leto xxiii. — Številka 35 Ustanovitelll: obe. konference 8ZDL Jesenice, Kranj, Radovljica šk. Loka ** Trtic. — Izdaja CP Gorenjski tisk ^■nj. — Glavn' urednik Igor Janhar ** Odgovorni urednik Albin Ucakar Kranj, sobota, 9. V. 1970 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk, Od 1. JamarJa 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk, in sl-ter ob aredab bi sobotah Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko OSVOBODITEV Današnji dan je velika obletnica zmage! Petindvajset let zanesljivo ni dolga doba za družbo, ki sama sebi povsem samosvoje izbira poti in se povsem svobodno odloča na usodnih križpotjih sodobnega sveta. človeka življenje nenehno sili, da se ozira na prehojeno, se sprašuje po uspehih s te poti. V tem početju pogosto najde vzgibe in načrte za prihodnost. Obdobje, ki *hki ga prehodili, je zelo pomembno. V vsakem delcu na-** družbe so se vodile bitke... a vse so imele isti cilj: osvoboditev človeka. Nespametno bi bilo, da bi si ob tem jubileju dejali, da je bilo vse, kar smo storili, najboljše. Niti posameznika ni, niti družbe, k\ ne bi delala napak. Našim notranjim težavam pa so pogosto botrovale tudi ■ile zunaj naše družbe ... Toda naša družba je na čelu 1 Zvezo komunistov vedno našla rešitve za težave, ki so °as pestile. Prav zarad] tega smo lahko ponosni! Mnogo bitk smo dobili in mnoge nas še čakajo. Iz zaostale agrarne dežele smo ustvarili moderno industrijsko državo, Ua povsem samosvoj način smo urejali družbene odnose, skrbeli smo, da je postala življenjska raven našega delovnega človeka vedno višja. Danes je naša dežela po nacionalnem dohodku na ravni srednje razvitih dežel. Do •ežena raven pa nas vedno bolj prepričuje, da je danes bolj kot kdajkoli doslej v človeški zgodovini, potrebno razmišljat) o prihodnosti. Vprašanje je... Kako bomo aveli jutri? Kaj in kako bomo delali? Zanesljivo že danes vemo, da bo delovni človek v pri-bodnih letih in desetletjih delal manj, a da bo njegovo delo uspešnejše. Znanost, ki je na pohodu, nam bo omogočala, da se bomo pri posameznih odločitvah vedno manj motili. Naš sistem izobraževanja bo postajal učinkovitejši in osip učencev manjši. Povsem zanesljivo je, da bo izobrazbena raven višja kot danes. V nekaterih deželah sveta že danes prek 80 °/o vpisane generacije konča Srednjo šolo. Prihodnost In zamotano tehnologijo, računalnike in vse drugo je moč uravnavati samo z znanjem. Slovenija in Gorenjska v njej ležita v zelo pomembnem delu Jugoslavije in Evrope. Jutrišnji dan bo tudi za našo gospodarsko dejavnost drugačen. Včasih smo govorili o tekstilu, o metalurgiji, o predelavi barvnih kovin. Danes govorimo o novih virih energije, o kemiji, računalnikih. Jutri bomo govorili o povsem novem. To bi morali Zaznati tudi na Gorenjskem. Na območju, kjer delujemo, Imata dve panogi zanesljivo veliko prednost... turizem in promet. Vseh teh vprašanj pa ni moč urejati brez intenzivnega odpiranja Gorenjske, brez intenzivnega delovnega povezovanja, brez dolgoročnega načrtovanja ln štu-dioznega dela. Na Gorenjskem smo na poti, da to storimo. Slovenska in jugoslovanska družba, samoupravni socializem, postaja vzgled mnogim narodom sveta. Zato imamo veliko prijateljev! Ne manjka pa tudi takih, ki bi nas Želeli podrediti. Zato je toliko pomembnejše, da krepimo Obrambno moč naše dežele. Naj se vrnem k začetku. V majskih dneh 1945 se je Pričela svoboda. Vsakdo izmed nas je prehodil zanimivo bi ne vedno najlažjo pot. živeli ln delali smo pravzaprav tako, kot pravi Lenin, da bi morali delati: »Najdražje, kar Ima človek, je življenje... vse svoje življenje in vse svoje moči sem žrtvoval za najpomembnejšo stvar na svetu... za osvoboditev človeštva.« Cankar je zapisal: »Narod si bo pisal sodbo sam«. In to veliko zamisel smo uresničili v naši revoluciji. Danes živimo svobodno in enakopravno v jugoslovanski skupnosti narodov. 9. maja 1945 je naša zmagovita partizanska vojska osvobodila našo ddželo. Zato posvetimo ta dan vsem tistim, ki so prispevali k skupni zmagi nad fašizmom, posvetimo ga osvoboditeljem, posvetimo ga spominu na dolgo in naporno pot, ki smo jo prehodili. Martin Košir KRANJ, 10. MAJA 1945. — Iz arhiva Gorenjskega muzeja v Kranju Osrednja proslava v Kranju Kranj, 8. maja — V počastitev 25. obletnice osvoboditve Kranja in vse naše domovine je bila ob 18. uri na Titovem trgu osrednja proslava. Na njej je govoril Franc Puhar, prvi partizan, ki je prišel v osvobojeni Kranj. V kulturnem programu pa so nastopili mladinski pevski zbor kranjske gimnazije, kranjski pihalni orkester ter dramska umetnika Iva Zupan* čičeva ln Saša Miklavc. Pred proslavo je bil popoldne od spomenika do spomenika štafetni tek s ciljem na Trgu revolucije, kjer so najboljšim podelili pokale. Jutri v Begunjah H m Ob obletnici begunjskih zaporov, ko je pred 25. leti 650 zapornikov dočakalo svobodo, bo jutri ob 11. uri v Begunjah svečana proslava, na kateri bo govoril podpredsed- nik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner. Za tem bo kulturni program, v katerem bodo nastopili: pevska zbora iz Krope in Radovljice, recitatorjl (med njimi tu- di Študentje iz Zagreba) bi godba na pihala. Gorenjski občinski odbori zveze združenj borcev vabijo, da se proslave udeleži čimveč prebivalcev Gorenjske. | , im.....»•'■' 'i' KRANJ Kranj, 8. maja — V prostorih občinske skupščine je bila opoldne seja komiteja občinske konference ZK Kranj. Obravnavali so kratkoročni delovni program občinske konference in komiteja ter priporočila občinske skupščine ob sprejemanju statutov delovnih organizacij. KAMNIK Ta teden so v Kamnik prispele štiri lokalne štafete, in sicer z Velike planine (planinci), iz Vranje Peči (šolarji), Motnika (25 km do Kamnika) in partizanske bolnice na Komenski Dobravi. Pred spomenikom revolucije je štafete sprejel tovariš Vinko Gobec, predsednik občinske skupščine Kamnik. Razpoloženje so popestrili godba Mengeš, pevski zbor šole »T. Brejca« in harmonikarski zbor glasbene šole Kamnik in recita-torji. — J. V. RADOVLJICA V skladu s stališčem, da se v prihodnje povsod tam, kjer to želijo občani, ustanovijo krajevne skupnosti, je radovljiška občinska skupščina na zadnji seji sprejela sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti Ribno. Željo po ustanovitvi krajevne skupnosti so prebivalci Ribna in Sela izrazili na zboru volivcev januarja lotos. Skupščina je potrdila tudi statut krajevne skupnosti. A. 2. V družbenem centru v Lescah je bil v sredo zvečer slovesen zaključek politične šole, ki jo je organiziral komite občinske konference ZK Radovljica, šolo je uspešno končalo in dobilo potrdilo 28 slušateljev, šola je bila dvakrat na teden od konca januarja do konca marca. A. 2. TRŽIČ V okviru praznovanja tedna Rdečega križa bo jutri ob 7. uri zjutraj občinsko tekmovanje ekip prve pomoči. Potekalo bo na parkirnem prostoru BPT. 6-članske ekipe iz delovnih kolektivov bodo tekmovale v teoretičnem in praktičnem delu. Tekmovalcem bo glede na dosežene uspehe pokrovitelj Stanko Stritih, podpredsednik občinske skupščine Tržič, izročil praktične nagrade. Po končanem tekmovanju se bodo ekipe vključile v svečano povorko ob 25-letnici osvoboditve. -ok Včeraj so se ob dnevu Rdečega križa na vseh osnovnih Šolah v Tržiču sprejeli v podmladek najmlajše — učence prvih razredov. Ob tej priložnosti so jih tudi obdarili. Sicer pa so ta dan imeli za starejše učence na vseh šolah prigodna predavanja. — ok V ponedeljek, 4. maja, so se zbrali v Cankarjevem domu na rednem občnem zboru upokojenci iz tržiške občine. Predsednik Društva upokojencev tovariš Korošec je v poročilu seznanil člane z delom v pretekli mandatni dobi. Najdlje so se ob razpravi ustavili ob dveh vprašanjih: gradnji stanovanj za upokojence v novem naselju v Bistrici in o klubskem prostoru za člane, ki kljub dotaciji iz proračuna in lastni gostinski dejavnosti ne uspeva najbolje. Izvolili so nov odbor, ki so mu naložili, naj se s temi pa tudi drugimi problemi spoprijema Se vnaprej in najde Čim ustreznejše rešitve, saj je v tržiški občini okoli 1400 upokojencev, kar predstavlja 11,4% vsega prebivalstva oziroma eno četrtino glede na zaposlene. —ok Frane Černe predsednik občinskega sodišča v Radovljici Oba zbora radovljiške občinske skupščine sta v sredo popoldne na seji izvolila za novega predsednika občinskega sodišča v Radovljici Franca Cerneta, dosedanjega predsednika občinskega sodišča na Jesenicah. Prejšnji predsednik občinskega sodišča v Radovljici tovariš Korošec je bil na eni minulih sej radovljiške občinske skupščine razrešen, ker je bil izvoljen za predsednika okrožnega sodišča v Kranju. A. 2. SINDIKALNA DELEGACIJA IZ SAVONE — Kranj, 8. maja — 5 članska delegacija Iz italijanskega mesta Savona, ki je v začetku tedna na povabilo občinskega sindikalnega sveta prispela na S-dnevnl obisk v Kranj, se je dopoldne s predstavniki podjetja Creina v Pred' dvoru pogovarjala o turizmu v kranjski občini. Popoldne je delegacijo,, ki jo vodi Pietrd Vlazzi, sprejel predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar, nato pa se je udeležila seje splošnega zbora občine in proslave ob 25. obletnici osvoboditve na Titovem trgu v Kranju. Zvečer so imeli člani delegacije zaključne pogovore s predstavniki občinskega sindikalnega sveta, jutri (sobota) pa bodo predstavniki sindikatov iz Savone odpotovali v Italijo. Na sliki: V četrtek popoldne so predstavniki sindikatov iz Savone obiskali tudi osnovno lolo France Prešeren v Kranju. (A. 2.) — Foto: F. Perdan Predsednik slovenske mladine na Jesenicah V ponedeljek, 11. maja, bo prispel na enodnevni obisk na Jesenice predsednik republiške konference Zveze mladine Slovenije Mitja Gorjup. Podrobneje se bo seznanil s tremi jeseniškimi mladinski- mi aktivi in sicer z aktivom na poklicni industrijski šoli, z na novo ustanovljenim aktivom v trgovskem podjetju Zarja in s terenskim aktivom na Hrušici, ki je med najbolj aktivnimi v občini. Ra- zen tega se bo pogovarjal t občinskim mladinskim vodstvom in političnim aktivom občine. Udeležil se bo tudi razgovora o položaju vajencev pri zasebnih obrtnikih. -jk Na Hrušici so podelili priznanja OF Včeraj popoldne ob šestih so v kulturnem domu na Hrušici slovesno podelili letošnja priznanja OF v jeseniški občini. Slavnosti so razen članov predsedstva ob-* činske konference SZDL prisostvovali še predstavniki skupščine, družbenopolitičnih organizacij, predsedniki krajevnih odborov SZDL in republiški ter zvezni poslanci. O pomenu osvobodilne fronte je govoril predsednik občinske konference SZDL na Jesenicah Berti Brun, o namenu priznanj pa predsednik žirije Bine Kobentar. Po podelitvi je bil krajši kulturni program, ki ga je pripravil mladinski aktiv Hrušica, nato pa družabni večer. Priznanja OF v jeseniški občini so prejeli: Tomaž Er-tel za razvijanje in zasluge pri napredku samoupravljanja, Ivanka Kozar za aktivno delo v družbenih organizacijah ter socialno delo v zvezi borcev, Anton Mrak za dolgoletno delo v OF, Janez Pal- čič za uspešno delo v socialistični zvezi in krepitvi samouprave, Franc Pintar za dolgoletno uspešno upravno in politično delo, Tone Vari za aktivno družbenopolitično delo, Anton Zupan za uspešno delo v političnih in družbenih organizacijah in zveza tabornikov za dolgoletno uspešno delo, saj jma ta organizacija 36 najrazličnejših priznanj in je bila desetkrat najboljša v republiki. -j* Šipad organizira razstavo vseh največjih proizvajalcev pohištva od 9. do 18. maja V DELAVSKEM DOMU V KRANJU Izkoristite izredno priliko za nakup pohištva — 5 0/« popust pri nakupu — mjr »a« n t Cene konkurenčne — Dostava brezplačna — Prodaja na kredit do 10.000 din. * Kredit odobrimo takoj Veletrgovina Živila Kranj vabi k sodelovanju 1. šefa prodaje (engro) Pogoji: VK trgovski delavec z večletnimi izkušnjami 2. več skladiščnikov Pogoji: kvalificirani trgovski delavci 3. več kvalificiranih trgovskih in gostinskih delavcev (prodajalke, blagajničarke, servirke, kuharice) za delo v sezona na Bledu 4. več učencev za trgovsko in gostinsko stroko z uspešno končano osemletko in veseljem do trgovskega in. gostinskega poklica. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Učenci bodo sprejeti 1. 9, 1970. Vse potrebne informacije dobite v kadrovski službi podjetja. Razpis Kajuhovih nagrad za leto 1970 Da bi narodnoosvobodilna vojna slovenskega naroda dobila v slovenski književnosti še večji poudarek in da bi pisatelje, pesnike in druge umetniške oblikovalce ter zgodovinarje, zlasti pa vse, ki so kakorkoli sodelovali v NOV, še bolj zainteresirali za ustvarjanje del s tematiko narodnoosvobodilne vojne, razpisuje zavod »Borec« Kajuhove nagrade za leto 1970. Kajuhove nagrade se podeljujejo za izvirna in še neobjavljena dela, napisana v slovenščini: za roman, povest, pesniško zbirko, zbirko novel, dramo, dokumentarno delo, spomine ter za ilustracije in opremo knjig, ki jih izda zavod »Borec«. Za Kajuhove nagrade pridejo v poštev le dela, ki obravnavajo partizanstvo, ilegalo, predvojno partijsko delo in razredno borbo, koncentracijska taborišča ter znanstvena zgodovinska dela s tega področja. Po potrebi žirija lahko odloči, da se nagrade podelijo posebej za beletristiko in posebej za dokumentarna dela. NAGRADE ZA KNJIŽEVNA DELA: I. nagrada v znesku 5000 din II. nagrada v znesku 3500 din III. nagrada v znesku 2000 din NAGRADA ZA OPREMO KNJIGE: I. nagrada v znesku 1500 din Avtorji naj svoja dela pošljejo zavodu »Borec«, Ljubljana, Beethovnova 10/11, do 30. septembra 1970. Poslana dela bo ocenila žirija, kj jo bo imenoval zavod »Borec«. Vsa nagrajena dela bo s posebno pogodbo odkupil zavod »Borec« in jih uvrstil v svoj redni knjižni program. Kajuhove nagrade bodo podeljene ob obletnici Kajuhove smrti 21. februarja 1971. Upravni odbor zavoda BOREC OBRTNO PODJETJE CERKLJE RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 2 K V mizarja 4 K V zidarje 6 NK gradbenih delavcev 2 mizarska vajenca 3 zidarske vajence Za kvalificirane delavce samsko stanovanje zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 1 Novi reševalni avtomobili Zdravstveni dom Kranj je konec minulega in v začetku tega tedna dobil 6 novih reševalnih avtomobilov znamke opel rekord 1700 — sanitetni. Štirje avtomobili bodo ostali v Kranju, po enega pa bodo dobili v Škof j i Loki in Tržiču. S tem je Zdravstveni dom Kranj povečal število reševalnih avtomobilov v vseh občinah na 14. Vendar pa bodo v kratkem nekatere izstroše- ne reševalne avtomobile zastava 1300 odprodali. Razen tega pa ima Zdravstveni dom tudi 8 fiatov 750 za dežurno službo. V Zdravstvenem domu so se že lani odločili, da obnovijo vozni park. Zato so se takrat obrnili po pomoč na nekatere delovne organizacije. Pri nakupu avtomobilov opel rekord 1700 sq jim pomagali Škofjeloška mlekarna je pred nekaj dnevi kupila v Zahodni Nemčiji stroj za polnjenje mleka v polivinllaste vrečke, znamke laccia. Stroj nalije v vrečke 15001 mleka na uro. Polni litrske, politrske in četrtHtrske vrečke ter vrečke po dva decilitra mleka. Veljal je 20 milijonov deviznih dinarjev. Merkur Kranj, ki je prispeval 13 tisoč dinarjev, Projekt Kranj 2000 in Orodno kova-štvo Poljane 200 novih dinarjev. Dva , avtomobila pa so dobili s posredovanjem podjetij IBI, Sava in Predilnica Skofja Loka. Tako je po nabavi novih avtomobilov Zdravstveni dom usposobil tehnično reševalno službo na svojem območju. A. 2. Kranjska občina 1945 —1970 V četrtek, 7. maja so ob 18. uri v galeriji Mestne hiše odprli razstavo Kranjska občina 1945—1970. Razstavo so priredili Skupščina občine Kranj, družbenopolitične organizacije in Gorenjski muzej. Razstava bo odprta do 5. junija. KMETIJSKO 2IVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksei; obvešča vse cenjene potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi krmila za: kokoši nesnice in piščance, krave molznice in teleta, koruzo v zrnju, pšenico, tropine itd. Cene zmerne, dostava hitra POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. ZASTAVA 750, leto izdelave 1968, s prevoženimi 34.800 km. Začetna cena 8200 din. 2. ZASTAVA 750, leto izdelave 1964, s prevoženimi 50.000 km. Začetna cena 2700 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. J. ZASTAVA 750, leto izdelave 1964, s prevoženimi 90.000 km. Začetna cena 3700 din. Ogled vozila je možen vsak dan pri avtokleparju Slugi Cirilu v Cerkljah št. 139. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Sava, PE Kranj do srede, 13. maja 1970, do 12. ure z 10% pologom od začetne cene. Povečana skrb za najmlajše Ločane ► velika prostornina P* -K-J ► kompresorsko hlajenje do -12* p magnetno zapiranje vrat ► plastificirane stene » p avtomatično uravnavanje temperature VAŠE ZADOVOLJSTVO - HLADILNIK gjTTLSJTfE V NEKAJ STAVKIH Kranj — Delavci jeseniške sekcije za vzdrževanje proge hite, da bi čim prej zamenjali poškodovane železobetonske prage, ki jih je od žabnice do Kranja pred časom poškodoval iztirjeni vagon. — B. B. Jesenice — V četrtek, 30. aprila, so na Jesenicah poleg trgovine Rožca na plavžu odprli novo slaščičarno in okrepčevalnico. Prostor so preuredili iz nekdanje prodajalne sadja. Obenem so zaprli staro prodajalno slaščic, ki ni ustrezala sanitarnim predpisom. — B. B. * Jesenice — Konec aprila so na Jesenicah spet odprli igrišča za mali golf. Prve dni ni bilo kaj dosti obiska, med prazničnimi dnevi pa je golf obiskalo tudi po 2500 obiskovalcev na dan. Pričakujemo, da bodo topli dnevi privabili še več igralcev. Mali golf je last gostinskega podjetja Gorenjka. — B. B. Skupščina Temeljne izobraževalne skupnosti je na svoji tretji seji obravnavala program razvoja otroškega varstva v občini Skofja Loka. Program, ki so ga izdelali Ciril Jelovšck, Janez Kos in Niko Sedej predstavlja temeljito analizo potreb v celotni občini, ki se nanašajo na varstvo predšolskih otrok. Z vso skrbnostjo so obdelali obstoječo situacijo in nakazali rešitve za bodoči razvoj. Izdelovalci programa so izhajali iz podatka, da je v občini že tretjina prebivalstva zaposlenega v družbenem sektorju, od tega polovico žensk. Vendar je bilo pred desetimi CESTNO PODJETJE V KRANJU ponovno razpisuje prosto delovno mesto VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Za razpisano delovno mesto se poleg splošnih pogojev zahteva še visoka strokovna • izobrazba ekonomsko komercial ne smeri in vsaj 5 let ustrezne prakse in potrebne organizacijske sposobnosti za opravljanje del delovnega mesta. Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Nastop dela je možen takoj oz. po dogovoru. Kandidati naj pošljejo ponudbe z ustreznimi dokazili glede izpolnjevanja zahtevanih pogojev do vključno 25. 5. 1970 na naslov Cestno podjetje v Kranju, Kranj, Jezerska c. 20. Šolski center Združenega podjetja ISKRA Kranj v Kranju razpisuje prosti delovni mesti: UČITELJA strokovnih predmetov diplomirani strojni inženir UČITELJA za zemljepis, zgodovino ki družbeno, ekonomsko in politično ureditev SFRJ profesor Nastop službe 1. septembra 1970. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanj ni na razpolago. Prijave pošljite do 23 .maja 1970 na naslov: Šolski center ZP Iskra Kranj v Kranju, Savska loka 2. leti v občini skoraj enako šte- i vilo vzgojno-varstvenih ustanov kakor jih je danes. Očit-no je torej, da v zadnjem de- i setletju na tem področju ni | bilo bistvenega napredka. Slednjega naj bi dosegli v naslednjem desetletju z izvedbo programa. V organizirano varstvo je doslej vključenih v občini 277 otrok, kar predstavlja samo 6 odstotkov otrok do sedmega leta starosti. V prihodnjih desetih letih naj bi zajeli v varstvo 830 otrok ali blizu 20 odstotkov otrok starih manj kot sedem kt. Za izpolnitev ciljev, ki jih je postavil program, pa bo treba zgraditi v Frankovem naselju novo vzgojno-varstve-no ustanovo za sto otrok. Se letos bo dokončano igrišče v naselju Novi svet, za katerega bo treba odšteti 40.000 din. V Železnikih bodo odkupili stanovanjsko hišo in jo adpati-rali za potrebe varstva osemdesetih otrok. Predračunska vrednost za odkup in adaptacijo ustanove v Železnikih znaša 700.000 din. V Zireh bodo pričeli graditi otroški vrtec leta 1973, Skofja Loka pa naj bi v naselju Podlubnik dobila novo vzgojno-varstveno ustanovo čez pet let. Med zaključki več kot sto strani obsegajoče analize beremo, da bo mogoče pričeti gradnjo novih vrtcev še prej, če bo občina uspela dobiti kredite iz finančnih sredstev za investicije, ki se zbirajo pri republiški skupnosti otroškega varstva. Redna' denarna sredstva, ki se natečejo za ta namen v komuni, prav gotovo ne bodo zadostna za izpeljavo programa. Ob vsem tem pa v občini ne nameravajo pustiti ob strani ostalih oblik skrbi za otroke in mladino. Zlasti se bodo trudili vključiti v varstvo čim več otrok do dveh let starosti, pridobivati nove rejni Ve družine, ki naj bi do leta 1980 sprejele 60 rejen-cev, ter zagotoviti celodnevno osnovnošolsko varstvo 870 učencem. Tudi novi dijaški dom naj bi sprejel dvesto gojencev. A. Igličar Pod drobnogledom Ker odbornikom občinske skupščine na seji ni bil predložen osnutek statuta na novo ustanovljene krajevne skupnosti Rib-no, so le-ti statut te krajevne skupnosti sprejeli po naslednji obrazložitvi: »Saj se spomnite kakšen je statut krajevne skupnosti Gornja Dobrava oziroma Stara Fužina. Osnutek statuta krajevne skupnosti Ribno je podoben tema dvema.« Jutri v Tržiču Svečanosti ob jubilejnih aprilskih in majskih dneh bodo v Tržiču jutri končane. 25. obletnici osvoboditve Tržiča, enega izmed zadnjih osvobojenih krajev na ozemlju naše domovine, bodo dali še poseben poudarek člani operativnih enot JLA — gra-ničarji z območja tržiške občine, teritorialnih enot in civilne zaščite, ki bodo uprizorili napad na Tržič, kakor ga je v majskih dneh pred četrt stoletja izvedla XXIX. hercegovska udarna diviizja skupaj z delom kokrškega odreda. Cilj te akcije je ne le dostojno počastiti 25-letnico osvoboditve mesta, ampak v enaki meri tudi pokazati, da so enote splošnoljudske obrambe sposobne upreti se eventualni agresiji. Za vse pa bo zanimiva tudi sodobna oborožitev. Napad na Tržič se bo začel jutri ob pol osmih zjutraj. V njem bo sodelovalo 250 pripadnikov služb enot: XXIX. hercegovsko bo predstavljala enota naših graničarjev s pobočij Karavank, kokrški odred bo seveda tudi pomlajen — sestavljen iz enot teritorialne obrambe, nalogo reševanja ljudi in premoženja pa bodo prevzele enote civilne zaščite. Tako kot se je že sredi najhujših osvobodilnih bitk vzporedno krepila tudi ljudska oblast, se bodo med samo vojaško akcijo sestali v občinski skupščini pri njenem sedanjem predsedniku prvi predstavniki narodnoosvobodilnih odborov po osvoboditvi. Po končani akciji se bodo udeleženci zbrali na nogometnem igrišču, od koder bo krenila povorka skozi mesto proti spomeniku NOB. Tu bo obudil spomine na čas osvoboditve in povojne graditve prvi predšeđiilk MNOO Tržič tovariš štel ko Urbane. Po priložnostnem kulturnem programu združenega pevskega zbora osnovnih šol iz Tržiča bodo udeleženci, /lasti nekdanji zaporniki, odšli na zborovanje V Begunje, saj je šlo skozi zapore v tem kraju okoli 600 Tržičanov v krvavih dneh vojne. Nekdanji zaporniki in njihovi svojci bodo dobili posebne spominske značke. Sicer pa organizator (ZZB Tržič) pričakuje veliko udeležbo. Mimogrede naj omenimo, da bo vožnja z avtobusom v obe smeri za vse občane brezplačna. —ok / V normalnih obsegih Gibanje števila zaposlsenih in nezaposlenih letos ne kaže na Gorenjskem nekih nerazumljivih pretiranih premikov. To pa seveda še ne pomični, tla je izostala sleherna dinamika. Zgolj zaradi uprav-no-administrativnih premikov (področje krajevnega Urada žiri se je namreč z letošnjim letom tudi upravno vključilo v gorenjsko re-£>Jo) se je število zaposlenih na Gorenjskem povečalo od Približno 58.200 na približno 59.800 ljudi. Seveda se je tako povečalo tudi število nezaposlenih, in sicer je ob priključitvi omenjenega področja poraslo število nezaposlenih v škofjeloški občini za Približno 30 ljudi. Ce teh sprememb, ki jih je Povzročil upravno administrativni premik, ne upoštevamo, Potem lahko ugotovimo, da se zaposlenost v januarju ni do-*tl spremenila. Prišlo je le do rahlih gibanj znotraj posameznih panog. Pač pa je nekoliko porasla nezaposlenost, predvsem na področju jeseniške občine. V februarju se je zaposlenost povečala v vseh občinah — izjema je bila tudi tokrat jeseniška občina. Res pa je, da to povečanje tudi v ostalih občinah ni bilo kdo ve kako veliko, saj se je število zaposlenih povečalo le za nekaj desetink odstotka (Kranj 0,2 odstotka, Tržič 0,1 odsto-ka), največ se je povečalo število zaposlenih v škofjeloški občini (za 1,0 odstotka) in v občini Radovljica (za 0,5 odstotka). Sodeč po ugotovitvah službe za zaposlovanje gre to povečanje zaposlenosti predvsem na račun večjega zaposlovanja v industriji, seveda pa je bilo it tudi februarja občutili vpliv oživljajoče se gradbene sezone. Ta slednji vpliv pa je bil seveda še bolj prisoten v marcu in aprilu. Na Gorenjskem je dokaj nespremenjena tudi struktura nezaposlenih glede na stopnjo strokovne izobrazbe, glede na starost ali pa na spol nezaposlenih. Ugotavljamo pa, da se gorenjska struktura nezaposlenih glede na stopnjo strokovne izobrazbe precej razlikuje od enake strukture, ki zajema vse nezaposlene v Sloveniji. V Sloveniji je novembra preteklega leta od vseh nezaposlenih i.niclo visoko izobrazbo 0,6 odstotka nezaposlenih, višjo izobrazbo 0,7 odstotka, srednjo izobrazbo 4,8 odstotka, nižjo izobrazbo 1,1 odstotka, visoko kvalificiranih in kvalificiranih delavcev je bilo 11,6 odstotka, polkvalificira-nih 26,2 odstotka in nekvalificiranih delavcev 55,0 odstotka. Na gorenjskem področju pa je bila ta struktura v decembru preteklega leta takale (enomesečni razkorak glede na podatke za Slovenijo ne vpliva bistveno na primerljivost; podatki v oklepaju pa se nanašajo na stanje v letošnjem februarju): med nezaposlenimi jih je bilo z visoko strokovno izobrazbo 0,4 odstotka (0,5 odstotka), z višjo strokovno izobrazbo 0,6 odstotka (0,5 odstotka), s srednjo strokovno izobrazbo 6,9 odstotka (5,6 odstotka), z nižjo strokovno izobrazbo 0,9 odstotka (0,7 odstotka), visoko kvalificiranih in kvalificiranih je bilo 17,4 odstotka (17,2 odstotka), polkvalificiranih 34,1 odstotka (34,1 odstotka) In nekvalificiranih 39,5 odstotka (41,2 odstotka). Tudi starostna struktura nezaposlenih je dokaj stabilna. Prevladujejo in to močno — nezaposleni nad 26 let starosti; v decembru lanskega leta jih je bilo do 18 let starosti od vseh nezaposlenih 11,1 odstotka (februarja letos 12,4 odstotka) od 19 do 25 let starosti 28,4 odstotka (letošnjega februarja 28.5 odstotka) ji nad 26 let starosti 60,5 odstotka ( v letošnjem februarju 59,1 odstotka). Od vseh nezaposlenih je bilo lanskega decembra 69,4 odstotka žensk, v letošnjem januarju pa 66,0 odstotka. Omenjeni podatki kažejo, da je bila zaposlenost (ki v širšem pomenu besede v tej zvezi vključuje tudi nezaposlenost) v preteklih mesecih na Gorenjskem dokaj stabilna. Gibala se je torej v normalnih obsegih, na ravni ki ni pretirana; oziroma, če se omejimo le na nezaposlenost na ravni, ki ni vznemirjujo-ča. Nezaposleni so namreč predstavljali nepoln podrugi odstotek zaposlenih na področju Gorenjske. To pa je znatno manj kot v republiškem merilu. ABC Kegljišče pri Starem Mayrju odprto V torek so v gostilni Stari Mayr v Kranju odprli štiri-stezno avtomatsko kegljišče in pivnico odprtega piva, kar je prvi primer na Gorenjskem. Otvoritveni met je izvedel najstarejši član kcglja- škega kluba Triglav iz Kranja Jože Bitenc, ki je kljub visoki starosti zmagal v nagradnem tekmovanju gostov, med katerimi je bil tudi predsednik občinske skupščine Kranj prisostvoval i ji je veliko število ljudi, so nastopili tudi kegljači kranjskih delovnih kolektivov ter moštvi držav nega in republiškega prvaka Triglava i/ Kranja ter Gradi Pred gradnjo šol in vzgojno-varstvenih ustanov SO. in 31. maja referendum KRANJ, 8. maja — Po številnih razpravah na koordinacijskem odboru, v družbenopolitičnih in delovnih organizacijah ter na terenu v kranjski občini, po izvedeni anketi itd. in uskladitvi oziroma dopolnitvi prvotnega predloga programa gradnje šol in vzgojno-varstvenih ustanov se je popoldne sestal splošni zbor občine, na katerem so predstavnik] družbenopolitičnih organizacij in odborniki obeh zborov razpravljali o predloženem oziroma izpopolnjenem programu in načinu financiranja. Splošni zbor je predloženi program sprejel, potem pa sta o načinu financiranja takoj razpravljala tudi oba zbora občinske skupščine. V okviru zadnjih priprav in razprav o dokončnem predlogu programa so se v sredo sestali še predstavniki krajevnih organizacij SZDL ln krajevnih skupnosti, v četrtek pa so o tem ponovno razpravljali predstavniki delavskih svetov, sindikalnih organizacij in direktorji kranjskih delovnih organizacij. Obakrat so podprli predloženi izpopolnjeni program in razpravljali že o organizaciji zborov volivcev in tehničnih pripravah za dogovor o financiranju. Na današnji seji splošnega zbora Je predsednik koordinacijskega odbora Martin Košir uvodoma pojasnil delo odbora in program ter poudaril, da je v občini čimprej treba izpopolniti mrežo osnovnih šol in varstvenih ustanov. Predstavniki organizacij oziroma samoupravnih skupnosti so potrdili ugotovitve in podprli program. Nazadnje so sprejeli program gradnje šol in vrtcev v občini in predlagali obema zboroma občinske skupščine, da sprejmeta odlok o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo Šol in vzgojno-varstvenih ustanov. Seji splošnega zbora je prisostvovala tudi delegacija sindikatov Iz Savone, ki se od torka mudi na obisku pri kranjskih sindikatih. Po seji splošnega zbora sta oba zbora občinske skupščine sprejela odlok o razpisu referenduma. Sklenila sta, da bo referendum, na katerem naj bi se občani odločili za samoprispevek za gradnjo, 30. maja od 14. do 20. ure in v nedeljo, 31. maja od 6. do 19. ure. Občani bodo takrat glasovali, da bi od dohodkov Iz rednega delovnega razmerja In pokojnin plačevali pet let 1 odstotek, zavezanci prispevka od kmetijstva tri odstotke, zavezanci prispevkov od obrti In Intelektualnih dejavnosti 1,5 odstotka in zavezanci prispevkov v odstotku od prometa 1,5 odstotka. Oba zbora sta tudi sklenila, da mora koordinacijski odbor še pred referendumom obvestiti občane o dokončnem programu izgradnje šol in vzgojno-varstvenih ustanov. O tem bodo tekle razprave na zborih volivcev, ki bodo v občini od 17. do 24. maja ln na zborih delovnih ljudi v delovnih organizacijah. Razen tega sta oba zbora sprejela tudi predlog odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka. Dokončno pa bosta ta odlok sprejela, če se bo na referendumu 30. in 31. maja odločilo za samoprispevek več kot polovica vpisanih volivcev v občini. A. 2alar Slavko Zalokar. Ob otvoritvi. sa iz Ljubljane. -jk 1. maja je Kmetijska »druga Skofja Loka odprla na Buko* vicj novo špecerijsko trgovino. Dela, ki jih je izvajalo obrtno podjetje Dom oprema Iz Železnikov, so Jo veljala sto tisoč novih dinarjev. Trgovina je namenjena prebivalcem Bukovice, Praprotna, Tomaža, Stirpnlka In SevelJ. Lokal so gradili približno štiri mesec«. (L, B.) — Fcto: F. Perdan Razstava ob 25-letnici pevskega zbora »France Prešeren« v Kranju V četrtek, 7. maja, je bila v galerijskih prostorih Prešernovega spominskega muzeja odprta izjemno zanimiva razstava. Slavju ob otvoritvi so prisostvovali najvišji krajevni in politični predstavniki, najvidnejši kranjski kulturni delavci in lepo število občinstva, so pevci dali že z uvodno Prešernovo Zdravi j ico prav poseben pomen: vključili so tudi proslavo svojega četrtstoletnega jubileja v okvir vsesplošnih praznovanj 25-letnice osvoboditve pesnikove domovine. Predsednik pevskega zbora Zorislav Novak je v svojem slavnostnem nagovoru med drugim povdaril: »Četrt stoletja dela na ljudsko-prosvetnem področju je za nami. Četrt stoletja učenja, petja in trdne vere v lepši, boljši svet. Vztrajen boj za zmago socialističnega humanizma, vztrajne in zveste ljubezni do slovenske in jugoslovanske pesmi. Do pesmi, ki nam je bila v bodrilo v temnih dneh boja za obstanek, boja za svobodo in zmago socialistične revolucije; do pesmi, ki daje ritem vsakodnevnemu delu; do pesmi, kj spremlja naše ljudi od rojstva do zadnjih dni življenja.« »Prešernov zbor se je rodil že prve dni naše svobode. Dne 20. maja 1945 so se na pogrebni svečanosti za tov. Puharjem, po domače Regincem, ki je padel kot naša zadnja žrtev vojne, sestali pevci znanih predvojnih društev »Vzajemnost«, »Narodne čitalnice« in »Prosvetnega društva« iz Kranja in ustanovili »Pevsko društvo mesta Kranja«. To je bil moški pevski zbor in v njem je sodelovalo 44 pevcev. Leto dni kasneje je bil v okviru AFŽ ustanovljen »Ženski pevski zbor«. Oba zbora sta nekaj časa delovala ločeno, kasneje pa se združila in prevzela ime po našem velikem pesniku Francetu Prešernu.« »Z veliko pevsko vnemo in voljo do dela je zbor dosegel kvaliteto, ki mu je odprla pot do vedno večjih uspehov. Na pevskih tekmovanjih doma in v tujini je osvojil 7 prvih mest. Kot predstavnik Slovenije pa je nastopal Sirom po naši domovini, v inozemstvu pa je dostojno zastopal jugoslovansko pevsko kulturo. Italija, Avstrija, Francija, Holandija, Anglija in Češkoslovaška so dežele, kamor smo ponesli našo pesem, kjer smo s pesmijo na ustih bili borci za mir in prijateljstvo med narodi, saj je znano reklo, da pesem druži narode. To reklo se je posebno manifestiralo s postavitvijo spomenika prijateljstva dveh zborov Internos iz Holandije in našega pevskega zbora in z odkritjem spominskega obeležja sodelovanju obeh zborov v Kranju.« »Ko danes zremo na 25-letno prehojeno pot, nas obdaja zavest, da smo dostojno ponesli ime ne samo kulturnega Kranja, ampak tudi naše ožje ki širše domovine daleč v svet.« »Zahvala pa velja tudi našemu pevovodji prof. Petru Lipar-ju, ki nas je v teh 25-letih vodil od uspeha do uspeha in vsem članom pevskega zbora, ki so s svojim nesebičnim in trdim delom dokazali, da v svobodni domovini naša pesem res lepše zveni.« Nato je Beno Dežman recitiral Prešernovo pesem Poetu, moški zbor pa je ubrano zapel Strunam. S tem je bila razstava odprta in gostje so si lahko ogledali vrsto fotografij, diplom, odlikovanj, daril in priznanj, ki jih je pevski zbor dobil v času svojega 25-letnega dela. Posebno zanimivost predstavljajo francoski, angleški, holandski, češki in italijanski časopisi z laskavimi ocenami koncertov našega zbora v tujini. Dragocenost posebne vrednosti pa so razstavljene skladbe, ki so jih najvidnejši slovenski komponisti posvetili Prešernovemu pevskemu zboru. Omeniti še moramo, da je zbor poleg velike plošče s posnetki pesmi, izdal za svoj jubilej še poseben spominski zbornik s številnimi tehtnimi članki, ilustracijami, statistiko in drugo dokumentacijo o delu v preteklih 25 letih. Vse slovesnosti, ki bodo dosegle svoj višek ob jubilejnem koncertu pevskega zbora France Prešeren v dvorani kina Center, so pod pokroviteljstvom predsednika Skupščine občine Kranj tovariša Slavka Zalokarja. Razstava sama bo odprta še ves prihodnji teden, in sicer vsak dan od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. Obisk razstave toplo priporočamo č. Z. ŽELEZNIKI — Jutri, v nedeljo, 10. maja bo v telovadnici osnoyne šole v Železnikih velika revija mladinskih pevskih zborov škofjeloške občine. Sodeluje 13 vokalnih skupin iz osmih šol v komuni. 50-letnica Danile Gril Kultura - moja zvesta I spremljevalka »14 let sem bila stara, ko sem prvič nastopila. — Takrat so vsi vedeli za Marijo na Kalvariji. — V koncentracijskem taborišču smo imele Slovenke ilegalno kulturno skupino. Menim, da kulture ne moremo razvijati na pamet in zadovoljna sem, da smo toliko naredili.« Kadarkoli se boste želeli pogovoriti o kulturi ali o sindikalnem delu, jo boste lahko našli v prijetno urejeni pisarni v delavskem domu v Kranju — zraven tajnika občinske zveze kulturno-pro-svetnih organizacij. »Lahko mi verjameš, da sem zelo zadovoljna, da so mi zaupali to sobo, mizo, stol, telefon, kjer lahko nadaljujem v rani mladosti začeto kulturno in sindikalno delo,« mi je dejala, ko sem jo v četrtek dopoldne obiskal. Pred dnevi se je kot predstavnica jugoslovanske delegacije s skupino žena (večina iz Slovenije) udeležila 25. obletnice osvoboditve ženskega koncentracijskega taborišča Ravvensbruck. Takrat — pred 25. leti, 27. aprila — na dan osvoboditve taborišča, je Danila Gril-le nekaj dni prej izpolnila 25 let. Pred dnevi pa je svoj 50. jubilej po naključju proslavila prav tam. In tudi tokrat z ženami iz Francije, Norveške, Poljske, Italije, Avstrije in drugimi. Rojena je bila v Orehku pri Postojni in se kot 12-let-na deklica preselila v Stra-žišče pri Kranju. Mama je bila zaposlena v Jugobruni m ko je 1933. leta prenehala delati v tovarni, so jo vsi poznali pod imenom Marija na Kalvariji. »Po osnovi šoli sem se izučila za modistinjo. Ker pa je bilo to takrat sezonsko delo, sem ostala doma in skupaj z drugimi nosila hrano delavcem v kranjske tovarne. Že prej pa sem začela delati tudi v društvu Sokol in sem kot 14-letna deklica prvič nastopila v kulturnem programu. Dobro se tudi spominjam, da je bilo najtežje 1936. leta, ko je bila stavka in smo vsi iskali in zbirali hrano za delavce.« Decembra 1941 je odšlo iz hiše v partizane 13 ljudi. Danilo in mamo sta tovariša Kebe in Žagar napotila v bolnišnico, ki je bila pri Kocjanovih v Bukovščici. Toda bolnišnica je bila kmalu izdana in s pomočjo Ranto-vih so takrat rešili ranjence. Na poti v Ljubljano pa so Danilo in mamo Nemci ujeli. Zaprli so ju v Skofjo Loko in kasneje v Begunje, kjer sta bili v bunkerju skupaj s Frančiško Poljanec in Pavlo Seljak. Od tam pa so ju maja 1942 odpeljali v tabo- rišče Ravvensbriick, kjer sta bili vse do osvoboditve. »Nikdar ne bom pozabila Ambrožičeve mame z Jesenic, ki je izgubila 4 sinove, Golobove mame iz Praprotmi v Selški dolini, ki ji je mož umrl v Maulhausnu, Frančiške Poljanec, Ane Demšar iz Škofje Loke in drugih. Ce ne bi bilo teh in še mnogih drugih, ki so mi dajale njim namenjeno hrano, bi končala v bloku smrti. — Druga drugo smo takrat bodrile, tolažile in si pomagale. Slovenke smo v taborišču ustanovile tudi kulturno skupino. Praznovale smo obletnico oktobrske revolucije, pripravljale komemoracije, če nas je katera zapustila. — To so bili trenutki, ko se je sleherna borila, da je ostala človek. Zato danes ne meje ne razlike ne morejo zlomiti takrat skovanega tovarištva.« Po vojni se je Danila takoj zaposlila v navijalnici tovarne Tiskanina in začela delati v sindikalni organizaciji na kulturnem področju, i Ustanovila je folklorno sku- ' pino, ki je uspešno nastopa- j la po delovnih organizacijah | in v občini vrsto let. »Kultura je bila že takrat | moja zvesta spremljevalka.« j Kasneje je na glavnem od- I boru sindikatov delala na kulturno-prosvetnem oddelku, pa na republiški prosve-ti, v različnih organizacijah in organih v okraju, pri občinskem ljudskem odboru, v tovarni, na terenu in bila tudi članica zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine. »Najuspešnejše obdobje v kranjski kulturi se je začelo 1963. Skupaj z drugimi kulturnimi delavci v kranjski občini smo se odločili, da pogledamo, kje smo v občini pravzaprav na kulturnem področju. Naše mnenje, da kulture ne moremo ocenjevati in razvijati na pamet, je bilo pravilno. Tako je bila po številnih razpravah in analizah v Kranju ustanovljena prva kulturna skupnost v Sloveniji. Danes imamo temelje, da tudi na kulturnem področju razvijamo samoupravne odnose, če bomo tudi v prihodnje tako nadaljevali, potem nI bojazni, da ne bi kmalu uresničili ciljev o kulturnih centrih v občini.« Danila Gril (nosilka spomenice od 1941. leta), ki že od 1945. leta dela pri sindikatih (trenutno pri izobraževanju sindikalnih delavcev), je danes tudi predsednica DPD Svoboda Stražišče. »Toliko časa že delam v kulturi, da se ne morem odtrgati od nje. Sedaj si želim le to, da bi se mladim v Stražišču uresničile želje, da bi na tem področju čimprej zaživel kulturni center. Do sedaj je bilo za to dejavnost premalo razumevanja. Če pa se bodo uresničile napovedi, sem prepričana, da bo z nekaj sredstvi tudi v Stražišču kmalu zaživela kulturna dejavnost.« A. žalar Koroški pevski zbor v Kamniku Danes popoldne ob petih bo prispel v Kamnik moški in mešani pevski zbor Zvezda iz Plešerke pri Celovcu. Koroški pevci vračajo obisk pevcem DPD Svoboda Duplica, ki Je lani gostovala na Koroškem. Dupliškl pevci, predstavniki tovarne Stol in občinske skupščine bodo goste sprejeli pred tovarno Stol. Koroški pevci bodo danes zvečer nastopili v kulturnem domu na Duplici, rato organizatorji vabijo občane, naj se udeležijo prireditve. J. V. Ob 25-letniei osvoboditve Kranja Solze, radost objemanje »Bolelo me je, boli me in vedno mi bo hudo,« pravi tovariš Franc Puhar-Aci, prvi partizan v osvobojenem Kranju, »da je Gorenjska med seboj tako šibko povezana!« Potovanje v inozemstvo zaradi nakupa oblačil ni več potrebno! Elita ima v svojih specializiranih trgovinah bogato izbiro vseh vrst tekstilnega blaga domače in tuje proizvodnje po najnižjih in konkurenčnih cenah. Moda, Titov trg 15 Najnovejši vzorci ženskih kopalk iz blaga, ki se izredno hitro suši. Velik izbor kombinež, modrčkov in steznikov. Klub, Cankarjeva 5 Moške srajce za vsak okus v izrednih kvalitetah. Po zadnji modi srajce za mlade. Maja, Prešernova 11 hlačni kostimi iz pletiva v diolen-loftu in silanu, puloverji, jope in pletene obleke iz frizeja in silana. Odlika teh materialov je praktičnost in enostavno čiščenje. Baby, Titov trg 7 Pocenili smo vso otroško konfekcijo, ustrezno znižani stopnji zveznega prometnega davka. , Na zalogi imamo vse za vaš naraščaj, v* nekaj dneh bomo prejeli iz uvoza najnovejše modele otroških vozičkov izredne kvalitete. Vaš obisk v naših trgovinah se vam bo izplačal. — Tovariš Puhar, bili ste prvi partizan, ki se je na današnji dan, 9. maja 1945. leta, po štirih letih fašističnega terorja srečal s Kranjem. Kako ste se sami uspeli prebiti do mesta, saj je znano, da so se v okolici še vedno zadrževale enote okupatorjev in kako so meščani svobodnega Kranja sprejeli partizane, osvoboditelje? »Kot obveščevalec VDV (Vojska državne varnosti) sem doživel izjemno priložnost, da sem v Kranj prišel prvi hi to dosti prej kot je marsikdo pričakoval, še na Gorenji Savi sem se srečal z močno skupino četnikov in jo razoroži). To »srečanje« mi ni vzelo korajže. Mesto je bilo prazno, živelo je v negotovosti in strahu, saj so se glavne skupine Nemcev in četnikov umaknile šele ponoči med 8. in 9. majem. V Kranj sem prišel 9. maja med osmo in deveto uro zjutraj. Po pregledu postojank (gestapo, žandarmerija, policija, prevaljske vojašnice) sem se vrnil proti Bcsnici. Prve partizanske enote so nato prišle v mesto zgodaj popoldne. To je bila komanda mesta Kranja in oboroženi borci raznih političnih in vojnih organov kot OF, KPS, Skoj, VOS itd. Sprejem na Titovem trgu je bil nadvse prij-fien. Mislim, da so se solze in radost združevale v objemanju. Spomnim se, da je množici prvi spregovoril Franc Koželj-Vanjo. Kasneje so prišle še večje oborožene enote gorenjskega vojnega področja. Od škofje Loke sem sta jih pripeljala pokojni Albin Drolc-Krtina in Janko Urbane. Zasedli so vse javne objekte, poŠto, elektrarno. Hočem reči: red, disciplina in varnost prebivalcev je bila zagotovljena, ker so bili severno od Kranja še vedno belogardisti . . . Takšno veselje, kakršnega smo doživeli 9. maja pred 25- leti, ni vsakomur dano. Težko pričakovano in tako nenadno je bilo. Vedeli smo, da je ostala Jugoslavija že svobodna, da je vojne konec in da je zato okupatorski teror še večji. Gibanje naših enot, posebno na levem bregu Save, je bilo zaradi tega težje . . . Kranj nas je takrat, 9. maja, pričakal organizirano. Ob 11. uri so zatulile tovarniške sirene, mestni Skoj pa je že prej pripravil zastave in transparente. Vedeli so, da je dan osvoboditve blizu . . .« ' — V Kranju ste bili rojeni in z njim ste dozoreli, kot sami pravite. Opravljali ste po-, mernbne, če ne najpomembnejše družbene, politične in gospodarske funkcije v občini. Čeprav vas je službena dolžnost gnala v Ljubljano in Beograd, Kranja niste pozabili. Lahko rečem, da ste rasli z njim. Kako gledate na njegov povojni razvoj in njegov trenutni položaj ter razmere v njem? »Takoj po vojni sem se vključil v gospodarsko ln politično življenje svojega mesta. Primerjati, kako smo si takrat zamišljali današnji dan in kaj smo dosegli, je skoraj nemogoče. Mogoče je, če se istočasno ozremo nazaj in pogledamo v prihodnost. Čeprav je imel Kranj že ob osvoboditvi določene prednosti (izgrajeno industrijo), je naredil vseeno velik korak. Tukaj, kjer stoji danes občinska skupščina, 45. leta mesta še ni bilo. Začenjalo se Je kranjsko polje s skednji ln kozolci. Mislim, da je danes Kranj vsaj trikrat večji. Takšnega vzpona 1945. leta človek ne bi upal napovedati. Bil bi utopist. Vendar sta polet in volja ljudi storila svoje. Kranj sodi med mesta, ki so največ napredovala po 1955. letu. Takrat so bili namreč izredno ugodni pogoji za uspešno rast tako industrije kot komunalnih in ostalih dejavnosti. Zame je bil to revolucionaren preobrat, ki se pa še ni končal. Poglejte, koliko podiramo in koliko gradimo v tem našem Kranju! Ne morete napisali, kaj vse smo zgradili ... Ta korak je bil silovit! Vedno pa me bo bolela šibka povezanost gorenjske regije. Stalno se srečujemo z določeno zaprtostjo v okviru podjetij ali občin. Mogoče izhaja to iz odpora proti nekdanjim okrajem? Prepričan sem, da bi večja integracija gorenjskega gospodarstva koristila vsem. V določenih panogah bi lahko postali nosilci razvoja, ke . . . Ponosnj smo na prehojenih 25 let. Delali smo v težkih pogojih, pa vseeno ugotavljam določeno stagnacijo in zaostajanje, ki pa ne velja za vse dejavnosti gorenjskega gospodarstva. Sava je gotovo izjema . . .« — In kaj bi vi osebno najraje povedali ob 25-letnici osvoboditve in socialistične graditve? »Pri takih jubilejih radi primerjamo, kako je bilo Franc Puhar-Aci včasih in kako je danes, predvsem glede položaja mladih. Te primerjave so nepri> merne, so pač zgodovina. Prepričan sem, da mladi rod ža prevzema in bo prevzemal odgovornost. Njih zanima včerajšnji dan ln primerjava z današnjim. Zanima jih jutri, šnji dan, načrti, vizija prihodnosti. Takšna mladostna vizija je potrebna vsakomur, tudi podjetju, občini. To j« bistveno a. .« Zaključimo z besedami tovariša Puharja. »Želim, da to4 kar smo ustvarili, ne zatona v pozabo!« J. Košnjek ; pa bo manj, če si ogledate razstavo stavbnega pohištva, ki bo na Jesenicah od 10. - 20/ maja štk mupria ^1 £ S C E Dvajsetega aprila letos so Američani dovolili saigon-skim četam, da so vdrle na kamboško ozemlje na območju, ki se zajeda v Južni Vietnam in ga zaradi posebne oblike Imenujejo »papagajev kljun«. Natanko deset dni pozneje — 30. nprlla — so a-meriske čete iz Južnega Vietnama po temeljitem bombardiranju tudi vdrle v Kam-bodžo. S to dramatično in agresivno potezo je predsednik ZDA Nixon prelomil slovesno ameriško obljubo, da bodo ZDA spoštovale kamboško nevtralnost. V »papagajev kljun« je 30. aprila vdrlo kakih 20.000 ju-žnovietnamskih vojakov, med njimi tri brigade motorizirane ameriške in saigonske pehote, en ameriški in en sai-gonski oklepni polk in po trije ameriški in saigonski helikoptersko-desantni bataljoni. Uradni cilj nenadnega vdora v Kambodžo je bil uničiti glavni stan sil FNO Južnega Druaa fronta Vietnama, vse zaloge orožja, streliva in hrane, a tudi skrite bolnišnice. Po strahovitem bombardiranju, ki je uničevalo predvsem mirne kambo-škc vasi, so se v napad zapodili tanki, ki so vse »sezidali pred seboj«, kakor je razvidno iz poročil novinarjev. Tako je na primer poročal dopisnik Associated Pres-sa Peter Arnett, da je ameriška kolona sicer poteptala nekaj taborišč, a je naletela na zelo šibak odpor. Toda »glavnega stana« niso našli. Ameriški oficirji so bili baje presenečeni zaradi šibkega odpora. Toda poznavalci FNO in njene taktike trdijo, da so se osvobodilne sile — preizkušene in prekaljene — u-maknile pred ameriškim vdorom v Kambodžo, ker so ga pričakovale. Medlo predstavo o tem, kar se najbrž dogaja v nesrečni Kambodži, nam poustvarja dopisnik agencije France Pre-sse Felix Bolo, ki poroča, da je ameriško poveljstvo potrdilo, da je bilo v prvih 36 urah operacije ubitih 200 »sovražnih« vojakov, ujetih pa 166. Vendar si dopisnik ne more pojasniti dejstva, da so Američani v tem času zaplenili samo devet kosov ročnega orožja. Zato prihaja do zaključka, da so bili med »sovražnimi« vojaki gotovo številni kamboški kmetje. Z drugimi besedami, granate treskajo po mirnem prebivalstvu, vojaški poveljniki pa si lastijo mrtve civiliste kot bor ce, da bi dokazali uspešnost operacije, hkrati pa opravičili pred svetom vdor v Kambodžo. če ni nasprotnika, če ni »glavnega stana«, če ni velikanskih zalog orožja, čemu je Nixon ukazal razširiti voj- Gostinsko trgovsko podjetje Central iz Kranja je v četrtek, 30. aprila, ob jezeru Crn java v Preddvoru odprlo nov hotel B kategorije. Kot je ob otvoritvi dejal direktor podjetja tovariš Babic, pomeni hotel za Preddvor veliko pridobitev in bo nedvomno vrnil temu kraju že predvojni turistični sloves. Novi hotel Bor ima 78 postelj, dve restavraciji s 170 sedeži, savno itd. Po načrtih projektivnega podjetja iz Kranja odroma projektanta inž. arh. Sušnika Alberta je hotel v enem letu zgradilo podjetje Projekt iz Kranja. Hotel je bil zgrajen točno do določenega roka. Zaradi slabega vremena v marcu in aprilu Jim ni uspelo urediti le okolice, zato bodo ta dela opravili ta mesec. Ob otvoritvi so tudi poudarili, da ima precej zaslug za normalno gradnjo Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, ki Je opravljalo nadzor nad gradnjo, prav tako pa so dogovorjene roke spoštovali tudi drugi izvajalci. Hotel Bor je že v četrtek popoldne dobil prve goste. Za glavno sezono ln tudi za zimo je že delno razprodan, medtem ko so za Silvestrovo že oddali vse prostore. Hotel Je odprl predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar. — A. 2. DROBCI HENRIK ZBIL Nasilju se upri z nasiljem, samo če ni druge možnosti! če te potrebujejo, te resnično spoštujejo, če se te bojijo, pa navidezno. Človek potrebuje močno skupnost, da bi se ubranil sam pred seboj. V začetku z roko nad otroka, na koncu z bombo med ljudi. Naš svet bo bujen vrt ali pa opustošeno pokopališče. Tudi seksualna revolucija ire svoje junake. no skoraj na vso bivšo Indo-kino. Tako se sprašujejo številni Američani, a tudi senatorji na čelu s predsednikom zunanjepolitičnega odbora senata Fulbrightom, ki je zahteval od Nixona, naj se pride »pogovorit« v odbor. To se je zgodilo prvič po prvi svetovni vojni. Reakcija po vsem svetu na Nixonovo odločitev je bila na splošno silovita ln obtožcval-na. Razumljivo je, da ga je Peking napadel kot »boga vojne kuge«, da ga je Hanol označil kot fašista in da so podobno izjavo dali tudi predstavniki Severnega Vietnama na pogajanjih v Parizu. Toda značilno je, da so Nixona obsodili tudi številni krogi v Evropi in po svetu, ki niso niti neuvrščeni. Bivši švedski premier Erlander je suho pripomnil ,da svet ima zdaj dokaz za mladolet-nost ameriškega vodstva, če ga je še potreboval. V Skandinaviji na splošno je reakcija — tudi uradna — zelo o-stra. Pa tudi drugod po zahodni Evropi skoraj ni slišati dobre besede za Nbcona, še od desničarskih časopisov Ljudje dogodki »New York« Times je zapisal, da je Nixonova odločitev »nevarna pustolovščina«, ki bo imela daljnosežne in resne posledice. Toda Nixon je očitno sklenil, da se ne bo oziral ne na levo ne na desno. »Vem, da sem storil tisto, o čemer sem prepričan, da je dobro,« je dejal po odhodu iz Pentagona, kjer se je dve uri pogovarjal s svojimi generali. V svojem govoru Je trdil, da je to storil, da bi rešil ameriška življenja. »Povejte mi, kako je mogoče reševati ameriška življenja,« je vzkliknil neki senator, «z razširjanjem vojne?!« »Predsednik Richard Nixon je zelo verjetno naredil politični samomor,« je dejal a-meriška komentatorica Eliza-beth VVharton. Toda to je slaba tolažba spričo verjetnosti, da se je zdaj vžgala vsa nekdanja Indokina in da ni nikjer videti konca tej strašni vojni. 5 SOUCL četrt stoletja je preteklo, odkar so krvi siti narodi zavili vrat nacističnemu zmaju. Svečenikov nasilja ni več, ostal je le spomin na trpljenje, na žrtve in prestani strah, ki zadnje čase, ko se svet ovija v grozljive sence atomskih gob, znova sili iz globin podzavesti. Da, spomini. Veliko jih je. A čeprav so tisti žalostni v večini, ne morejo preglasiti veselih. Narava in tisočletni boj za obstanek sta človekovo psiho opremila z optimizmom, ki mu pomaga prenašati udarce, ki ga sili, da gleda naprej, da snuje ter ustvarja in med usedlinami preteklosti izbira samo tisto najbolj prešerno, najprijaznejše. Zato ne smemo biti začudeni, če je trojica naših sobesednlkov, s katerimi smo kramljali o 9. maju 1945 in o zadnjih urah druge svetovne vojne nasploh, znala mnogo bolj doživeto opisati svoje misli, čustva in pričakovanja, ki so jih navdajala ob zori prvega svobodnega dne, kot vse poprejšnje gorje in teror skupaj. Oglejmo si, kaj pravijo. VLASOVCI ROPAJO Radovi j ičan Jaro Razin-ger, geodet po poklicu, mi je pripovedoval, kako bi tik pted koncem največje katastrofe v zgodovini človeštva skoraj postal žrtev belogardistične krvoločnosti. Imelj so ga na »črnem« spisku in le opozorilu starega znanca se mora zahvaliti, da je še pravočasno pobegnil v Drago, k partizanom. »Nekaj dni zatem sem kot borec skupaj s tovariši krenil proti Radovljici. Računali smo, da je mesto prazno, da se je sovražnik medtem umaknil. Ne vedoč za poln vlak vlasovcev, ki so v Radovljici hoteli obnoviti zafogo vode in prisiliti okoliško prebivalstvo, da bi jim pomagalo pri delu, smo prišli bliže. Začeli so streljati in ubili pet ali šest fantov. Ker nas je bilo premalo, smo se morali umakniti. Vlasovci so noto izvedli preiskavo, vdirali v hiše ter neusmiljeno ropali. Samo iz stanovanja trgovca Savnika je krdelo podivjanih zločincev odneslo cel kup dragocenosti in zlatnine. To sem zvedel dva dni kasneje, ko smo dokončno zasedli mesto,« je zaključil tov. Razin-gcr. Potlej sva pogovor zasukala drugam, na bolj osebne feči. Zanimalo me je namreč, s kakšnimi občutki so on in njegovi tovariši prestopili »prag svobode«, kakor radi Jaro Razinger imenujemo prve dni nove Jugoslavije. »Povsod, kamor si pogledal, kamor si vstopil, je vladalo nepopisno veselje. Ljudje so pač začutili prostost in prvič po štirih letih mirno zadihali. Kajpak je vsakdo razumel, da bo treba presneto pljuniti v roke in začeti z delom, ampak volje ni manjkalo nikomur. Naivnih, celo smešnih obljub, ki so bile takrat v modi — davkom je odklen-kalo; delali bomo le pet ur dnevno; denar nI več pomemben itd. — sicer nismo jemali resno, vendar moram priznati, da se nam danes godi mnogo bolje kot včasih. Kdor hoče, lahko dobro zasluži. Družba pridnim ne obrača hrbta — to pa je najvažnejše.« TANKI KOT ZNANILEC SVOBODE •aja 1945 je bilo Francki šifrer iz Dovjega pri "Mojstrani šele 15 let. Njena domaČ i ja čepi v strmem bregu, komaj nekaj sto metrov stran od karavle. Vasico so spričo njene lege (bližina meje) Nemci neprestano nadzirali. Kljub temu je prebivalstvo ves čas okupacije podpiralo partizane, ki so se pozimi prihajali krepčat in pogret. Veliko je tvegalo, saj sta ljudi malone vsako noč budila iz sna topot okovanih čevljev in žvenketanje orožja. Nemške in belogardistične patrulje so namreč često hodile tam mimo, hiteč na Ravne ali v Mlinco. »Da je konec blizu, smo spoznali prve dni maja, ko so nepregledne kolone vozil, tankov in topov, vozečih proti Kranjski gori in naprej proti Podkorcnskcmu sedlu, skoraj povsem zatrpale cesto. Grmelo je kot bj se svet podiral. Da bi bil hrup še večji, so vojaki jezno streljali okrog sebe. Nekaj noči nismo mogli spati. In potem se je zgodilo: svoboda. Nemogoče je povedati, kaj sem takrat občutila. Zavest, da ne \jo več hajk, da smo ostali zdravi, da nam ne bodo zažgali strehe nad glnvo, predstavlja zame doslej najlepše doživetje. Tudi ostali so čutili podobno. Več dni zapored smo proslavljali zmago, prirejal? sprevode z baklami, peli In plesali. Ljudem je padel kamen od srca. More je bilo konec in skušali so dati Francka šifrer duška prekipevajočemu navdušenju.« Šifrcrjeva je že od leta 1948 zaposlena kot prodajalka v trgovini podjetja Delikatesa v Mojstrani. Ima 6-letno hčerko in brata, ki se je med vojno kot nemški dezerter pridružil partizanom. Mati in oče sta še živa, vojna je tudi njima prizanesla. Preskrbljeni so, pravijo, nič jim ne manjka. »Včasih zlepa nisi dobil zaposlitve. Marsikdo je bil prisiljen stradati, čeprav bi rad delal. Sedaj je drugače. Priznati moram, da so se nam vse želje uresničile, da kaj več od nove oblasti nismo nikdar pričakovali,« je končala Francka. »KRALJ PETER JE ŽE V LJUBLJANI, OCA!« Alojz Podobnik, krepak 70-letni kmet z Bukovice v Selški dolini, kljub spoštljivi starosti še ni odložil orodja in legel za zapeček. Alojz Podobnik Dasi je marsikaj po/ubil, so njegovi spomini na burna leta okupacije, zlasti pa na zadnje ure »tisočletnega« rajna, zanimivi kot le kaj. Videl je, kako so partizani zazirali bu-kovško šolo in s tem vaščane rešili nemških žandarjev. Bil je poleg, ko so v hišo prikorakali vlasovci in se — samo nekaj ur pred razsulom — hvalili, da imajo zmago v žepu ... »čisto iznenada so se pojavili,« mi je razlagal, »Pridrll so z Blegoša — bilo jih je kot smeti — in, hoteč ustaviti partizane, zavzeli ključne položaje v okolici. Slišali smo, kako so streljali na Lavtarje-vega Albina Iz Dolenje vasi, izvidnika, ki je prlkolesaril po cesti, naravnost prednje. Fantu je uspelo zbežati, le kolesa ni utegnil vzeti s seboj. Vlasovci so v vasi ostali poldrugi dan. čeprav je bil pogled nanje kaj klavrn, so vseeno govorili kot kaki bodoči oblastniki. Mojemu očetu je neki oficir rekel: ,Bo, bo, očka! Kralj Peter je že v Ljubljani!' ,Nič ne bo. Kralja ni ln mislim, da ga sploh zaman čakate/ mu je odvrnil ata. Komaj so vlasovci odnesli pete, že je bil tu škofjeloški odred. Krtina, njegov komandant, si je pri nas izposodil konja in na njem Jezdil prav do Škofje Loke. Zlval smo, kot je obljubil, kasneje dobili nazaj.« Ko sem Podobnika nata vprašal, kaj mu je prve dni svobode rojilo po glavi, mi spočetka ni znal odgovoriti Šele čez čas je našel prave besede iti pojasnil: »Najbolj smo bili navdušeni nad dej stvom, da lahko spet enkrat v miru zaspimo, da lahko brez brez skrbi pojemo krompit — pa čeprav je neoiupljen in nezabeljen. Veste, na Bukovici prej nisi mogel storiti ničesar brez tveganja. Bilo je tako nevarno, da partizani sploh niso upali k hišam. Le slišali smo jih včasih, kadar so izvedli kakšno hitro akcijo, ki jo je spremljalo silovito pokanje, šele polagoma smo začeli razmišljati o važnejših rečeh, o načrtih, kako odpraviti posledice vojne na primer.« čez »danes« Podobnik skoraj ni imel pripomb. Seveda, nad vsem — razumljivo — ni navdušen. Pravi, da bi morali že zdavnaj urediti vprašanje pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja za kmeta ter spremeniti dedni zakon. In prav ima. 25 let po vojni sta omenjeni dve stvari še vedno najbolj pereč problem slovenskih poljedelcev in živinorejcev. I. Guzelj BANCA Ti si čuden! Vedno cvigneš roke, samo da kdo vstopi! — Hitro! Bežimo! DrtUltO Poglejte oče, to Je moj otrok, o katerem sem vam pravila ... — in nato sta se princ in princesa ločila ter živela še dolgo in srečno ... I I l 1 1 I Ker cantcrvillsko strašilo še nikoli ni videlo kakega strašila, je povsem razumljivo, da se je strahotno ustrašilo. Se enkrat je s pogledom ošinilo pošastnega fantoma, potem pa na vrat na nos zbežalo proti svoji čumnati. Po hodniku se je med begom spotikalo v svojo dolgo mrtvaško srajco in nazadnje zapičilo svoje zarjavelo bodalo v visok poslanikov škorenj, kjer ga je zjutraj našel komornik. Ko je duh slednjič srečno prišel med varne stene svoje čumnate, se je zgrudil na ozke prične in skril glavo pod odejo. Vendar se mu je spet kmalu prebudil stari cantervillski pogum in Je sklenil da pojde in se pomeni s tem drugim strašilom, brž ko se bo zdanilo. In res, ko je prva zarja posrebrila gričevje, se je duh vrnil na hodnik, kjer je bil srečal grozepolnega fantoma. Dejal si je, da je na vse zadnje dvoje strašil bolje kot eno samo in da si bo s prihodom drugega strašila lahko brezskrbne je privoščil objestna Otisova dvojčka. Toda ko je prišel na vogal hodnika, se je njegovim osuplim očem odkril presenetljiv prizor. Strašilu se je vsekakor nekaj pripetilo, kajii iz njegovih praznih oči je svetloba povsem izginila, bleščeče zakrivljeno bodalo mu je padlo iz roke in opiral se je ob steno v otrplem in neudobnem položaju. Duh je skočil k njemu in ga pograbil v naročje, toda groza: od strašila je odletela glava, telo pa se mu je brez moči sesedlo na tla. Duh je videl, da stiska k sebi posteljno zaveso iz belega žameta, pred nogami pa mu ležijo omelo, kuhinjski sekač in votla buča Četrto poglavje Prihodnji dan je duh čutil, da je zcJo slab in utrujen. Grozovita razburjenja zadnjih štirih tednov so mu pustila posledice. Zitvce je imel do kraja zrahljane in zdrznil se je že ob najmanjšem šumu. Celih pet dni ni stopil iz svoje čumnate im je sklenil, da se požvižga tudi na krvavi madež v knjižnici. Če se ta madež zdi Otisovi družini nepotreben, je jasno, da ga sploh niso vredni. Očitno so to ljudje plitvega, materialnega življenjskega nazora im docela nesposobni, da bi lahko ovrednotili simboličen pomen nematerialnih pojavov. Bila je njegova sveta skrb, da se prikaže enkrat na teden in da se jim zarezi z velikega zgornjega okna prvo in tretjo sredo vsak mesec, toda sedaj mi videl nobene rešitve, kako bi se lahko častno odpovedal tej svoji dolžnosti. Tako je .prihodnje tri sobote kot po navadi šel po hodniku med polnočjo in tretjo uro zjutraj im je zmeraj pretehtal vse možne varnostne ukrepe, da ga nihče ne bi ne videl ne slišal. Sezul si je škornje* hodil je, kar je mogel nalahno po starih, črvivih podnicah, ogmjen v velik in črn žametni plašč in prav pridno je uporabljal Olje z vzhajajočim soncem za mazanje svojih verig. Pa vendar tudi spričo vseh teh previdnostnih ukrepov ni imel miru. Čez hodnik so bile kar naprej napete vrvi, ob katere se je spotikal v tomi, in nekoč je prav nevarno padal, ker sta dvojčka namazala z maslom tila od Dvorane z gobelini do vrha hrastovih stopnic. Ta zadnja objestnost njegovih nasprotnikov ga je pošastno razkačila in je sklenil, da si še z zadnjim naporom vrne Z drhtečo roko je segel po tablici in v sivi jutranji svetlobi je prebral na nji tele grozotne besede: OTISOVO STRAŠILO edini pravi in neponarejeni duh Vse drugo so zgolj falsifikati Nesrečnemu cantervillskemu duhu : : bilo takoj vse jasno: ponorčevali so se i/, njega, ga prelisičili, ga speljali na led. Zdaj mu je poblisnil v očeh stari cantervillski pogled: stisnil je brezzobe dlesni, visoko nad glavo je dvignil koščene roke in prisegel v slikovitem žargonu starodavne frazeologije, da preden bo Petelin dvakrat odprl svoj veseli kljun, bo prišlo do krvavih dogodkov in Umor bo s tihimi koraki obhodil ves grad. Komaj je izrekel to strahotno prisego, je na rdeči opečnati strehi oddaljene kmetije zakikirikal petelin. Strašilo je bruhnilo v dolg zamolkel in neprijazen krohot in čakalo. Minevala je ura za uro, toda petelin ni zakikirikal še drugič sam bogve zakaj ne. Nazadnje je ob pol osmih duh moral opustiti svojo strahotno stražo, ker je služinčad že vstala. Odplazil se je v svojo čumnato premišljujoč kaj je hotel narediti im kako mu je spodletelo. Prebiral je debele knjige o davnih viteških prigodah kar je imel nepopisno rad, in ugotovil, da je vsakokrat, kadar je izrekel svojo prisego, petelin zmeraj dvakrat zapel. »Hudič počit raj tega topovskega petuha!« si je brundal v brado. »BiH so dnevi, ko bi mu zapičil v golta-nec svoje kopje in ga prirnoral, da bi mi še drugič zakikirikal, pa čeprav bi koj potem crknil!« Ogorčen se je zleknal v udobno svinčeno rakov in ležal v nji vse do večera. svoje dostojanstvo in družbeni ugled. Pi ihodnjo noč, si je rekel, bo obiskal dr/.n-A mlada etonska dijaka v svoji slavni vlogi »Neustrašnega Ruperta aH brezglavega grota«. Maskiram v to vlogo se ni prikazal že veČ kot sedemdeset let, natančneje povedano, od takrat, ko je grozovito prestrašil lepo Barbaro Modish, da je zavoljo tega pretrgala zaroko z dedom sedanjega grofa lorda Canlervilla in z lepim Jaokom Castletonom ušla v Gretna Green. Pri tem je izjavila, da je ni sile na svetu, ki bi jo lahko primorala poročiti se s članom družine, ki dovoli takemu strašilu, da se zvečer mirno sprehaja sem im tja po terasi. To »maskiranje«, da uporabim gledališki izraz, je bilo presneto zahtevno in duh je porabil tri dolge ure, da se je pripravil. Slednjič je bil le nared, pa se je okrog četrt na dve ponoči splazil iz svoje čumnate im tihotapsko zavil na hodnik. Ko je prišel do sobe, v kateri sta spada dvojčka — soba se je zaradi modrih zaves imenovala Modra spalnica — je videl, da so vrata narahlo priprta. Hotel je stopiti noter tako, da naredi vtis, zato je naglo in na stežaj odprl vrata. Tedaj pa je naravnost z vrha padel nanj težak vrč z vodo, ga premočil do kože im le za nekaj centimetrov zgrešil njegovo levo ramo. V istem hipu je zaslišal iz široke postelje pridušen smeh. Ta objestni napad je tako prizadejal njegov živčni sistem, da je na vrat na nos pobegnil v svojo čumnato in je potem zaradi hudega prehlada moral ostati v postelji še ves dan. Edino, kar ga je sploh tolažilo pri vsej tej nezgodi, je bilo veselje, da ni bil vzel s seboj svoje glave, kajti če bi imel glavo, bi bile posledice lahko presneto resne. Poročila poslušajte vsak dan Ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik eb 19.30. Ob nedeljah pa ob 6 05., 7., 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 1930. ^SOBOTA 9. maja 4.30 Dobro jutro —8,05 Rezervirano za prenos parade ob Dnevu zmage v Beogradu — 11. Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Vedri zvoki —- 12.00 Na današnji dan — — 12,10 Igra pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjakova — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansamblom Mihe Dov-Žana — 13. 30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Vrtiljak z domaČimi melodijami — 1530 Glasbeni inlermezzo — -15.40 Poje mezzosopranistka Jelena Obraczova — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Orgle v ritmu — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18. 15. Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Iz zabavnih prireditev — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Drugi program 14.05 Revija zabavne glasbe — 15.00 Jazz na drugem programu — 15.35 Glasbeni vari-etc — 16.40 Sobotni mozaik —. 17.35 Naš podlistek — 17.50 Klavir v ritmu — 18.00 Pisana paleta zabavne glasbe —18.35 Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pljade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko SO para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki Imajo 10'/* popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Ob lahki glasbi — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Prijeten večer ob popevkah in plesnih melodijah — 20.05 Ljudje med seboj — 20.30 Okno v svet — 20.45 Neznani Franz I.iszt — 21. 15 Operni koncert 2230 In spet pomlad razkla-j da svoja čuda ... — 00.05 Iz slovenske poezije. NEDELJA 10. maja 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Se pomnite tovariši — 1025 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 'Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Priljubljene melodije s pevci in pihalnim ansamblom — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Z orkestrom Goodwffi Roon — 15.05 Majsko popoldne z zabavnimi melodijam] — 16.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Na ples vabi orkester Caravelli — 22.40 Popevke iz studia Zagreb — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse DrugI program 1335 Popevke za majsko popoldne — 14.00 Z orkestrom in zborom Horsta Jankovvskc-ga — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 16.35 Sem in tja po Londonu — 17.00 Ples ob petih — 18.00 V svetu operetnih melodij — 18.30 Popevke za vas — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Iz glasbenih revij — 19.40 Mehiške melodije — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 22.45 Nočni koncert — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 11. maja 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 Z orkestrom Franck Pourccl — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Suita za godala — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S koncertnim orkestrom — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Slovenski zborovski skladatelji od romantike do danes — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik — 20.00 Vokalno-instrumentalni koncert zbora in orkestra Slo- venske filharmonije — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studia radia Beograd — 23.40 Zaplešimo z orkestrom Billy Vaughn. Drugi program 14.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 14.20 Z majhnimi ansambli v vedrem ritmu — 15.00 Lepe melodije s pop ansambli — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Z revijskim orkestrom Heinza Kicsslinga — 18.00 Vaši pevci — vaše melodije — 18.35 Z orkestrom Emmerich Smola 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Iz Cou-perinovega albuma za čem balo — 20.30 Svet in mi — 20.45 Iz baleta konjiček gr-bavček — 21.15 Literarni večer — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovcn-sk poezije. 33H 12. maja 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 S pihalnim orkestrom Herbert Domagalis — 9.45 Slovenske narodne iz Prekmurja — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udej-stvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.40 Trije odlomki iz opere Halka — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Beethovnova dela v izvedbi domačih umetnikov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek nasvidenjc — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.30 Lepe melodije — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 23.15 Popevke iz studia radia Zagreb — 23.40 Zaplešimo z orkestrom Max Greger. Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Razvedrilo ob lahki glasbi — 15.00 Jazz na drugem programu —16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Z orkestrom Kai VVarner — 18.00 Vrtiljak s popevkami — 18.35 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Posluša j mo in primerjajmo — 21.15 Dirigenti na orkestralnih vajah — 22.20 Dubrovniške poletne igre 1969 — 23.45 Mala plesna suita — 00.05 Iz slovenske poezije. SREDA 13. maja 8.04 Glasbena matineja — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Četrt ure z orkestrom Andre Kostclanetz — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 GORENJSKI MUZEJ KRANJ — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodo-vinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava Kranjska občina 1945—1970. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Socialna tematika v predvojnem slikarstvu Ljuba Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava 25. let knjigo o narodno-osvobodilnem boju, ki jo je pripravila Studijska knjižnica v Kranju. Razstave v galerijah so odprte vsak dan od 10.-12. in od 17.—19. ure, stalne zbirke pa od 17.—19. ure, ob sobotah, nedeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10.—12. ure. Nekaj odlomkov iz oper — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Oj>e-retni odlomki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15 40 Majhen recital violinista Vladimiria Skerlaka — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 .Vt govor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studia radia Beograd — 23.40 Plesni ritmi z orkestrom Jackie Gleason Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Plesni ritmi — majhni ansambli — 15.00 Priljubljene melodije s pop ansambli — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Z orkestrom Caravelli — 18.00 Radi ste jih poslušali — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Panorama zabavne glasbe — 20.05 Na mednarodnih križ-potjih — 20.20 Hornist Karel Bradač z dvema skladbama — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.45 Sentjer-nejski oktet — 21.15 Iz zakladnice naših mojstrov — 21.40 Žive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 0.05 Iz slovenske poezije. ČETRTEK 14. maja 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 935 Lepe melodije — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Londonski simfonični orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mehurčki — 15.40 Koncert komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z orkestrom Tura VVill — 21.00 Vabimo vas na bralno vajo — 22. 15 Iz sodobne romunske simfonične literature — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Ples z orkestrom Nclson Riddle. Drugi program 14.05 Popevke za vas — 15.01 V ritmu današnjih dni - 16.4f Sestanek ob juke-boxu — 1735 Lahka glasba — 18.00 Od popevke do popevke — 18.35 Z i orkestrom Glenn Osser — i 19.05 Melodije po pošti —■ ! 20.03 Naš Intei \ m — 20.15 Brahmsovi madžarski plesi —' 20.30 Pričevanje o glasbi — 1 21.15 Iz slovenskih koncertov in simfonij — 00.05 Iz slovenske poezije. PETEK 15. maja 8.04 Operna matineja - 9.05 Pionirski tednik — 9.35 IVsct minut z norveško pihalno godbo — 9.45 Pesni iz. Britanijo in Irske — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igia vio-lončelist Ciril Skerjanec — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narockic pesmi — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 V ritmu valčka s slovitimi simfoničnimi orkestri — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma glasbo — 18.50 Ogledalo na-in v svetu — 18.15 Rad imam šega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z orkestrom Henčka Burka la — 20100 Koncert zbora South Missouri Col lege iz Amerike — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Od-daja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz -klub. Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Melodije iz filmov — 15.00 Radi ste jih poslušali — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Ples z majhnimi ansambli — 18.00 Popevke mediteranskih dežel — 1835 Melodije za razpoloženje — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Velika scena — 21.15 Klavirske skladbe Johanna Sebasti-ana Bacha — 22.00 Iz ženevskih koncertnih dvoran — 00.05 Iz slovenske poezije f Televizij« SOBOTA 9. maja 8.55 Vojaška parada ob dnevu zmage (RTV Beograd) — 10.00 Revolucionarne pesmi, 17.15 Obzornik, 17.20 Poema 50, (RTV Ljubljana) — 18.00 Koncert pihalnih orkestrov JA (RTV Beograd) — 18.50 Mozaik, 18.55 Dokumentarni film, 19.20 V svobodo, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 TV magazin (RTV Zagreb) — 21.35 3-2-1, 21.40 Rezervirano za risanke, 22.00 Ge-minus - film, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.05 Poročila, 16.10 Kronika, 16.25 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 16.30 Narodna glasba, 17.00 Mladinski spored, 18.00 Koncert, 19.00 Rezerviran čas, 19.20 Sprehod sikozi čas (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt. 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV UMI I II llfl 10. maja 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.33 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 9.35 Narodno glasba s Korčule (RTV Zagreb) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beo-grad) — 10.45 Mozaik, 10:50 Otroška matineja, 12.10 TV kažipot, 14.00 športno popoldne, 18.15 Utihnilo je orožje -poljski film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Deset zapovedi - humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.05 Propagandna oddaja, 22.10 TV dnevnik, 22.30 Risanka (RTV Beograd) — 22.40 Košarka ZDA : Kuba (RTV Sarajevo) — 23.25 Po poteh partizanske Ljubljane (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV wmsmsamm 11. maja 9.35 TV v šoli, 10J0 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) - 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina,. 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Žogica marogica, 18.15 Obzornik, 18.30 Po sledeh napredka, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Narodna in zabavna glasba (RTV Skopje) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Sve- ti otok - irska TV drama, 21.10 Portret Franceta Miheli-ča (RTV Ljubljana) 21.30 Košarka Brazilija : Italija (RTV Zagreb) — 22.10 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.20 Nadaljevanje prenosa iz Splita (RTV Zagreb) — 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Karajevo) 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Žogica marogica (RTV Ljubljana) 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 • Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK 12. maja .9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.55 Poštarska kapa, 18.05 Risanka, 18.20 TV obzornik, 18.35 Srečanje v studiu 14, 19.00 Mozaik, 19.05 Ce otrok ne uspeva v šoli, 19.25 Oblačenje, 19.42 Kako bomo uporabljali novi slovar, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Detektivska zgodba - ameriški film, 22.15 400 let slovenske glasbe, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Risanka, 18.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.30 Od zore do mraka (RTV Beoctrad) — — 19.05 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.20 TV pošta, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV mm 13. maja 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izo braz.be, 16.35 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.00 Obzornik (RTV Ljubljana) — 17.05 Rastimo (RTV Beograd) — 17.45 Obrežje (RTV Ljubljana) — 18.15 Košarka Urugvaj : Panama (RTV Zagreb) — 18.55 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 19.05 Nadaljevanje košarkarskega prenosa (RTV Zagreb) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 20.35 Monitor (RTV Ljubljana) — 21.35 Košarka CSSR : ZDA (RTV Sarajevo) — 22.10 Dvoboj - baletna oddaja, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 14. maja 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v 3oli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobraz- il be, 17.15 Madžarski TV pre-! gled (RTV Beograd) — 17.45 Tiktak, 17.55 Glasbeni ciciban, 18.15 Obzornik, 18.30 Risanka, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu, 19.20 Ko sem bil vojak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Portret neke gospc-TV nadaljevanka, 21.20 Kulturne diagonale, 22.00 Zgodbe za vas, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1720 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Daljnogled *RTV Beograd) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Tehnični nasveti (RTV Zagreb) — 19.20 Serijski film (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK 15. maja 9.35 TV v šoli, 11.00 Angleščina, 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Sebastian med ljudmi - film, 18.15 Obzornik, (RTV Ljubljana) — 18.30 Glasba za staro in mlado (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik, 19.05 Svet na zaslonu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Gervaise - francoski film, 22.25 Malo jaz, malo ti, 23.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Športne prireditve SOBOTA Kranj — Ob 16. uri v Stražišču speedvvav dirke z mopedi v počastitev 25-letnice osvoboditve. Ob 19.30 uri na stadionu Stanka Mlakarja tekma republiške košarkarske lige Triglav : Elektra. skofja Loka — Ob 18. uri tekma ženske republiške košarkarske lige Kroj : Jesenice, ob 19.30 tekma moške republiške košarkarske lige Kroj : Jesenice. NEDELJA Kranj — Ob 8. uri na stadionu Stanka Mlakarja košarkarski turnir pionirskih ekip Gorenjske. Ob 9. uri s startom v Stražišču mladinska kolesarska dirka Kranj — Žiri—Kranj. Ob 10. uri na stadionu Stanka Mlakarja zaostala tekma moške LĆRL Veterani : : Krmelj. Jesenice — Ob 10. uri odbojkarska tekma druge zvezne lige Jesenice : Fužinar. Triglav — Ob 10. uri tradicionalni triglavski turni smuk. Skofja Loka — Ob 16.30 na Puštalu nogometna tekma ZCNL LTH : Tabor. Lesce — Ob 16.30 nogometna tekma ZCNL Lesce : : Adria. Ljubljana — tradicionalni pohod ob žici okupirane Ljubljane, -dh Loterija Poročilo o žrebanju srečk 19. kola, ki je bilo 7. V. 1970 Srečke s so zadele končnicami din 20 10 50 20 90 10 070 50 62150 520 511420 10.010 1 6 11921 2.006 80811 506 056401 10.006 233691 10.006 62 10 10482 500 53282 500 379432 10.000 683362 150.010 833 100 76983 500 80313 1.000 077633 10.000 205903 10.000 94 . 30 69174 500 88874 1.000 210754 10.000 315364 10.000 15 20 85 10 55025 2.000 241345 10.000 628265 10.000 3696 200 37086 500 90276 1.000 085086 10.000 369176 50.000 6 46627 1.006 62787 506 642717 10.006 38 10 0498 200 06988 1.000 60838 510 645568 10.000 9 6 19649 506 401519 10.006 422819 10.006 687779 10.006 Dežurni veterinarji V MESECU MAJU 1970 od 8. 5. do 15. 5.: Vehovec Srečko, Kranj, Stošičeva 3, tel. 22-405; od 15. 5. do 22. 5. Bedina Anton, Kranj, Kokrica, telefon 23-518; od 22. 5. do 29. 5:Rus Jože, Cerklje, tel. 73-115; od 29. 5. do 4. junija: Ve hovec Srečko, Kranj, telefon 22405. pri Gorenjski kreditni banki Rešitev nagradne križanke 1. ZAPLET, 7. RAMONA, 12. ANTIPODI, 14. FLOR, 15. LG, 16. TIRANA, 18. IVI, 19. ALI, 21. GEN, 22. POVOJ, 24. OZARK, 26. TOTEM, 27. PSIHA, 28. SRS, 29. REA, 31. RAD, 32. MAKETA, 35. SM, 36. OSOR, 38. SIMONITI, 40. TIRAŽA, 41. ALAROD Križanko nam je poslalo 76 reševalcev. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrado — 30 din prejme: Tatjana Trilar, Radovljica, Cankarjeva 12, 2. nagrado — 20 din Albin Urh, Bohinjska Bistrica 195, 3. nagrado — 10 din pa Podnar Frane, Skofja Loka, Sorska 27. Nagrade bomo izžrebancem poslali po pošti. Nagradna križanka Vodoravno: 1. reka v Kolumbiji, ki se izliva v Karibsko niorje, 7. popularni ameriški filmski igralec, »Mladi levi« (Marlon), 13. ime in očetovo ime Lenina, katerega stoletnico rojstva smo pravkar obhajali (Uljanov), 15. ljubkovalno ime za očeta, 16. rimski cesar, ki je dal zgraditi pristanišče Ostio, 17. izlet v gore, 18. poveljnik čete med NOV, 21. nedoločni zaimek, 22. primorska vzklik, 23. osvobodilna fronta, 24. inicialki slov. pisatelja in dramatika (Kreflova kmetija), 26. oziralni zaimek, 27. rimsko podzemlje, 29. prebivalec pokrajine ob morju, 34. pariška modna hiša, 36. vek, 37. egipčanski sveti bik, 39. pregledno delo človeškega znanja, urejeno po abecedi ali po strokah, 42. glavno mesto Zahodnega Pakistana, pred leti sporna točka med Indjjo in Pakistanom, 43. kratek eskimski krznen plašč. 1 3 4 6 3 • 10 . 11 12 13 H 16 17 18 19 20 21 24 25 26 » 28 29 30 31 32 33 36 '36 i 38 hO ■^2 " 'ti Navpično: 1. kratica v Slov. pravopisu za »avtomobilizem«, 2. pristojbina, 3. ime političnega delavca in narodnega heroja Dugonjiea; 4. francoski pevec (Salvatore), 5. kem. Znak za titan, 6. sultanat na jugovzhodu polotoka Arabije, 7. moški okras, 8. avtomobilska oznaka Reka, 9. ženski pevski glas, 10. svojilni zaimek, 11. vodstvo kakega podjetja, zavoda ali ustanove, ravnateljstvo, 12. spoštljivi starci, 14. veletok v Pakistanu, 19. francoska poročevalska agencija, 20. pojem iz zemljepisa, ki pomeni reko, 22. vzorec, kalup, obrazec, 25. državni muzej v Madridu, 28. nemški bakteriolog, eden izmed osnovateljev medicinske mikrobiologije (Robert, 1843—1910), 30. posrednik, prenosnik, 31. kratica mednarodne begunske organizacije, 32. ovitek za spise, 33. pokrajina v Grčiji, 35. gostinski lokal v Ljubljani, 38. ribiška mreža, 40. kratica za »krajcar«, 41. števnik. % Rešitve pošljite do četrtka, 14. maja, na naslov: Glas, Trg % revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: • L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. Tržni pregled v Kranju Solata 5 do 6 din, radič 8 din, špinača 7 do 8 din, korenček 2 do 3 din, petešilj 6 din, slive 4 do 5 din, jabolka 1,5 din, fige 4 din, pomaranče 3,50 din, limone 4 din, Oljnate glave 3 din, česen 12 do 14 din, čebula 3 do 4 din, hren 6 din, fižol 4 do 5 din, pesa 2 do 3 din, čebuljček 12 do 15 din, surovo maslo 15 do 16 din, sir skuta 5 din, orehi 22 do 24 din, grozdje 3 din, klobase 5 din, kisla repa 1,50 din, kislo zelje 2,50 din za kg, kaša 4 din, ajdova moka 5 din, koruzna moka 3 din, smetana 10 din za liter, jajčka 0,5 din, kokoši 16 do 20 din, zajci 21 do 30 din Kino Kranj CENTER 9. maja amer.-jugosl. barv. film NAVZKRIŽNI OGENJ ob 16. in 20. uri, franc. barv. VV film UMOR V BAZENU ob 18. uri, premiera franc. barv. filma MLADI VOLKOVI ob 22. uri 10. maja slov. barv. film SREČNO, KEKEC ob 9. uri, amer.-jugosl. barv. film NAVZKRIŽNI OGENJ ob 15. in 17. uri, premiera angl. barv. filma DARLING V TEŽAVAH ob 19. uri, premiera amer. barv. VV filma KRVAVI PLEN ob 21. uri 11. maja angl. barv. film DARLING V TEŽAVAH ob 16. in 20. uri, franc. barv. VV film UMOR V BAZENU ob 18. uri 12. maja franc. barv. film i MLADI VOLKOVI ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. VV filma TUJEC V MESTU ob 20. uri Kranj STORŽIC 9. maja zah. nem. barv. VV film V KREMPLJIH MAMIL ob 16. uri, amer. barv. CS film JURIŠ LAHKE KONJENICE ob 18. uri, amer. barv. film SINOVI KATIE ELDER ob 20. uri 10. maja amer. barv. film SINOVI KATIE ELDER ob 16. in 18. uri, amer.-jugosl. barv. film NAVZKRIŽNI OGENJ ob 20. uri 11. maja amer.-jugosl. barv. film NAVZKRIŽNI OGENJ ob 16. uri, zah. nem. barv. film V KREMPLJIH MAMIL ob 18. uri, franc. barv. VV film UMOR V BAZENU ob 20. uri 12. maja amer. barv. film RAZBELJENI SAMOKRESI ob 16. in 18. uri, angl. barv. film DARLING V TEŽAVAH ob 20. uri Cerklje KRVAVEC 9. maja amer. barv. VV film KRALJI SONCA ob 20. uri 10. maja amer. barv. VV film KRALJI SONCA ob 16. uri Kamnik DOM 9. maja franc. barv. CS film OBRAČUN V PANAMI ob 18. uri, amer. barv. film DEKLE Z GARSONJERO ob 20. uri 10. maja amer. barv. CS film F KOT FL1NT ob 17. in 19. uri 11. maja amer. barv. CS film F KOT FLINT ob 18. in 20. uri 12. maja zah. nem. barv. CS film ČAKALNICA SMRTI ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 10. maja amer. barv. film CAS HEROJEV ob 15., 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 9.—10. maja amer. barv. film ZVEZDA 11. —12. maja franc. barv. film UJETNICA STRASTI Za večjo prometno varnost Prehitevanje in vožnja mimo ustavljenega vozila Preden začne voznik prehitevati ali voziti mimo ustavljenega vozila, se mora prepričati: — da ni začel voznik, ki vozi za njim, že prehitevati, — da voznik, ki vozi pred njim po istem prometnem pasu, ni dal že znamenja, da namerava prehitevati ali voziti mimo vozila, kj je pred njegovim, — da je prometni pas, po katerem namerava prehitevati, prost na dovolj dolgi razdalji in s prehitevanjem ne bo spravil v nevarnost aii oviral prometa iz nasprotne smeri, » — da bo po prehitevanju spet vozil po prometnem pasu, po katerem je vozil pred prehitevanjem, in to tako, da ne bo oviral ah ogrožal drugih udeležencev v prometu. Voznik, ki prehiteva, mora voditi svoje vozilo na potrebni razdalji od vozila, ki ga prehiteva, tako da ne ovira ali ne ogroža prometa, razen tega pa mora prehiteli z dosti večjo hitrostjo od hitrosti, s katero vozi vozilo, ki ga prehiteva. Preden začne voznik prehitevati in med prehitevanjem po levi strani vozišča, daje znak z levim smernim kazalcem. Ne sme ga izključili, dokler prehitevanje ni končano. pred začetkom prehitevanja znak z roko. Znak za prevoznik vozila, ki nima smernega kazalca, mora dati hilevanje se daje z vodoravno odročno levo roko. Dovje-Mojstrana 1 9. maja franc. barv. film ŠEHEREZADA 10. maja italij.-nem. barv. film POČIVAJ V MIRU , , Kranjska gora 1 9. maja amer. barv. CS film OBESITE GA BREZ MILOSTI 10. maja amer. barv. film BANDOLERO Javornlk DELAVSKI DOM 9. maja italij.-nem. barv. film POČIVAJ V MIRU 10. maja amer. barv. CS film bSEDLAJ VETER, amer. barv. CS film OBESITE GA BREZ MILOSTI 10. maja ob 9. uri s startom v Novem mestu avtomobilski rally DOLENJSKA OSMI-CA 1970 Radovljica 9. maja amer. barv. film LEGIJA TUJCEV ob 18. uri, italij. barv. film NUNA ob 20. uri 10. maja amer. barv. film LEGIJA TUJCEV ob 16. uri, italij. barv. film NUNA ob 18. uri, amer. film HLADNOKRVNI ob 20. uri 11. maja amer. film STA-NIO IN OLIO ob 18. in 20. uri 12. maja italij. barv. 'film TABU, I. del ob 20. uri Skofja Loka SORA ) 9. maja franc.-italij. barv. CS film CRNI SULICARJI ob 18. in 20. uri 10. maja franc.-italij. barv. CS film CRNI SULICARJI ob 17. in 20. uri 11. maja franc. barv. film NESREČNIKI I. DEL ob 19. uri 12. maja amer. film VABA ZA UBIJALCA ob 20. uri Bled 9. maja italij. barv. film TUJEC V MESTU ob 18. in 20.30 uri 10. maja italij. barv. film TUJEC V MESTU ob 15., 18. in 20.30 uri 11. maja franc. barv. film SREČNI DOBITNIK ob 18. in 20.30 uri % 12. maja franc. barv. film SREČNI DOBITNIK ob 18. in 20.30 uri Svobodo sem dočakal v mlaki krvi S SVOJIMI OBRATI BOHINJSKA BISTRICA, BLED, MOJSTRANA In PODNART nudi svoje preizkušene in renomirane proizvode vrata vseh vrst furnirana notranja vrata stavbno pohištvo vezane plošče za gradbeništvo oprema avtomatskih kegljišč žagan les iglavcev žagan les listavcev ladijski pod stropne In stenske obloge sredice za panel plošče lesno moko lesno ambalažo vseh vrst vse vrste transportnih naprav čelilnike In gradbiščne omarice Osmega maja 1945. leta je šef nemške vrhovne vojaške komande general Keitel v štabu maršala žukova podpisal brezpogojno kapitulacijo, ki je začela veljati eno sekundo po polnoči v noči od osmega na deveti maj. Podivjana zver v obliki fašizma se je po šestih letih utopila v morju lastne krvi. Okoli 30 milijonov ljudi je v vojni izgubilo svoja življenja; na sto-tisoče požganih domov, mest in vasi, milijoni uničenih družin in potoki solza ter krvi so posledica te strahotne vojne. Svoboda! Kolikokrat smo med vojno zašepetali to skrivnostno besedo. Koliko vzdihov v ječi, koliko kletev, molitev, prošnja in želja je bilo izrečeno, preden je prek potokov krvi in gorja prišla svoboda. Gorenjska in štajerska sta v Evropi med zadnjimi dočakali svobodo. Beograd je bil osvobojen že oktobra 1944. leta, Dunaj marca 1945. leta, Trst prvega maja itn. Svoboda je bila vsem enako draga. Borci so zapustili gozdove in ob burnih pozdravih navdušenega prebivalstva in zasuti s cvetjem vkorakali v mesta in vasi. Odprla so se vrata zaporov in zaporniki so pohiteli domov, nekateri pa so se takoj priključili naši vojski. Iz tujine se je kot deroči potok vračala množica izseljencev in internirancev. Po vsem svetu so vihrale zastave -svobodi v pozdrav. Se spominjate, tovariši, tistih nepozabnih dni? Ta zgodba bo govorila o borcu, ki je bil na pragu svobode osemkrat ranjen in je svobodo dočakal v mlak} krvi. V Lescah sem ondan obiskal Alojza Levstika, vojnega invalida. Lojze je bil rojen 1913. leta na Hrušici. Stanovali so v železniških stanovanjskih hišah, ki jih Hruščani še sedaj imenujejo »republika«. Začetek vojne je dočakal doma. Naprej pa naj sam pripoveduje: PRVI DNEVI VOJNE »Aprila 1941. leta sem bil doma, ko se je začela vojna. Tretji dan vojne se je v večernih urah prek Rožce skrivaj priplazila nemška kolona in napadla stražarje pri predoru na Hrušici. Ponoči sem zaslišal streljanje. Hitro sem skočil iz postelje in čez deset minut sem bil že pri predoru. Nemci so se že umaknili. Iz čuvajnice sem zaslišal stokanje. Vedel sem, da v njej stanuje družina Zima. Kaj se je zgodilo? Nemški vojaki so ocenili, da so v čuvajnici stražarji, pa so nanjo vrgli bombe. Strop v sobi se je sesul na spečo družino. Zimov Tonček, ki je še hodil v šolo, je bil ranjen, drugi pa so bili več ali manj opraskani in preplašeni Le kdo ne bi bil? V temni noči sem se 23 čuvajnico spotaknil ob mrtvega vojaka in padel na puško. Vzel sem orožje in naboje ter pohitel v gasilski dom obvestit rdeči križ o ranjencih v Zimovi družini. V nočno tišino so spet odjeknili streli z Belega polja. Neki rezervist je pritekel v vas in povedal, da so Nemci na Belem polju napadli avto, ki leži prevrnjen na železniški progi. S skupino domačih fantov sem pohitel na Belo polje, ogledali smo si avto, toda v bližini ni bilo nobenega ranjenca, niti naših niti sovražnikovih vojakov. V jutranjih urah je prispela na Hrušico večja skupina vojakov. Oficir me je vprašal, če bi šel z vojaško patruljo zasledovat sovražnika. Patrulji se je pridružil Še Darko Štolcer, ki živi na Bledu. Hiteli smo v hrib. Na vrhu Cešnjevca nad Hrušico" smo zagledaii nemško kolono, ki je šla prek Velikega vrha nad Hrušičansko planino. Sovražna kolona je bila od nas oddaljena dve uri hoda. Vrnili smo se. Darko se je z vojaki vračal po stezi, jaz pa sem se spustil naravnost po hudourniku proti rezervoarju nad Hrušico. Za skalami sem zagledal šest nemških vojakov in brez pomisleka glasno za-klical: ,Hande hoch!' Ker sem prišel iz zgornje strani, so menili, da so obkoljeni. Zaplenil sem dva mitraljeza, štiri puške in precej streliva. Na pomoč je pritekel še Ber-nedetič s Hrušicc, nato pa sva ujetnike izročila vojakom. Vojaki so hoteli ujetnike linča ti. Odpeljali so jih v Radovljico, od tam pa v Ljubljano.« »Alojz, ali ste imeli kdaj med okupacijo zaradi tega težave?« je sledilo razumljivo vprašanje. »O, da, tega mi Nemci niso oprostili. Aretirali so me 6. maja 1941 leta, nato pa izselili v Srbijo.« BOREC I. PROLETARSKE V Srbiji sem bil pri nekem kmetu v vasi Osečina pri Va-ljevu. Zelo dobro smo se razumeli, še vedno se dopisujemo in obiskujemo. Včasih grem jaz v Srbijo, včasih pa oni pridejo v Lesce. Pri kmetu sem delal kot strojnik pri mlatilnici. Poleti 1941 leta so večkrat prišli v vas četniki in imeli mitinge, na katerih so pozivali v boj za kralja. Drugič so prišli partizani in pozivali ljudi v boj za novo ljudsko oblast. Bih so to časi, ko partizani in četniki še niso bili sprli. Prvi proletarski diviziji sem se priključil 1943. leta. Se spominjate desanta na Drvar? Takrat sem bil komandir 2. čete 3. bataljona 3. krajiške brigade prve proletarske divizije. V naglem pohodu smo drveli proti Drvarju na pomoč vrhovnemu štabu. Zasedli smo položaje nad pečino, v kateri je" bit Tito. Za nami je prišla še šesta lička brigada in tako smo uničili desant.« V MLAKI KRVI Posluša j mo Lojzctove spomine. Bilo je 8. maja 1945. leta, samo nekaj ur pred kapitulacijo Nemčije. Pred Zagrebom se je razvnel ogorčen boj med umikajočim sovražnikom in proletarsko divizijo. Lojze je bil oficir za zvezo v bataljonu. Nemška zaščitnica jih je spustila čisto blizu. Od 78 borcev v predhodnici je ostal živ samo Lojze. »Pred nami smo slišali tanke, ki so se umikali,« se spominja Lojze. »Do Zagreba je bilo samo še 15 km. Vedeli smo, da je nemška vojska v razsulu. Padli smo v zasedo, ki je ščitila umikajoče nemške enote. To je bilo ob petih zjutraj 8. maja, istega dne ob enajsti uri dopoldne pa so naši vojaki vkorakali v osvobojeni Zagreb. V poslednjem, boju sem se ranjen zavlekel v klet neke hiše. Moči so mi pešale. V kleti je ležal mrtev civilist. 36 ur sem bil nezavesten in brez pomoči. Ko sem se osvestil, sem ugotovil, da imam nogo šestkrat prestreljeno, roko pa dvakrat. Nikjer v bližini ni bilo slišati človeka. Bil sem žejen zaradi izgube krvi. Okrog mene je bilo več sodov vina. Na polici sem zagledal kozarce, toda nisem imel toliko moči, da bi se dvignil in snel kozarec. Odprl sem pipo in pil vino iz soda. Končno so me dobili borci 13. hrvaške brigade. Devetega maja 1945. leta so mi v neki koči blizu Zagreba odrezali nogo Ni bilo časa, da bi me peljali v bolnišnico. Zdravil sem se 17 mesecev. V invalidskem domu v Ljubljani sem srečal Marijo, obveščevalko XIV. divizije. Marca 1945. leta je bila ranjena v-nogo. Ker ni mogla bežati, so jo Nemci uJeIi in odpeljali v mariborske zapore. Tam je dočakala svobodo^ Podobna usoda naju je združila. Oba sva vojna invalida. Oba sva bila ranjena 1945. leta. Tisti dan, ko je Nemčija kapitulirala, sem ležal med sodi vina v mlaki krvi. Prvi dan v svobodi pa so me operirali, točno povedano, odrezali nogo. Mladini sporočam: cenite svobodo, kajti svoboda se ne kupuje z zlatom, temveč s krvjo. Bodite hrabri, Če bo kdaj domovina v nevarnosti!« J. Vidic V dnevnih pred prazniki so miličniki na cestah prvega reda ustavljali tovorna vozila in jim prepovedovali nadaljnjo vožnjo. Po 30. aprilu Je namreč stopila v veljavo odredba republiškega izvršnega sveta iz leta 1968, ki prepoveduje tovornim vozilom vožnjo po cestah prvega reda ob sobotah in nedeljah ter dnevih pred prazniki ter v prazničnih dneh. Odredba velja od 1. maja pa do konca turistične sezone — do konca septembra. Zaradi povečanega prometa v tem času namreč tovornjaki s svojo počasno' vožnjo onemogočajo normalen promet, ustvar-ialo kolone Itd. — Foto: F. Perdan SOBOTA — 9. MAJA 1970 Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 11 »Bo! Bo! Bo! Začelo se bo!« Tudi kobariški socialisti govore te dni o dogodkih v mejah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Govore mnogo več kakor o ustanavljanju delavskih sovjetov v italijanskih industrijskih mestih. »Tistim, ki bodo morali z orožjem na barikade, sicer ne bo prijetno. A nekdo mora iti. Tudi jaz sem bul,« govori Jakob o morebitni revoluciji v obeh jadranskih deželah hkrati in seveda tudi o sebi, kakor bi hotel povedati, da je on svojo dolžnost do revolucije že opravil. »No, ja! Bitke na barikadah so samo v velikih mestih,« menijo drugi. »Ne bi rekel,« se ne strinja sodrug Ferdo, »če se revolucija spremeni v državljansko vojno, bodo boji povsod!« Toda take pogovore in ugibanja razbije že 25. aprila črna novica: — V Ljubljani na Zaloški cesti so orožniki streljali v delavstvo. 13 mrtvih, 24 težko in okrog 40 delavcev lažje ranjeno. »To je bdo včeraj,« pravi Štefi in za trenutek pomisli na Bajberla. »Včeraj. Nobenih barikad. Nobene revolucije,« pravi Jakob z glasom, kakor da je že vnaprej vedel, da bo tako ... 12 Buržoazija v kraljevini SHS slavi zmago nad delavstvom. Zelezničarske stavke je konec. Slovensko in jugoslovansko meščanstvo se osvobaja strahu pred revolucijo in sc že čuti gospodar položaja ... — MASA BREZ KULTURE JE ŽIVAL, KI SE DA KROTITI LE Z BAJONETI, KROGLAMI IN VERIGAMI! Tako v .Slovenskem narodu' z zadoščenjem ugotavlja liberalno narodnjakarski slovenski pisatelj Fran Govekar. — Sc bo našel med slovenskimi meščanskimi pisatelji in umetniki kdo, ki bi po svoji umetniški vesti proti takemu poniževalnemu in nečlo-večnemu Govekarjevemu pisanju protestiral? Delavstvo tega Govekarjevega stavka ne sme nikoli pozabiti. Kadar bo zmagalo, bi moral ta stavek karakterizirati nehumanega pisatelja in pod Govekarjevim imenom preiti v slovensko slovstveno zgodovino v opozorilo delavcem, a šc bolj pisateljem. To je podlost, kakršna je v pisateljskem in umetniškem svetu redka. Po podlosti je Govekar podlejši kakor D'An-nunzio! V dno duše sem ogorčen in odslej z vso dušo še bolj, vselej in do smrti na strani revolucionar-' nega delavstva. Kdor sramoti delavstvo in slovenske delovne množice in jih hoče krotiti z bajoneti, kroglami in verigami, nima pravice, da ga slovensko ljudstvo spoštuje in da se šteje za slovenskega pisatelja. Če Govekar zaničuje žrtve Z Zaloške ceste z maso brez. kulture in če ta pokol imenuje uspeh, ki naj bo slovenskim meščanskim strankam napotilo in pouk, kako je treba ravnali v podobnih primerih, naj si tudi slovenski delavci in vsi dru-* gi delovni ljudje, ki po Govekarjevo spadajo v ,maso brez kulture', vzamejo Govekarjev stavek kot opozorilo za vse čase in po zmagi revolucije onemogočijo vse pisatelje, ki bi kot Govekar smatrali devetdeset odstotkov slovenskega ljudstva za maso brez. kulture, za žival, in ki bi si drznili sramotiti delavski boj, delavske žrtve, seme krvi za preporod slovenskega naroda ... »Vidite, tako mi piše o ogorčenju nad Gove-karjem in nad nasiljem nad delavstvom učitelj Stanko Žagar,» kaže Srcbrnič Štefi več strani dolgo pismo, iz katerega ji je prebral odlomek. »Ljudje pravijo poraz? Ne! Revolucionar se s porazi ne sme nikoli sprijazniti! Revolucionar mora nenehno zbirati revolucionarne sile, Imetj posluh za težave in težnje delovnih ljudi, jih poučevati, prepričevati in vzgajati k zavednosti, da bodo začutili nujo po spremembah, po revoluciji. Samo taki bodo pripravljeni na boj in na neizogibne žrtve za njeno zmago.« Štefi posluša Srebrniča, ki jo jc po sestanku načelnikov zadrug povabil k sebi prav zaradi 2a-garjevega pisma, v katerem sporoča pozdrave Štefi in drugim znancem, pa se je pogovor spre-vrgel tudi na druge stvari, predvsem tiste, o katerih Srebrnič zadnje čase nenehno razmišlja. »Žclezničarski štrajk v SHS — poraz? — kakor pravijo. Ne! Udarec pač, a popoln poraz ne!« prihaja Srebrnič med pogovorom do svojih zaključkov. »Udarci, ki prizadenejo delavsko gibanje, so kakor dleto, ki lušči z nas vse, kar ni naše. Samo Kristanove razrahljance poglejte, kako zdaj nočejo imeti rok pri organiziranju štrajka in kako si prizadevajo, da bi pred delavstvom očrnili komuniste, pred katerimi so morali na svojem mariborskem zboru na zahtevo štajerskega članstva kloniti. Brali ste, da je 13. aprila so-calnodemokratska stranka v Sloveniji prenehala obstajati. Vsi jugoslovanski komunisti so sklep mariborskega zbora pozdravili. Kristanov vršiček se je posušil. Sporazum med .Socialistično delavsko stranko Slovenije in razpuščeno socialnode-mokratsko stranko je bil podpisan. Oboji so sprejeli brez pridržkov statut, načela in taktiko Socialistične delavske stranke Jugoslavije — komunistov. Ljubljanski .Naprej' in .Ujedinjenje' naj bi se združila in začela izhajati kot .Rdeči prapor'. Kristan tega sporazuma sicer ni podpisal, a strinjati se je moral z njim. In najbrž bi se še strinjal, ko bi se stavka spremenila v revolucijo in bi si komunisti priborili oblast. 2e po pisanju ,Naprcja' smo lahko sodili, da Kristanov vršiček ni sprejel sporazuma iskreno. Prve dni štrajka je ta list stavkajoče krepko podpiral, terjal je odvzem oblasti Protič-Koroščevi vladi, ki naj bi padla za večne čase: ,Proč z vlado, ki se lahkomiselno igra z interesi ljudstva in države!' smo lahko brali takrat, v ,Napreju'. Rdeči petelin v Kokri Ze med potjo po vijugasti soteski Kokre sem izbirala besede sočustvovanja. Pa mi potem niso hotele na jezik. Morda zaradi presenečenja nad podobo od ognja počrnele domačije med komaj ozelenelimj bregovi. Na kamnite zidove z ostanki ožganih tramov je rosilo. Pred nekaj dnevi je tu gorelo. V nedeljo je bilo toplo, suho vreme, na srečo pa ni pihal veter. Če bi bilo še kaj vetra, potem *bi najbrž ogenj obliznil še hosto takoj zadaj za domačijo. Črn ognjen jezik se pozna na zeleni travi, ko je ogenj skušal doseči gozd, pa so ga ljudje prej Poteptali kar z nogami ali kar je že bilo pri roki. Ognjeni krst nove brizgalne Po pripovedovanju kranjskih poklicnih gasilcev in prostovoljnih gasilcev iz Preddvora je domačija gorela kakor baklja. Brezupno bi bilo upati, da jim bo uspelo pogasiti ogenj, preden bi zublji Pogoltnili leseno ostrešje pokrito z deskami. Dva velika gasilska avtomobila sta nekaj čez osmo uro v nedeljo, 3. maja zvečer, drvela proti domačiji Stanka Polajnarja v Kokri št. 45. Pririnila sta v strm breg s še kar široko cesto. Vodeni curki so zacvrčali Po hiši, hlevu, svinjaku in kozolcu. Vode je zmanjkalo santo enkrat. Tedaj pa so že Prišli tudi prostovoljni gasilci iz Preddvora z novo brizg •! °o. šele pred kratkim so jo tupili. Denar zanjo so nabi- rali po vseh hišah v Preddvoru, Tupaličah, Kokri in drugod. Tudi pri Polajnarju so dali. »Če bi vedel, da nam bo tako kmalu prišla na pomoč, bi gotovo več dal,« je menil mladi gospodar. Morda kar tisti denar, ni ga bilo sicer dosti, na katerega je v naglici pozabil in je zgorel. Ljudje so se borili z ognjem. Nova brizgalna ni zatajila. Voda pa tako veliki bakli, v katero se je spremenila domačija, ni bila kos. Na podstrešju je počilo Ogenj so opazili okoli pol osme ure zvečer. Mladi gospodar, ki jc tudi" lovec v jezerski družini, je imel strelivo spravljeno na podstrešju. Vsi so bili zbrani v kuhinji pri večerji: /ena ter dva otro- ka, oba fantka. Eden je star osem mesecev, drugi dve leti in pol. Ko je počilo, je šel gospodar v vežo in pogledal proti podstrešju. Tam pa je že divjal ogenj. Z ženo sta najprej pograbila otroka. Najmlajšega sta s košaro vred odnesla na cesto, tam sta pustila tudi starejšega. Nato pa sta planila v hišo in skušala rešiti pred ognjem imetje. Fantek pa ni hotel stati na cesti daleč od ognja, tako da ga je žena dobila spet pred hišo, medtem ko je že gorela streha. Odnesla ga je v kakih 60 metrov oddaljeni čebelnjak in ga tam zaprla. V tem pa sta po cesti z mopedom že pridivjala sinova spodnjega soseda, ki sta pomagala nositi iz hiše stvari. Rešili so pralni stroj, šivalni stroj, nekaj ožganega pohištva, nekaj obleke, živino, kokoši itd. Na podstrešju je zgorelo suho meso in slanina. Rjuhe, ki so jih vrgli iz omare skozi okno, so se zaradi vročega zraka takoj vnele in -j zgorele. Posoda je zaradi vročine popokala. Le klet je ostala nepoškodovana in krompir v njej. Svinjak je bil na srečo prazen, le dan kasneje sla j nameravala kupiti prašiče Dve kravi in tri teleta ter oba j konja so še pravočasno odvedli iz hleva, od katerega so ostali le zidovi, »še dobro, da je sedaj pomlad in bo kmalu dovolj trave za živino. Ne vem kaj bi bilo, če bi pogorelo jeseni,« je dejal Polajnar. Brez obu-povanja Polajnar jeva sta si za silo postlala na podu. Enega otroka je vzel k sebi brat s Sv. Ane, drugi fantek je pri sosedu Tišlerju. Zdaj, ko bi se moralo začeti delo na polju, pravzaprav na v breg pripetih njivah strme Kokre, bosta morala obnavljati domačijo. Domačija je bila sicer zavarovana za 15 starih milijonov, vendar pa zavarovalnica odbije pri izplačilu škode vsak kamen, ki je ostal na kamnu. Samo lesa bo treba za obnovo domačije po približni oceni 180 kubikov. Kupiti bo treba novo opravo, ki je sedaj polomljena in požgana, novo posodo, ki so jo v naglici zmetali skozi okno, perilo in obleko, ki je zgorela ali pa je od vode in vročine postala neuporabna. Mislila sem, da bosta Polajnar jeva v obupu sedela med kupi zoglenelega lesa, ki ga je polno dvorišče. Pa ne. Iz svinjaka sta rešila kotel in ugotavljala, da je nepoškodovan. Pogumna sta, ne vijeta rok in ne obupujeta. Na hrstanje zoglenelega lesa pod nogami, ki obiskovalcu požene mrav- ljince v noge, sta se že navadila. »Veste,« pravi Polajnar-jeva žena, »saj ne vem, ali bi se jokala ali kaj.« Vendar mlada žena, poročena sta štiri leta, ve, da od vzdihovanja ne bo zrasel nov dom. Prigarala bosta drugega, morda jima bodo pomagali sosedje, morda skupnost. Oba pravita, da ne bosta odšla s teh bregov Kokre. Vzrok požara O vzroku požara nam je povedal Franc Kramarič pri kriminalističnem oddelku UJV Kranj tole: »Komisija je ugotovila, da je verjeten vzrok požara napaka v dimni napravi. V dimnik je bil vzidan prečni tram, ki je bil sicer ometan. Sčasoma pa je verjetno, hiša je stara, omet odpadel, les se je ob kurjenju se-grel in vnel. Dan poprej je gospodinja pekla kruh v peči in se je verjetno od tega tram tako segrel. Drugi dan proti večeru pa je ogenj izbruhnil.« L. Mencinger GLAS * lp. STRAN Tovariš Ernest Petrič-, član slovenskega Izvršnega sveta, se Je nedolgo tega vrnil s ^tedenskega potovanja po Združenih ameriških državah. Ljubeznivo se Je odzval našemu vabilu. V več številkah bomo priobčili njegov razgovor z našimi sodelavci in tako skušali našim bralcem predstaviti Ameriko. Ameriški farmar Povem naj še tole. Ce je recimo narodni dohodek na glavo prebivalca v ZDA 3000$ na leto, pri nas v Sloveniji pa 1000$, to še zdaleč ne pomeni, da je standard Američana trikrat večji od našega. Velik del tega narodnega dohodka požre vojska, veliki projekti npr. načrt apollo, vlaganja države v infrastrukturo ipd. Človek bi skoraj rekel, da v primeru z njimi mi živimo prek naših možnosti. Kako živi ameriški farmar? Povejte nam, ali ste imeli priliko srečati se s kakšnim kmetovalcem? Povejte nam nekaj o njem. Da, srečal seni sc. To je bilo v Iovvi. Dejal bi, če se spominjam, da je bilo navsezadnje to moje najlepše srečanje v Ameriki. Bil je izredno simpatičen možak. Mož je pred mnogimi leti končal agronomsko fakulteto. Njegov oče in ona sta še leta 1953 imela vsak svojo farmo. Pa se je pokazalo, da sama ni rentabilna niti ena niti druga. Zato je odšel sin v vojsko, kjer je ostal — kot kapetan, komandant rakete titan 2 do nedavnega, oče pa je obdeloval obe farmi. Ko se je vrnil iz vojske, je on začel obdelovati obe farmi, ker se jc oče upokojil. Zanimivo. Naj zapišemo. Danes imajo v ZDA 185,000.000 ha obdelovalnih površin, 28,000.000 plodnih površin še vedno nI obdelanih. V poljedelstvu je zaposlenih več kot 5 milijonov delavcev. Ti imajo 4,657.000 traktorjev, 1 milijon kombajnov, pol milijona ostalih kmetijskih strojev. Prevladuje pridelek koruza in pšenica. Zelo pomemben je tudi bombaž. Pripovedujte, s čim se je ukvarjal »vaša farmar. No, ta mož ima okrog 800 akrov zemlje (328,68 ha). Ima tri otroke, je član upravnega odbora zadruge, občinski mož in član šolskega odbora. Goji prašiče, koruzo in sojo. Letni čisti dohodek njegove farme je 17.000 dolarjev. Pripovedoval mi je, da je delo na farmi zanj ekonomska zadeva, tu naj-bolje zasluži. Farmo bi zapustil, če bi dobil drugje boljši dohodek. Ima dva kamiona, dva osebna avtomobila, traktor in drugo mehanizacijo. Hiša je zelo dobro opremljena. Na farmi dela sam in med sosedi si pomagajo. Imajo skupno zadrugo. Vse ekonomske kazalce njegovega poslovnega uspeha spremlja posebna pospeševalna služba, formirana ob bližnji univerzi (ki jo plača država). Tu mu stalno izračunavajo, kako je izkoristil krmo, ali je njegova proizvodnja rentabilna, kakšna gnojila naj uporablja. On izpolnjuje vprašalnike, ki se elektronsko obdelujejo in dobiva kazalce lastne rentabilnosti in poslovanja. Sojo so v teh krajih pričeli gojiti v zadnjih letih. Zanjo se zanima posebej Japonska, z njo se dobro zasluži. Menda je vse tisto področje nekoč bilo posejano s pšenico. Danes se pšenica ceneje, rentabil-neje prideluje v Kansasu, Teksasu in drugje. V Iovvi pa je najrentabilneje pridelovati koruzo in danes tudi sojo. O njegovi prašičjereji pa samo tole. Prodaja beko-ne, težke 100 do 110 kg. Vsak teden enkrat jih naloži v kamion (goji okrog 500 prašičev) in pelje v Sioux City. Tu prodajo dnevno poprečno po 8000 glav živine. Pa še ena zanimivost. V ZDA ugotavljajo, da zemlja ponekod postaja »utrujena«. Zato mu, če ne posadi na površinah ničesar, država plača tretjino predvidenega pridelka na neobdelanem kosu zemlje. Kaj pa z njegovo strokovnostjo, se izpopolnjuje? Da, ima mnogo revij, ki jih vneto prebira, in tako sledi vsem strokovnim dosežkom. Revije običajno farmarji dobivajo zastonj (pošiljajo jih proizvajalci kmetijskih strojev, gnojil) ali pa jih sami naročajo. Da, te družine, pri katerih sem prebil nekaj dni, se rad spominjam. Prijaznost in domačnost. V popolnem nasprotju je bila z Ameriko, ki sem jo videl sicer, in ki jo je najbolj povzel neki taksist, sicer Filipince. Krilil je z rokami, ko mi je tb pripovedoval. Vo Prešernovih stopinjah (Nadaljevanje) Naše paberkovanje po stvareh, ki so v tej ali oni povezavi z življenjem ali delom prvaka slovenskih pesnikov, pripelje do večkrat prav zanimivih novic. Sicer ne prav velikih in daljnosežnih, a vendarle: kajti vsaktera drobtinica, ki je v zvezi s Prešernom, ima za prešernoljubive svoj poseben čar — mnogim tako ljub, nekaterim nerazumljiv . . . POSLEDNJE ŽELJE Pred leti (natanko: 14. septembra 1966) smo zapisali v Glasu, ko smo pripovedovali o Jerici Podbojevi, neusojeni Prešernovi ljubici »peklenski Jerici«, poročeni z industrijalcem Davidom Molinejem, naslednje sporočilo: »Iz listin, ki jih skrbno hranijo sedanji lastniki nekdanje Molinejeve posesti (Milica Glušič z rodbino — potomka Prešernove »Bohinjske rože«, Mince Miklavčičeve iz gostilne pri »Stari pošti« v Kranju) v Kamniku, je razvidno, da je nesrečna Jelica umrla v Gorici, v nekdanji Via Pittoni na Številki 611.« »V oporoki si je želela, da bi jo pre-peljali v Kamnik in pokopali na Žalah. Ustregli so ji in jo dne 15. januarja 1851 zagrebli v gorenjsko zemljo.« V družini pravnukinje Mince Miklavčičeve pa se je ohranila še zanesljiva tradicija: da si je Jerica Podbo-jeva, hčerka ljubljanske go-stilničarke v »Peklu«, nesrečno poročena žena Molinejeva, v poslednjih trenutkih želela, da bi bila pokopana na Gorenjskem, blizu Prešerna. Preberi, prešernoljub, še enkrat pesem »Sila spomina«, ki konča kot strahotna grožnja iz groba: » ... al' mene po sili pomnila boš ti do zadnjega dne.« Prešeren je zložil to pesem, posvečeno Jerici Podbojevi, že 1. 1843, ko se je prvič srečal z njo. Prešernoslovec dr. Anton Slodnjak je k tej pesmi zapisal »Spoznanje, da je ostal spomin nanj v njenem srcu močan in živ tudi po zakonski zvezi z drugim, okrepi pesnikovo nalomljeno življenjsko zavest do ponosnega prepričanja, da je bil v njunem razmerju on dajajoča sila in ona sprejemajoča.« Na Jeričino poslednjo željo sem se spomnil, ko sem dobil vest iz Notranjske: da je ce-sarsko^kraljevi sodnik v šem-pasu Martin Panjan, ki je umrl dne 31. avgusta 1875. leta, zapisal v svoji oporoki: »Želim biti pokopan blizu Prešerna, mojega prijatelja«. — Res so Panjanovo truplo pripeljali v Kranj in ga pokopali v neposredni bližini pesnikovega groba . . . Seveda bi utegnil imeti tako romantično željo tudi kdo od sodobnih pesnikovih častilcev — podpisani je že eOHE in DESKE. Kranj, Merska cesta 98 2070 Prodam izredno ohranjen l^žen otroški VOZIČEK, 7>arČun, šorlijeva 25, Kranj, 'elefoji 23-662 2071 Prodam dva PRAŠIČA, tež-*a Po 70 kg. Srednja vas 50, Šenčur 2072 Poceni prodam VODNO J-KPALKO (hidrofor) za hiš-"! vodovod. Kastelic, Zg. Bit-nJe 204 2073 j Ugodno prodam nov kroja->*i električni »cik-cak« ŠIVALNI STROJ pffaf. Nunar J(tec, Pristava 31, Tržič 2074 jKupJm do 9 let starega , "NJA, sposobnega za vsa j^ečka de|a Rozman vik- °T. Križe 72 2075 gKupim BETONSKI ME- /»LEc. Pretnar, Podbrezje 0/. Duplje 2076 Kupimo 500 kg SENA. Na- 0v v oglasnem oddelku 2077 Kupim suhe SMREKOVE ^ BOROVE DESKE, 2 ,4, 5, °cm. Pungeršek Jakob, Pot ^ Jošla 7, Kranj 2078 p Kupim traktorski OKO-'A1-NIK in BRANE. Naslov oglasnem oddelku 2079 sKupim POGONSKA KOLSKA za žago, komplet z ležaj i. ^Kačnik Janez, Njivica 2. c8- Besnica 2080 j. Prodam ŠKODO MB 1000, £W»k 1967 za 12.000 din. ^ra"j. Jezerska cesta 122 2081 Prodani MOPED T-12, letnik 1969. Podgoršek Stane, Šenčur 280 1997 Prodam FIAT 1300 ali zamenjam za PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1999 Prodam dvosedežni MOPED. Reševa 18, Kranj 2082 ' Prodam MOPED kolibri na dve prestavi. Mavčiče 55 2083 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1965. Tupaliče 2, Preddvor 2084 Ugodno prodam FIAT 1400. Cerklje 73 2085 Prodam FIAT 1100 R, letnik 1968. Ilovar, Moša Pijade 5, Kranj, telefon 21-457 2086 Prodam AVTO DKVV f 8, v dobrem stanju, za 1200 din. Kržišnik Franc, skofja Loka, Poljanska 22 2087 Prodam MOPED T-12 nov in rabljen, po izbiri. Oma-hen, Nazorjeva 8, Kranj 2088 Prodam karamboli ran AVTO AUDI 60, letnik 1968. Og-Icg možen vsak dan v Bistrici pri Tržiču 112, poleg tovarne Peko 2089 Prodam FIAT 600 D. V račun vzamem moped. Vilfan, Dobropolje 4, Brezje 2090 Odstopam vrstni red za AMI 8. Rok en mesec. Naslov v oglasnem oddelku 2091 Prodam TAUNUS M 12, letnik 1965, prevoženih 40.000 km. Ogled popoldne po 15. uri. Kranj, Staneta Žagarja 18 2092 Stanovanja Poštena uslužbenka išče prazno SOBO za dve leti. Karman Odrič, Tekstilindus Kranj 2093 V Kranju zamenjam DVOSOBNO za TROSOBNO STANOVANJE. MaJič Drago, Kranj, Valjavčeva 8 Opremljeno SOBO in OSKRBO nudim pošteni ženski osebi za pomoč pri hišnih delih. Ponudbe oddati pod »sodobno gospodinjstvo« 2095 Takoj vseljivo ENOSOBNO STANOVANJE v Medvodah prodam starejšemu upokojencu do smrti. Naslov v oglasnem oddelku 2096 Nudim HRANO in STANOVANJE poštenemu dekletu za pomoč v gospodinjstvu eni osebi. Informacije v sredo in četrtek. Premrou Jože, Prešernova 2, Kranj 2097 Posesti Kupim HIŠO z vrtom kjerkoli na Gorenjskem ali zamenjam za svojo v Preddvoru. Erjavec Anton, Preddvor 2098 Kupim enodružinsko HIŠO (lahko starejša) najraje v občini Skofja Loka ali Medvodah. Pavlovič Alojz, Kidričeva 62, Skofja Loka 2099 Kupim HIŠO med Kranjem in Radovljico ali Tržičem, lahko tudi v okolici. Naslov v oglasnem oddelku 2100 Prodam manjšo stanovanjsko HIŠO z vrtom. Cena po dogovoru. Potočnik Marjan-ca, Martinj vrh 29, Železniki 2101 Prodam večje POSESTVO ali polovico, menjam tudi za manjše, 10 minut od avtobusne postaje. Gozdovi zaraščeni, lega sončna, zemlja rodovitna. Zemljišče je lepo in primerno tudi za vikend, prodam ga tudi na drobno. Ponudbe oddati pod »dobra kupčija« 2102 LESENO GARAŽO — gradbeno BARAKO na Planini poceni prodam. Telefon 23-512 Kranj, naslov v oglasnem oddelku 2103 Prodam novo visoko pritlično hišo v bližini Kranja ob cesti z vrtom, ima lft prostorov — sob ali zamenjam za manjšo ali za večsobno stanovanje. Ponudbe oddati pod »vrt« 2104 Kupim srednje starostano-vanjsko HIŠO z večjim vrtom v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2105 Poslovni prostori POSLOVNI LOKAL V KRANJU oddam. Ponudbe s čim točnejšo navedbo dejavnosti poslati pod »najstrožji center« 2106 ADVOKAT IŠČE LOKAL v KRANJU, lahko tudi podnajemniška soba v prvem nadstropju. Ponudbe oddati pod »september« 2107 POSLOVNI LOKAL v KRANJU iščem. Ponudbe oddati pod »center« 2108 V redno zaposlitev sprejmem DELAVCA za cemen-tarsko stroko. Kavčič Rudi, Polica 14, Naklo 2005 Službo dobita dva KUHARJA ali KUHARICI in dve POMOČNICI. Plača: kuhar 2000 din, pomočnica 1300 din. Resni interesenti naj pišejo na naslov Francka Rihtar, Rateče - Planica 9 2006 Iščem PASTIRJA za Bode-ško gmajno. Interesenti naj se zglasc pri Kralju, Bode-šče 29, p. Bled 2007 Iščem mlajšo upokojenko za varstvo 7 mesecev starega otroka na deželi. Možno stanovanje, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2109 Sprejmem VAJENCA za mizarsko obrt. Svetel j Jože, mizar, Šenčur 2110 Takoj sprejmem POMOČNIKA ali pomožnega DELAVCA za avtokaroserijska dela. Jože Legat, avtokaroseri ja, Naklo 132 2111 KEMIČNA ČISTILNICA »PRI PETELINU«, Kranj, Cankarjeva 16 (Mohorjev klanec) išče SODELAVKO, izobraženo, pridno in vestno žensko med 30 in 40 letom starosti. Podrobne informacije se dobijo v obratu. Nastop zaposlitve je možen takoj. Preizkusna doba obvezna. 2112 Iščem DELAVCA za cemen-tarsko obrt. Drašler, Kranj, Staneta Žagarja 52 2121 Ženitve KMEČKO DEKLE srednjih let želi Spoznati poštenega fanta od 38 do 48 let. Ponudbe oddati pod »prijeten dom« 2113 Katera bi se hotela poročiti s 40-letnim, dobro situiranim ki ima stanovanje ali gotovino, da se vknjiži v mojo novo hišo. Ponudbe poslati na upravo pod »dom« 2114 Ostalo ROLETE lesene, plastične, žaluzije naročite zastopniku špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 70-046. Pišite, pridem na dom 1761 KOTLE za ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že prek 40 let KAPELJ VILJEM, bakrokotlarstvo Ljubljana, Aljaževa cesta 4 - Šiška 1956 ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV — podružnica Tržič priredi enomesečni tečaj za pridobitev C, E in D kategorije voznika motornih vozil. Vse informacije dobite in prijave sprejema vključno do 15. maja 1970 tajnik društva Jože Goričan, Ro-čevnica 35. Tržič 1957 IZDELUJEM vse vrste KLJUČEV in popravljam ključavnice. Radikovič Franjo, Kranj, Jahačev prelaz 1 (za Merkurjem). Se priporočam! 2115 Opozarjam vse, ki bi karkoli posodili ali kupili od tov. Rogač Nežke, začasno stanujoče pri Jagodicu Jvanu, Marice Komanove 25a, Šentvid nad Ljubljano, da nisem plačnik nastalih dolgov. Rogač Tone, šobčeva 27, Lesce 2116 PREVZAMEM vsa ZIDAR-SKA DELA. Mazrek Med/.id, Naklo 179 2117 Bratu BOLKA MILANU, ki je na služenju vojaškega roka v Ilirski Bistrici, za 20» letnico iskreno čestita sestra Francka z družino 2118 Prireditve GOSTIŠČE pri JANČETU iz Srednje vasi vas vabi v soboto na ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel FRENKY. Vabljeni! 2119 GOSTILNA CRNGROB OBVEŠČA, da je gostinski lokal odprt vsak dan od 10. do 23. ure. Vsako soboto PLES. Zabaval vas bo kvintet RUDIJA JEVSKA, za hrano in pijačo pa bosta skrbela Gantar Silva in Pavle 2120 V skladu s 1. odstavkom 33. Člena zakona o organih za kaznovanje prekrškov (Uradni list SRS, št. 13/66) komisija za volitve ln Imenovanja skupščine občine Kranj razpisuje dve delovni mesti sodnikov za prekrške Kandidati morajo izpolnjevati razpisne pogoje določene z zakonom o organih za kaznovanje prekrškov. Razpisni rok velj? 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo vloge, kolkovane z 1,00 din, življenjepis in dokazila o strokovni izobrazbi ter delovnih izkušnjah na naslov: Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj, Kranj, Trg revolucije 1. Delovna skupnost delovne enote tiskarna ČP Gorenjski tisk Kranj vabi k sodelovanju 3 strokovnjake z visoko šolsko izobrazbo za delo v tehničnem in komercialnem sektorju željene smeri izobrazbe: dipl. ing. arhitekt dipl. ing. strojništva dipl. ing. kemije dipl. ekonomist Vloge z dokazili o izobrazbi in podatki o dosedanjih zaposlitvah je treba vložiti do 20. maja 1970 v tajništvu podjetja Kranj, Ulica M. Pijade (nasproti sodišča). Nastop dela je možen takoj ali pa po dogovoru! . Na Cesti maršala Tita na Jesenicah se je v torek, 5. maja, pripetila hujša prometna nezgoda Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Anton Noč z Jesenic je z neprimerno hitrostjo vozil po cesti od Potokov proti Jesenicam. Ko je pripeljal na Cesto maršala Tita, je njegov avtomobil začelo zanašati, tako da je zapeljal na levo stran ceste in .tam trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozila Zofija Pust iz Kranja. Voznica Pustova si je v nesreči zlomila roko. Tudi sopotnici v avtomobilu Neža Alič iz Škofje Loke in Frančiška Dacar iz Zvirč sta bili huje ranjeni, škode na vozilih je za 7500 din. Zahvala Ob bridki izgubi naše ljubljene hčerkice, sestrice in vnukinje Mihelce Stare se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za tolažilne besede, vsem sosedom za pomoč, enako Novakovim. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: atek, mamica, sestrica Marija in družina Petrovčeva Hrastje, 2. maja 1970 Neznano truplo ob jezeru V ponedeljek, 4. maja, je delavec komunalnega podjetja na Bledu našel v zavetju pod cesto, ki pelje ob jezeru proti Milnem neznano truplo ženskega spola. Komisija je ugotovila, da je truplo že delno mumificirano in jc moralo ležati tam že dlje časa, žensko so našli ležečo na desnem boku in pokrito s plaščem. Ob sebi je imela odprto žensko torbico, v kateri je bila slika dojenčka. Pokojnica je stara od 30 do 40 let. Pri obdukciji ni bilo najti na truplu znakov nasilja. Pokojnice še niso prepoznali. Domnevajo sicer, da bi bila lahko doma }z Zg. Gori j, vendar trdnejših dokazov za identifikacijo še nI. Zaradi izsiljevanja prednosti se je v četrtek, 7. maja, dopol' dne pripetila prometna nezgoda na cesti med Kranjem i* Kokrico. Voznik osebnega avtomobila Anton Perčič iz Povelj je s stranske poti pripeljal pred avtomobil Antona Gorjanca iz Predoselj, ki je vozil iz Kranja proti Kokrici. Pri trčenj« je bil huje ranjen sopotnik v Perčičevem avtomobilu Jož« Perčič. škode na avtomobilih je za 9000 din. L. M. . Zahvala Ob težki in boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, brata, strica in tasta Janeza Pravsta iz Orchka se zahvaljujemo vsem svojcem, sosedom, pevcem in znancem. Posebna zahvala za pomoč v času njegove bolezni dr. Ivanu Hriberniku, g. kaplanu za spremstvo na njegovi zadnji poti ter sosedom za nesebično pomoč v najtežjih urah. Zahvaljujemo se vsem sodelavcem v obratu I in II Tekstilindusa za podarjene vence in izrečena sožalja, tov. Rozmanu za ganljive besede ob odprtem grobu ter vsem, ki ste mu podarili vence in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala. Orehek, 30. aprila 1970 žalujoča družina Pravst Zahvala Za vedno nas jc zapustil mož, oče, stari oče, stric in tast Karol Peric kovač v pokoju iz Naklcga Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje, č. duhovščini, pevcem, dr. Novaku in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu daro-magali. žalujoči: žena, sin in hčere z družinami ter drugo sorodstvo Naklo, 1. maja 1970 Dotrpela je naša mama, babica in prababica Rozalija Kobi v svojem 97. letu starosti. Pokopali smo jo 1. maja na kranjskem pokopališču. Vsem znancem, prijateljem, sorodnikom, pevcem in č. duhovniku iskrena hvala za spremstvo na njeni zadnji poti in za poklonjeno cvetje. V imenu vseh sorodnikov družina Kobi Kranj, 6. maja 1970 Zahvala Ob bridki izgubi naše ljube žene, mame, babice, prababice, sestre in tete Marije Kuster roj. Fende se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Vsem, ki so ji prinesli vence in cvetje, lepa hvala. Iskrena zahvala tudi dr. Žgajnarju in dr. Sajovicu, ki sta ji med njeno boleznijo lajšala bolečine. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: mož, sinova, hčerke, brat in sestri z družinami Olševek, Visoko, Srednja vas pri Goricah, Kranj, dne 5. maja 1970 Zahvala Ob prezgodnji smrti našega moža, očeta, sina, brata in svaka Janeza Pajerja šefa strojnega vzdrževanja grad. podj. »Sava« Čutimo dolžnost, da se zahvalimo dobrim sosedom, darovalcem vencev, govornikom in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno smo hva-" ležni tudi pevcem in vsem sodelavcem, ki so nam izrekli sožalje ali kakorkoli pomagali. žalujoči: žena, hčerki, mama, sestra in drugo sorodstvo Jesenice, 5. maja 1970 Zahvala Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Franca Trilarja železniškega upokojenca čutimo dolžnost, da se zahvalimo dobrim sosedom, darovalcem vencev in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, pevskemu zboru upokojencev iz Kranja in g. župniku iz šmartna. Vsem skupaj Se enkrat najlepša hvala. žalujoči: žena, sinova in hčere z družinami ter drugo sorodstvo Drulovka, 7. maja 1970 Sporočamo, da je po kratki bolezni umrl naš oče, stari oče, tast Miroslav Šimenc Češnjevek 10 Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 10. maja, ob 9. uri izpred hiše žalosti, Češnjevek 10, na pokopališču v Cerkljah. žalujoči: sin Peter, hčerke Mici; por. Težak, Cilka, Ančka; por. Prezelj z družinami, Ivanka, jute Tinka in drugo sorodstvo. Šentvid, Kranj. 8. maja 1970 Pogovor tedna Jože Zupan: Poslej še večji uspehi Na drugi dirki za državno prvenstvo v molokrosu, ki je bila minulo nedeljo v Podljubelju, je v vseh treh vožnjah premočno zmagal 24-letni avtomehanik Jože Zupin. Doma je iz Pšate pri Cerkljah, tekmuje pa za AMD Tržič. Trenutno je zaposlen v Zahodni Nemčiji in mora za vsako dirko v Jugoslaviji prevoziti na kraj tekmovanja najmanj 800 km. $ Kdaj ste se začeli ukvarjati z motokrosom? »že od mladih nog so me privlačevali jekleni stroji. Leta 1962 sem se kot član AMD Cerklje udeležil prvega tečaja za motokrosiste v Podljubelju. Med 30 tečajniki sem bil eden boljših in od tedaj dalje sem redno nastopal.« 0 Vaši uspehi? »Vsekakor sem najbolj vesel prvega mesta na sobot-' nI dirki in četrtega za pokal Karavank, kjer smo Jugoslovani po petih letih prvič osvojili točke. Lani pa sem na dirkah za državno prvenstvo dosegel šesto mesto.« # Želje? »Da bi tudi Jugoslovani uspešno startali na mednarodnih dirkah in da bi na vseh dirkah za državno prvenstvo uspešno vozil svoj motor CZ.« D. Humer Ljubljanska conska rokometna liga — moški Duplje za petami Radečam Ekipa Dupelj je poleg Radeč najbolj resen kandidat za t prvo mesto v ljubljanski conski rokometni ligi. Rokomctaši iz Dupelj so sicer na lestvici trenutno na drugem mestu z dvema točkama zaostanka, vendar vse kaže, da bodo dohiteli vodeče Radeče. V zadnjih dveh kolih so Dupljanci pobrali ves izkupiček. Dobro se drži v ligi tudi ekipa Križ, medtem ko so Veterani nekoliko popustili, ekipa Radovljice pa se bo Po vsej priliki selila v gorenjsko ligo. Rezultati: 16. kolo — Šentvid : Duplje 8:9, Križe : Hrastnik 13:9; 17. kolo — Veterani : Hrastnik 14:14, Mokorc : Križe 21:18, Duplje : Usnjar 21:16. Po 17. kolu so Duplje na drugem mestu, Križe na sedmem, Veterani na osmem in Radovljica na .12. oz. zadnjem mestu. J. Kuhar Gorenjska nogometna liga Jesenice:Kranj 3:0w.o. V 16. in 17. kolu gorenjske nogometne lige je bilo doseženih j Več nepričakovanih rezultatov. Nogometaši Kranja niso prišli na igrišče na Jesenice in so tako jzgubili srečanje brez borbe. I Zaradi tega so dokončno odpadli iz konkurence za prvaka. Za prvo mesto se bosta poslej potegovala le še Tržič in j Jesenice. Rezultati: 16. kolo — Kropa : Predoslje 10:0, Podbrezje : Trboje 2:2, Tržič : Lesce B 10:1, Železniki : Šenčur 6:1, Preddvor : Naklo 0:5, Jesenice : Kropa 4:1 (zaostala tekma); 17. ; kolo — Šenčur : Preddvor 3:1, Naklo : Tržič 3:5, Trboje : Kropa 7:2, Predoslje : Kranj 0:1, Lesce B : Podbrezje prelo- i Ženo. Anton Česen — prvi rekorder Lestvica: Tržič 15 Jesenice 15 Kranj 16 Železniki 14 Šenčur 15 Trboje 16 Kropa 14 Predoslje 16 Podbrezje 14 Naklo 15 Preddvor 15 izven konkurence Lesce B 16 13 1 1 74:21 27 13 e 2 87:18 26 13 0 3 66:24 26 3 5 4 46:35 15 5 4 6 33:36 14 6 2 8 38:64 14 5 2 7 44:46 12 4 2 ie 24:66 10 4 1 9 29*7 9 2 3 10 23:49 7 3 1 u 15:55 7 5 1 10 32:72 U P. Didič ' Sindikalno prvenstvo Kranja v kegljanju Več kot 300 kegljačev je nastopilo na četrtem letošnjem sindikalnem prvenstvu Kranja v kegljanju. V obeh konkurencah so osvojili prvo mesto kegljači Elektra. Najboljši posamični rezultat je zabeležil Dolinar (Elektro) 448 podrtih kegljev. Rezultati: disciplina 6x100 lučajev: 1. Elektro 2565, 2. Tekstilindus 2509, 3. Iskra 2448, 4. Borec 2369, 5. Iskra B 2353 itd. — borbene igre — 1. Elektro 422, 2. Iskra 369, 3. Tekstilindus 365, 4. Merkur 356, 5. Živila 350 itd. P. Didič Presenečenje v Kranju Rokometašice Kamnika, ki so še vedno na zadnjem mestu, so v minulem kolu nepričakovano, vendar zasluženo premagale ekipo Kranja na igrišču v Stražišču. Rezultati: Kranj : Kamnik 12:15, Borec : : Šešir 16:10, Slovan B : Kranjska gora 24:9. V vodstvu je še vedno Slovan B, drugi je Kranj, Sava je četrta, šešir peti, Kranjska gora šesta, Kamnik pa je na zadnjem , mestu. J. Kuhar Šah Slabi uvrstitvi Med prvomajskimi prazniki je bilo v Ljubljani šahovsko prvenstvo Slovenije za pionirje. Med 14 starejšimi pionirji se je Kranjčan Srečko Jeras (OŠ Lucijan Seljak) uvrstil v svoji skupini na 9—11. mesto. Pri mlajših pionirjih pa je dosegel še slabši uspeh Lebar, ki je zbral le dve točki in s tem tudi predzadnje mesto. F. štagar KK Bled v Afdovščini Na tradicionalnem prvomajskem kriteriju po ulicah Ajdovščine so prvič v tej disciplini nastopili tudj- blejski kolesarji, ki so se kljub pomanjkanju izkušenj lepo od: re/ali. Rakuš deli 3.—5. mesto, Mužan je bil 7., Maršič 10. in Knafljič 11. Pri članih je zmagal Kranjčan Hvasti (Part. Bgd). osmi pa je bil Denko (Bled), kateremu zaradi njegove prizadevnosti Grand-ho-tcl Toplice, kjer je fant zaposlen kot natakar, omogočajo dirkati tud; v nedeljah, čeprav je v tem času na i več dela. A. P. Za L maj je bil v Kranju na novem štiristeznem avtomatskem kegljišču Stari Ma-yr otvoritveni turnir, na katerem je nastopilo okoli 120 kegljačev. Kegljišče je odprl najstarejši kranjski kegljač Jože Bitenc, ki je bil hkrati zmagovalec tekmovanja med gosti. Ob otvoritvi kegljišča sta nastopili tudi ekipi kegljačev Triglava in Gradisa. Mladi re-prezentant Anton Česen je postal prvi rekorder kegljišča. V disciplini 100 lučajev je dosegel izvrsten rezultat 494 podrtih kegljev. Rezultat dvoboja Triglav 3569 (Bregar 430, Česen 494, Kordež 414, Stare 453, ing. Prion 470, Jereb 400, Vehovec 467, Turk 441) Gradiš 3504 (najboljši Janša 486). P. Didič Gorenjska rokometna liga — I. razred Kamnik že prvak? Sodeč po rezultatih zadnjih dveh kol bo ekipa Kamnika zanesljivi udeleženec kvalifikacij za vstop v ljubljansko consko rokometno ligo. V 14. kolu so Kamničani s Selcami v gosteh z odlično igro visoko zmagali in osvojili verjetno odločilni točki. Ekipa Zabnice je izpadla iz konkurence za vrh tabele, saj je po porazu, s Šeširjem na domačem igrišču izgubila še tekmo s povprečno ekipo Kranj B. Omeniti velja visoko zmago Save v Tržiču, kjer je igralec Save Zorman, dosegel 18 zadetkov in tako še krepkeje povedel na listi strelcev. Moštvo Kr. gore je spet izgubilo tekmo s 5:0, ker iz neznanih razlogov nj dopotovalo v Skofjo Loko. REZULTATI: 13. kolo — Kr. gora : Sava preloženo, Kamnik : Jesenice 5:0, Kranj B : Selca 12:19, Žabnica : Šešir 15:21; 14. kolo — šešir : Kr. gora 5:0, Kranj B : Žabnica 26:18 (9:8), Selca : Kamnik 15:26 (6:15), Tržič B : Sava 9:39 (4:24). Lestvica: Kamnik 12 lt 0 1 282:178 22 Šešlr 13 9 2 2 198:145 20 Žabnica 13 9 0 4 225:232 18 Selca 12 7 2 3 220:177 16 Kranj B 13 6 0 7 247:233 12 Sava 11 3 0 8 214:223 € Jesenice 12 3 0 9 169:197 4 (-2) Kr. gora 10 3 0 7 143:205 4 (-2) Tržič B 12 1 0 11 127:243 F. 0 (-2) Porenta Gorenjska rokometna liga — II. razred Storžič še vedno brez zmage V 13. in 14. kolu je bilo odigranih nekaj zanimivih tekem. To velja predvsem za tekme Dijaški dom : Selca B, Krvavec : Križe B in Selca B : Kamnik B. Prva se je končala neodločeno, ostali dve pa z zmago gostujočih ekip. žalostno je dejstvo, da se ekipa šešir B, kot domačin ni mogla pravočasno zbrati za tekmo in so tako gostje osvojili točki brez tekme, kar je obsojanja vredna poteza mladih loških rokometašev. REZULTATI: 13. kolo — Duplje B : Storžič 28:8, Kamnik B : Radovljica B 21:10, Dij. dom : Selca B 15:15, žabnica B : šešir B 19:14, Krvavec : Križe B 22:23; 14. kolo — šešir B : Duplje B 0:5, žabnica B : Dij. dom odloženo, Selca B : Kamnik B 7:15, Križe B : Storžič 21:14, Radovljica B : Krvavec 30:5. Lestvica: Kamnik B 14 11 1 2 274:195 23 Dij. dom 12 10 1 1 243:169 21 Križe B 14 10 1 3 249:209 21 Radovljica B 14 9 0 5 196:163 18 Selca B 13 6 1 6 234:156 12 <- -l) Žabnica B 13 6 0 7 195:220 12 Krvavec 14 5 0 9 178:205 10 Duplje B 13 5 0 8 178:175 9 (- -1) Šešir B 14 3 0 11 153:245 S (- -1) Storžič 13 0 0 13 121:260 0 F. Porenta Vsa popravila ur vam hitro in kvalitetno opravi urarski servis poslovalnice EH|2| URA — KRANJ mSi »'j irtJa Za obisk se priporoča urarski servis KRANJ prod. URA - Kranj GLAS sobota — 9. maja oto Povsod prisrčen sprejem V torek in sredo je letošnja jubilejna štafeta mladosti s pozdravi in najboljšimi željami predsedniku Titu za 78. rojstni dan potovala po Gorenjski. Povsod so ji pripravili prisrčen sprejem. V Kranju so štafeto pričakali v domu JLA, potem je nadaljevala pot v Tržič in naprej pod gorami v Begunje in Radovljico. V Radovljici so štafeto sprejeli pred hotelom Grajski dvor. V sredo zjutraj je potem nadaljevala pot proti Jesenicam, kjer je bila osrednja slovesnost pred spomenikom ob železniški postaji. Od tod so štafeto ponesli proti Mojstrani, kjer se ji je pridružila planinska štafeta s Triglava. Zadnji, ki so letošnjo 25. štafeto pozdravil] na Gorenjskem, so bili mladinci v Kranjski gori. Od tod so jo potem s helikopterjem prepeljali v Bovec. A. 2. Mladinci na Češkoslovaško ll-članska delegacija, sestavljena iz predsednikov mladinskih aktivov in članov predsedstva občinske konference zveze mladine v Radovljici je včeraj (petek) odpotovala na sedemdnevni obisk na Češkoslovaško. Obiskali bodo Prago in Karlovve Vari. Vrnili bodo obisk mladincem iz Šraubarne Lipčice, ki so bile lani rta obisku v Radovljici. Delegacijo vodi predsednik občinske konference ZM Tone Kapus. A. Z. KRANJ Največja izbira pohištva in druge stanovanjske opreme! Specializirana trgovina Kranj, Koroška 35 DEKOR vam nudi najkvalitetnejšo stanovanjsko opremo priznanih tovarn pohištva, zaves, preprog, oblog za tla in posteljnine. Konkurenčne cene % Brezplačna montaža # dostava na dom. Za obisk se priporoča Kokra prodajalna DEKOR — Kranj Skupščina imenovala iniciativni odbor Po razpravah na skupščini občinske zveze kulturno-pro-svetnih organizacij, na sekciji za kulturno-prosvetna vprašanja pri občinski konferenci SZDL, v sindikatih, na občinski konferenci socialistične zveze itd. je v sredo popoldne o kulturni problematiki v radovljiški občini oziroma o pripravah za ustanovitev kulturne skupnosti razpravljala tudi radovljiška občinska skupščina. Predsednik občinskega sindikalnega sveta in republiški poslanec Jože Bohinc je odbornike uvodoma podrobno seznanil s pripravami za sprejem zakona o kulturnih skupnostih. Vzporedno z razpravami o osnutku republiškega zakona pa že nekaj časa potekajo razprave o ustanovitvi kulturne skupnosti, o financiranju in problematiki kulturne dejavnosti tudi v občini. V prihodnje bodo nekatera razvojna vprašanja še proučili, da bi tako v na novo ustanovljeni skupnosti lahko združili vse oblike združenega oziro- Bled je pripravljen na sprejem turistov ma družbenega dela v občini. Tako bodo še posebno skrbno preučili, kdo vse naj bi bil zastopan v kulturni skupnosti. V radovljiški občini je namreč 17 kulturno-prosvet-nih amaterskih organizacij, nadalje so 3 samostojne kulturne skupine, muzeji in knjižnice itd. Posebej se bo treba opredeliti tudi glede delavske univerze in glasbene šole. Dosedanje razprave o teh dveh ustanovah kažejo, naj bi jih tudi v prihodnje financirala temeljna izobraževalna skupnost v občini, pri čemer pa bi bilo izločeno financiranje kulturnih programov. Le-te naj bi prevzela kulturna skupnost. To pa so le nekatera vprašanja, kajti pri dokončnem dogovoru oziroma ustanovitvi bo treba upoštevati, da v amaterski kulturni dejavnosti v občini dela veliko občanov. Oba odbora občinske skupščine sta v sredo sprejela predlog, da se v občini ustanovi kulturna skupnost in imenovala tudi iniciativni odbor. A. Ž. Z majem se začno parkirni prostori na Bledu polniti. Zadnje dni je med gosti največ Holandcev, med prazniki pa je bilo na Bledu precej tudi italijanskih turistov. Vse kaže, da se je blejska turistična sezona le začela. Večina tujih gostov je tudi le potrdila rezervacije za letošnjo sezono. Pletnje pripravljene čakajo ob obali, da prepeljejo turiste na otrok. Tudi »fiakar-ji« trdijo, da sezona le koraka na Bled, čeprav se morda vreme zadnji teden ni posebno izkazalo. Za letošnjo sezono je na Bledu pripravljenih kar pre- cej prireditev. Med njimi bo najbrl zelo obiskana mednarodna javna radijska oddaja v Kazini, na kateri bo sodelovala tudi italijanska pevka Rita Pavone. V maju se bo na Bledu začel festival jugoslovanske TV, trajal pa bo do 8. junija. Zadnji dan maja bo okoli Blejskega jezera kolesarska dirka, v kateri se bodo pomerili kolesarji slovenskih klubov. Tudi za zabavo so Blejci letos poskrbeli kar zgodaj. V začetku maja so v Park ho-telu odprli prenovljeni bar. Za barski program zatrjujejo, da je kvaliteten, kot po- sebna »privlačnost« bara pa naj bi bile natakarice oblečene po vzoru ameriške revije Plavbov. Za glasbo skrbe češki Kristali. V maju bo ples vsako soboto in nedeljo v Kazini, glasbo pa imajo tudi v baru hotela Golf. Bled čaka na svoje goste. Na sončnih terasah hotelov in restavracij so se že pofa-vili stoli, trgovci so preuredili izložbe, pa tudi mali golf je že odprt. Med prvomajskimi prazniki je prišel v kamp v Zaki tudi prvi gost. Neki hladnega vremena vajeni Anglež je prenočil pod šotorom. M. Kunšič NOVO IMA TRŽIŠČU ZMRZNJENA ŽELE NJAVA 2IVIL.A.