Med po memb ni mi do sežki štu di je iz po stav ljam kri tično in si ste ma tično soočenje av tor ja s kom - plek snim poj mom družbe zna nja, ki ga (so)ob li ku je pre bi vals tvo z us tvar jal nim po kli cem ter nji hov vpliv/učinek na ob li kova nje živ ljenj ske ga oko lja. Pri tem iz po stav ljam zla sti ob sežen po skus po jas nje - va nja raz me sti tve tega si cer spe ci fičnega dela pre bi vals tva na pod la gi ob jek tiv nih in sub jek tiv nih ka zal ni kov, ki jih je za sno val na pod la gi do stop nih sta ti stičnih baz in s pomočjo ana li ze ob sežnega an - ke ti ra nja. Pri tem je upo ra bil kom bi na ci jo »stro gih« sta ti stičnih me tod in mnenj skih ana liz na pod la gi vprašal ni ka. Tu gre zla sti za te me lji to preučitev nji ho ve raz me sti tve in vlo ge sub jek tiv nih (meh kih) de - jav ni kov, le-te pa je vpletel v kri tični di skurz spoz nanj dru gih av tor jev v so rod nih ra zi ska vah. Ana li za je po ka za la, da us tvar jal ni po kli ci, ki po memb no soob li ku je jo de jav ni ke družbe zna nja niso zmanjšali, niti pre mo sti li raz lik med re gi ja mi, pač pa so jih kvečjemu utr di li in pog lo bi li. Če želi mo pris pe va ti k temu, da bodo tudi pre bi val ci manj raz vi tih ob močij v Slo ve ni ji de ležni možno sti in pri - ložno sti, ki jih pri naša ute me lje ni raz voj na družbi zna nja, mo ra mo med se boj bolj po ve za ti slo ven ski ur ba ni si stem in na ta način doseči, da se bodo ko ri sti takšnega raz vo ja širi le tudi iz ven pe tih ali šes - tih večjih mest nih sre dišč. Po men pričujoče knji ge za geo gra fi jo iz ha ja iz dejs tva, da so se to vrst ne štu di je pričele po jav lja ti šele v zad njih de se tih le tih in da jih za preučeva nje spe ci fičnih pro stor skih struk tur, kot jih pred stav lja jo »us tvar jal ci« ni ma mo do volj. To spo ročilo je po mo jem mne nju zelo po memb no za raz mišlja nje o re - gio nal nem raz vo ju v Slo ve ni ji, saj po nov no iz po sta vi po zi tiv no vlo go mest kot ge ne ra tor jev re gio nal nega raz vo ja, ki se širi tudi v nji ho vo vpliv no ob močje, kar do ka zu je tudi pričujoča knji ga. Hkra ti pa opo - zar ja, da je re gio nal ni raz voj čeda lje bolj po ve zan s pri sot nost jo us tvar jal nih po kli cev in ne to li ko z do sto pom do kla sične in fra struk tu re, ozi ro ma bolje rečeno, da z in fra struk tur no raz vi tost jo ne mo - re mo več v to likšni meri po jas nje va ti di na mi ke re gio nal ne ga raz vo ja. Vla ga nje v us tvar jal nost in zna nje, to rej v lju di, po sta ja po gla vit ni de jav nik re gio nal ne ga raz vo ja. Mar jan Rav bar Ma ti ja Zorn, Blaž Ko mac, Rok Ci glič, Jure Tičar (ured ni ki): Traj nost ni raz voj mest in na rav ne ne sreče Na rav ne ne sreče 4 Ljub lja na 2017: Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU, Za ložba ZRC, 192 stra ni, ISBN 978-961-254-993-0 (ti ska na raz ličica), ISBN 978-961-254-994-7 (elek tron ski vir) Ra zi ska ve na po dročju na rav nih ne sreč ima jo na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC SAZU prek pol sto let no tra di ci jo, po sle di ca česar je bila tudi us ta no vi tev Cen tra za mul ti dis ci pli nar no preučeva nje na rav nih ne sreč v začetku 90-ih let 20. sto let ja, da nes Od del ka za na rav ne ne sreče. Ena nje go vih te melj nih na log v zad njem de set let ju je tudi or ga ni za ci ja in iz ved ba pos ve tov o na rav nih ne - srečah v Slo ve ni ji. Prvi to vrst ni pos vet je bil že leta 1983, v pre nov lje ni po do bi in vse bi ni pa so vno vič zažive li leta 2008 in po te ka jo red no trie nal no. Po gla vit ni cilj vsa ko krat ne ga pos ve ta je ovred no te nje znans tve no-ra zi sko val ne ga dela na po dročju na rav nih ne sreč v Slo ve ni ji ter sez na nja nje jav no sti in različnih us ta nov z naj no vejšimi do sežki na tem po dročju. Hkra ti pa je pos vet tudi pri ložnost za utr - je va nje po slov nih in pri ja telj skih vezi ter pro stor za iz me nja vo mnenj za pri hod nje ka ko vost nejše od ločanje in načrto va nje. Soor ga ni za tor ja pos ve ta sta Uprava za zaščito in reševa nje Re pub li ke Slo ve ni je (URSZR) in Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti (SAZU). Od leta 2014 je pos vet pos večen Bo ja nu Ušeničniku (1942–2002), pr ve mu in dol go let ne mu di rek tor ju URSZR. Ko nec mar ca 2017 je Izo braževal ni cen ter za zaščito in reševa nje Re pub li ke Slo ve ni je na Igu go stil četr ti trie nal ni pos vet Na rav ne ne sreče v Slo ve ni ji s pod na slo vom Traj nost ni raz voj mest in na rav ne nesreče. Me sta so po se bej ran lji vi deli po kra ji ne zla sti v luči ur ba ne ga traj nost ne ga raz vo ja, ki ob se ga tudi po večevanje prožno sti mest za ra di na rav nih ne sreč. Zato lah ko, sklad no z do se da njim širo ko po men skim ra zu me va - 134 Književnost Geografski vestnik 89-1, 2017 njem na rav nih ne sreč, go vo ri mo tudi o ur ba nih ali mest nih na rav nih ne srečah. Pov zročajo iz gu bo človeških živ ljenj, sta no vanj in škodo ter mot nje v do ba vi de nar nih sred stev, hra ne, vode, ener gi je in go riv. Ne na - zad nje otežuje jo ali celo pre prečuje jo ko mu ni ka ci jo in trans port ter iz va ja nje zdravs tve nih sto ri tev. V pre te klo sti so naj večje na rav ne ne sreče pri za de le pred vsem pre bi val ce podeželja. Da nes je ravno obrat no, saj so med naj večjimi ti ste, ki pri za de ne jo me sta. To je na vi de zen pa ra doks, saj me sta do je - ma mo kot del po kra ji ne, ki je ločen od preo sta le »na ra ve«. Toda ur ba ni za ci ja vpli va na na rav ne ne sreče prav tako, kot ne sreče vpli vajo na ur ba ni za ci jo. Po leg tega so na rav ne ne sreče v me stih te sno po ve za - ne z družbe ni mi raz me ra mi, na pri mer s so cial ni mi raz li ka mi po sa mez nih mest nih četr ti. Oprav ka ima mo to rej s kom plek sni mi po ja vi, ki zah te va jo po seb no obrav na vo pri za de tih lju di, stavb, in fra struk tu re ter preu dar no pro stor sko načrto va nje in uprav lja nje mest. V knji gi je se dem najst po gla vij s po dročja na rav nih ne sreč. V po glav jih so opi sa na ra zi sko val na spoz - na nja ter pri me ri upo ra be so dob nih teh no lo gij v pri me ru na rav nih ne sreč, s pou dar kom na na rav nih ne srečah v ur ba nem oko lju. Knji ga vse bu je raz lične teme, kot so na pri mer po tre si, po pla ve, snežni in ze melj ski pla zo vi, vročin ski va lo vi, mest ni to plot ni otok ter splet ne a pli ka ci je. V uvod nem pris pev ku av tor, tudi ured nik re vi je Ujma, zgoščeno pred stav lja prob le ma ti ko na ravnih ne sreč in traj nost ne ga raz vo ja mest ter nji ho vo prožnost. Prožna me sta je moč gra di ti le z upošte va - njem kra jev nih po seb no sti, saj je prožnost funk ci ja geo graf skih stal nic in spre men ljivk, kot je vedênje prebi val cev. Na kra jev ni rav ni je mo goče sko raj v vseh oko ljih od kri ti pri la go di tve ter teh nična in uprav - ljav ska orod ja za ub lažitev na rav nih ne sreč ter nji ho vih po sle dic. Me sta mo ra jo s pro gra mi oza veščanja in izo braževa nja pod pi ra ti pri za de va nja za poz navanje do mače po kra ji ne in geo graf skih pro ce sov v njej pri vseh nji ho vih pre bi val cih, s po seb nim pou dar kom na ran lji vih sku pi nah (otro ci, sta ri, in va li di) in dru gih po seb nih sku pi nah, kot so tu ri sti in mi gran ti. Po memb no je upošte va ti tren de vse večje urbani za ci je, na raščajočega šte vi la na rav nih ne sreč in vse večjega gos po dar ske ga vpli va teh ne sreč v me - stih. Dol go ročno so bi va nje z na rav ni mi ne var nost mi do sežemo lah ko le z pri mer ni mi grad be ni mi ukre pi, 135 Geografski vestnik 89-1, 2017 Književnost MATIJA ZORN TRAJNOSTNI RAZVOJ MEST IN us trez no za ko no da jo in pred vsem z izo gi ba njem ne varnim ob močjem, kar vars tvo pred na rav ni mi ne - srečami te sno po ve zu je z ure ja njem ozi ro ma načrtno rabo pro sto ra. V na da lje va nju si v knji gi sle di jo pris pev ki, ki po drob ne je pred stav lja jo prob le ma ti ko na rav nih nesreč v me stih in ne ka te re od njih. Vse bin sko ga začenja kri tični pris pe vek o kre pi tvi od por no sti družbe na na rav ne in dru ge ne sreče ter pre ho du v niz koog ljično družbo, na da lju je pa iz vrševa nje Sen daj ske ga okvira na lo kal ni rav ni kot te melj za zmanjšanje tve ganj za ra di ne sreč v lo kal nih skup no stih. Po seb na vr sta na - rav nih ne sreč v me stih so tudi mest ni to plot ni oto ki (urbanheatisland – UHI), pred stav lje ni v na sled njih dveh pris pev kih, ki pa se jim lah ko v ve li ki meri izog ne mo ali pa ub lažimo nji ho ve učinke v času čeda - lje po go stejših in dlje časa tra ja jočih vročin skih va lov. Na da lje je zelo za ni miv pris pe vek o po me nu hi dro loške na po ve di za učin ko vit od ziv ob mest nih po pla vah, kjer av tor ugo tav lja po men za go tav lja nja ope ra tiv no - sti in za nes lji vo sti vzpo stav lje ne ga si ste ma ter si stem ski od ziv v okviru ak tiv ne zaščite pred po pla va mi. Na sled nji vse bin ski sklop pred stav lja trojček pris pev kov na temo po tre sne var no sti. Začenja ga ra - zi ska va ne var no sti seiz mičnih re so nančnih učin kov med se di men ti in stav ba mi v iz bra nih slo ven skih me stih z me to do mi kro tremor jev, na da lju je pris pe vek o raz širi tvi stro kov nih pod lag in oro dij za oce - no po tre sne ogroženo sti pri nas (gre za nad grad njo mo de la POTROG z mo de lom za su to sti (MOZ) in ruševin ske ga kupa (MRK) ter a pli ka ci jo z oce no po sle dic po tre sa) v ok vi ru ka te rih so ob de la li tudi po - tre sno ogroženost mo stov. Vse bin ski sklop za ključuje pris pe vek o do ločanju sta bil no sti tal v na se lje nih ob močjih s po močjo ra dar ske in ter fe ro me tri je. V na da lje va nju knji ge iz ve mo več tudi o splet ni a pli ka ci ji za po pis in pre gle do vanje ze melj skih pla - zov in ero zi je z ime nom e-Plaz, o spre mem bi po se li tve in škod ne mu po ten cia lu na po plav nih ob močjih Ljub ljan ske ga bar ja med le to ma 2003 in 2015 ter o pro jek tu VODPREG 2, v ka te rem so se uk var ja li z oce no po sle dic po rušitev vod nih pregrad, ene ga od ob jek tov kri tične in fra struk tu re. Tudi na to krat - nem pos ve tu ni manj ka la te ma ti ka ogroženo sti po vršja za ra di snežnih pla zov; to krat nam av to ri ca pris pev ka pred stav lja po so dob lje no mo de li ra nje in pri ka zo va nje la vin ske ne var no sti. V za ključku knji - ge so še pris pev ki, po ve za ni s po plav no ogroženost jo. V pr vem av tor obrav na va pro stor sko in časov no ana li zo po jav lja nja hu dour niških po plav pri nas, v na sled njem po pla ve na Zgor nji Piv ki leta 2014, na - da lje sku pi na av tor jev po plav no tve ga nje v luči pod neb ne spre men lji vo sti in čisto na kon cu sku pi na av tor jev nove po dat kov ne pod la ge za boljše uprav lja nje z vo da mi. Na rav ne ne sreče so ved no po go ste je po mem ben ur ba ni po jav. Po ne kod gre za tako ve li ke spre membe v vzro kih in po sle di cah si cer na rav no pov zročenih po ja vov, da je ter min »na rav ne« ne sreče, s ka te rim opi su je mo te po ja ve vsaj ne po poln, če že ne vprašljiv. To po se bej ve lja, če priv za me mo, da so vzrok za ve lik del hi dro loških in at mos fer skih na rav nih ne sreč od člo ve ka pov zročene pod neb ne spre mem be ter ur ba ni za ci ja in z njo po ve za ni pro ce si, kot je de fo re sta ci ja. Zato Združeni na ro di v Novi ur ba ni agen - di pod pi ra jo traj nost no, po ve zo val no in prožno vlo go mest v so dob ni družbi tudi z ozi rom na na rav ne ne sreče, kar je tudi svo je vrst na po pot ni ca, v ko li kor bo ste v roke vze li pred stav lje no delo in se po drob - ne je sez na ni li z vse bi no po sa mez nih pris pev kov. Knji ga je pos večena 30. ob let ni ci re vi je Ujma, izid pub li ka ci je pa je pod pr la Upra va Re pub li ke Slo - ve ni je za zaščito in reševa nje. Knji ga ni v red ni pro da ji, og le da te in pre ne se te si jo lah ko na splet nem na slo vu https://giam.zrc-sazu.si/si tes/de fault/fi les/ISBN9789612549947.pdf. Miha Pavšek De jan Fi li po vi ć, An ton Go sar, Miha Ko der man, Sa nja Đurđi ć (ured ni ki): Tou rism in pro tec ted areas of na tu re in Ser bia and Slo ve nia Beo grad 2017: Uni ver sity of Bel gra de, Fa culty of Geo graphy, 183 stra ni, ISBN: 978-86-6283-053-1 Znans tve na mo no gra fi ja je re zul tat bi la te ral ne ga so de lo va nja med Fa kul te to za tu ri stične štu di je – Tu ristico Uni ver ze na Pri mor skem in Fa kul te to za geo gra fi jo Uni ver ze v Beo gra du. Kot je raz vid no iz 136 Književnost Geografski vestnik 89-1, 2017