°/0 na delnico, t. j. 30 gold., in ki ne ved6, da tista delnica, na katero bi se ta znesek ne vplačal, propade na korist onim delničarjem, ki so vplačali. To pojasnilo, ki delničarje tudi pomiruje zarad skrbi, katere jim delajo obrekovanja in vedni napadi po sovražnih časnikih, nam je bilo za danes preobširno, zato ga bomo natisnili prihodnjič. Danes le še dostavimo to, kar smo zvedeli iz zadnje seje odbornikov, namreč da je bilo do 20. t. m. že vplačanih V4 delnic v znesku 22.000 gold. ter da se tudi dalje prav pridno vplačuje. — (Kat. politično društvo), ki je bilo po vladi raz-puščeno, se je zavoljo tega pritožilo do ministerstva, ki pa je razsodbo vlade potrdilo. — (Dramat. društvo) najemlje za prihodnjo igralno dobo igralce obojega spola za stalno mesečno plačo. Tudi je razpisalo službo kapelnika, zvezano s službo pevovodje Ljubljanske čitalnice. Plače je 600 gold. in ena benefica. Oglasi do 30. t. m. pri odboru dramatičnega društva v Ljubljani. — (Ponarejeni bankovci po 1 gold.) so se pokazali po nekaterih krajih, zlasti ob Laški meji. V Ljubljani so prijeli že dva človeka, ki so ju pri izdajanji takih bankovcev zasačili. Ker so prav dobro ponarejeni, je treba velike pozornosti. — (Pogumne Kranjice.) Dne 9. t. m. so bile na vrhu Triglava tri dame, namreč gospa M oso v a in go-spodičini Krisparjeva in Klemenčičeva. Gotovo kaj nenavadnega. — (Večerna veselica), ki smo jo zadnjič že naznanili, bo v čitalnici naši jutri 24. dne t. m. Vstopnine 20 kraje.