PoMn) orad Mm Cetovet — Vertagtpottamt M!t Ktagentur! tihnjn w Ce!owto — Erothotnungoori Ktagontort Posamezn) )xvod 1.S0 Ut., mesečna naročnina ! Mtingov P. b. b. Enotnost, trdnost in razcvet na temeijih sociaiističnega samoupravijanja V Beogradu }e prejšnji (eden — kakor smo v našem iistu ie poro-čaii — zaseda! X. kongres Zveze komunistov Jugosiavije. Po večdnevnih razpravah na ptenarnih zasedanjih in v komisijah je kongres iz-giasovai vrsto resoiucij, ki vsebujejo oceno ter smernice in staiišča k najraziičnejšim vprašanjem notranjega razvoja Jugosiavije in k perečim mednarodnim probiemom. Kongres je izvoiii novo vodstvo ZKJ, predvsem pa je bii Josip Broz Tito sogiasno izvoijen za predsednika z neomejenim mandatom. Ta pomembni zbor avantgarde jugosiovanskega poiitičnega živ-ijenja so spiošno oceniii kot kongres enotnosti in revoiucionarne odioč-nosti. To je v svojem zakijučnem govoru poudari) tudi predsednik Tito, ki je dejai, da je pomen tega kongresa v tem, .da je enodušno podpri našo revoiucionarno usmeritev v boju za odiočiini poiožaj deiavskega razreda in samoupravno združenega deia, za nadaijnjo krepitev enakopravnost), bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, za že večjo uveijavitev nate neuvrščene zunanje poiitike, za okrepitev voditne družbene vioge zveze komunistov — z eno besedo: za enotnost, trdnost in za nadaijnji vsestranski razcvet SFRJ na temeijih samoupravijanja". ______________________________ iz Avstrije se je kongresa udeležila delegacija KPA, ki jo je vodi) Erwin Scharf. V svojem pozdravnem govoru je spomnil na čvrsto in nepozabno povezanost, ki je obstajala med avstrijskimi in jugoslovanskimi antifašisti v skupnem partizanskem boju proti nemškotaši-stični agresiji. Dejal je, da sta razvoj in graditev socializma v Jugoslaviji vzbujali v Avstriji zmeraj zelo živo zanimanje. Toda tudi sovražniki socialistične Jugoslavije so bili v Avstriji zmerom delavni, je menit Erwin Scharf, v zadnjih mesecih, ko je ZKJ začela novo obdobje socialističnega razvoja in si zastavila nalogo krepiti svojo vodilno vlogo, pa so to delovanje še bolj okrepiti. .izzivanja, usmerjena proti Jugoslaviji, so šla vštric, z roko v roki z nepopustljivim stališčem do slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji," je posebej naglasi) vodja Prostava ob 500-!etnici kmečkih puntov na Siovenskem V soboto 15. junija bo ob 10. uri dopoidne na ijubijanskem gradu osrednja prosiava 500-LETNiCE KMEČKiH PUNTOV NA SLOVENSKEM v okviru katere bo odkrit monumentaien spomenik vsem kmečkim puntarjem. Te osrednje prosiave vsega stovenskega naroda se bomo ude-iežiii tudi koroški Siovenci. Za udeiežence bo vozii avtobus iz Podjune preko Jezerskega, drugi avtobus pa iz Ziije preko Gur čez Ljubeij v Ljub-ijano. interesente prosimo, da udeiežbo pravočasno prijavijo na nasiov Zveze siovenskih organizacij v Ceiovcu, Gasometergasse 10, teiefon (0 42 22) 32 5 50, kjer bodo zvedeti nadaijnje podrobnosti. Vabimo pa tudi iastnike osebnih vozii, da se pridružijo izietu v Ljubijano ter vzamejo seboj še svoje sosede in prijateije. Zveza stovenskih organizacij na Koročkem Tudi UVP-jevski kandidat se je predstavil na Koroškem Zeio obširno je bilo na kongresu dvome v njeno neuvrščeno zunanjo delegacije KPA. .Socialdemokrat- Dobra dva tedna po socialistič-govora tudi o zunanji politiki in v politiko in socialistične samouprav- ska vlada naše dežele se boji od- nem kandidatu dr. Kirchschlagerju tej zvezi še posebej o vlogi, ki jo ne notranje odnose. .Naši politiki, ločno upreti tem pojavom in celo je ta teden obiskal Koroško tudi v tem okviru pripisuje Jugoslavi- ki temelji na prepričanju, da so na- kaže pripravljenost popuščati nem- predsedniški kandidat UVP, inns-ja narodnim manjšinam. To vlogo rodnosti most med narodi in da je škim šovinističnim silam na Koro- bruški župan dr. Luis Lugger. V je nedvoumno orisal že predsednik zato treba spoštovati nacionalne škem in Štajerskem." V nasprotju s treh dneh je obiskat celo vrsto kra-Tito v svojem uvodnem poročilu, pravice narodnosti, postavljajo na- tem — kakor je dejal Erwin Scharf jev ter se povsod priporoči) vsem ko je naglasil, da so narodne sproti politiko, češ, da so nacional- — pa KPA v akcijskem programu, manjšine mostovi, ki naj zbližujejo ne manjšine nepotrebno zlo, ki se sprejetem na zadnjem partijskem narode ter prispevajo k prijatelj- ga je treba čimprej otresti. Na to kongresu, odločno terja popolno iz-stvu in sodelovanju med državami opozarja tudi položaj naše manj- polnitev določb državne pogodbe, njihove narodne pripadnosti in ti- šine na Koroškem. Vzporedno s vključno s 7. členom, ki jasno med-stimi, ki so zdaj njihova domovi- tem pa se pojavljajo pritiski na Ju- narodnopravno navaja pravice na; zato jim je treba zagotoviti po- goslavijo, ki pomenijo neposredno slovenske in hrvaške manjšine v polno enakopravnost in svoboden ogrožanje svetovnega miru " Avstriji, vsestranski razvoj. plastem prebivalstva, z .očetovskim" zagotovilom, da bo kot morebitni zvezni prezident imel razumevanje za težnje in želje vsakogar. Celo za slovensko narodnostno skupnost in njene probleme je našel nekaj trenutkov in nekaj besed. KONGRES ZKJ POUDARiL V RESOLUCU!: v sosednih je interes in skrb vse jugosiovanske skupnosti Samo so te besede izzvenele dokaj čudno, ko je v zvezi z zako- tej zvezi še posebej o vlogi, ki jo ne notranje odnose. .Naši politiki, ločno upreti tem pojavom in celo je ta teden obiskal Koroško tudi nom o dvojezičnih napisih menii: ,Če kakšen zakon ni izvedljiv, je naloga zvezne vlade, da predloži nov zakon, ki ga bodo vsi sodržavljani razumeti in priznali in pri katerem bo zagotovljeno soodločanje prizadetega prebivalstva." Ali bo torej kot najvišji čuvar zakonitosti enostavno ovrgel vsak zakon, proti kateremu bi oponirai del prebivalstva? Tudi tedaj, če bo .odpor" takšen, kakršen je bii in kakor je nastal zaradi dvojezičnih napisov? Potem je vsekakor težko verovati njegovemu pozivu, ko je dejal: .Čuvajmo se tistih, ki kršijo zakon!" Zloglasni pogromi nacionalističnih in neonacističnih vandalov proti dvojezičnim napisom so bili brez dvoma edinstvena demonstracija kršenja zakonov in negiranja pravnega reda. Le-teh pa dr. Lugger gotovo ni mislit, kajti sicer ne bi mogel zatrjevati, da .je domovinska zvestoba Korošcev zgledna za vso Avstrijo", ko pa je vendar splošno znano, da so uradni dvojezični napisi leta 1972 padali prav v imenu te .domovinske zvestobe". V zadostni .distanci" od .vročih tal* je k manjšinski problematiki zdaj na tiskovni konferenci na Dunaju spregovorit tudi socialistični kandidat dr. Kirchschlager. Od sedanjega dela treh komisij (ali je tmel v mislih tudi že .koroško omizje"?) pričakuje zmanjšanje čustvene vznemirljivosti, potem pa bi morata skupaj z ukrepi za pospeševanje manjšine biti možna tudi popolna izpolnitev državne pogodbe. Vendar pa je takoj dodal, da manjšinskih problemov ni mogoče rešiti v kratkem času. Seveda: od podpisa državne pogodbe je minilo .komaj" 19 let in manjšinska določila senžermenske pogodbe je Avstrija prevzela .šele" pred dobrim polstoletjem; torej res še ni imela časa, da bi izpolnila svoje obveznosti. O teh vprašanjih je bilo zlasti govora v komisiji za mednarodne odnose in zunanjo politiko, kjer so skoraj vsi razpravljavci opozorili tudi na nezadovoljiv položaj manjšin v nekaterih sosednih deželah, še posebej v Avstriji in italiji. Obširno je o tej razpravi poročal potem na zaključnem plenarnem zasedanju Bogdan Osolnik, ki je izrecno poudaril, da je komisija posvetila veliko pozornost sodelovanju s sosednimi državami in da je bila pri tem posebno poudarjena vloga narodnih manjšin. .Poudarili smo položaj in pravice narodnosti v naši samoupravni skupnosti in potrebo, da tudi sosedne države v istem duhu spoštujejo pravice pripadnikov naših narodov". Pri tem je bilo v razpravi posebno govora o položaju manjšin v Avstriji, Italiji, Bolgariji in Grčiji ter je bila poudarjena upravičena skrb Jugoslavije za njihovo usodo, za ohranitev njihove narodnostne biti. Poleg mnogih drugih pa je na plenarnem zasedanju spregovoril o tem vprašanju tudi predsednik CK ZK Slovenije France Popit, ki je zavzel stališče k zunanjim pritiskom na Jugoslavijo. Poudaril je, da je današnja potitična vloga Jugoslavije mnogim trn v peti. Neposredni pritiski proti ozemeljski nedotakljivosti in varnosti Jugoslavije se pridružujejo psihološko-propagand-nim manevrom, ki naj bi vzbudili Ena izmed resolucij, ki jih je sprejel nedavni 10. kongres ZKJ, je posvečena boju za mir, enakopravno mednarodno sodelovanje in socializem. V tej resoluciji je posebej govora tudi o odnosih s sosednimi državami ter o problemih narodnih manjšin. Tozadevno je v resoluciji poudarjeno: Zveza komunistov Jugosiavije meni, da so razvijanje vsestranskega sodeiovanja in prijateijski odnosi s sosednimi deieiami živijenjsko pomembni za našo dežeio in da predstavijajo eno izmed temeijnih komponent naše zunanje poiitike. interes in potreba vseh dežei na tem področju je, da nenehno prispevajo k izboijševanju biiaterainih odnosov in muiti-iaterainega sodeiovanja. Poiitika Jugosiavije do sosedov temeiji na načeiih enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja, oze-meijske integritete in nevmešavanja v notranje zadeve drugih. Dosežki takšnega sodeiovanja so nadvse koristni za Jugosiavijo in sosedne deieie ter vpii-vajo pozitivno tudi na širše mednarodne odnose. ZKJ si prizadeva za razvoj sodeiovanja s sosedi na vseh področjih, kjer so za to obojestranski interesi in reaine možnosti, za odprtost meja, za razvoj obmejnega in drugih področij sodeiovanja, ne da bi se ogibaia odprtih vprašanj, ki obstajajo v odnosih s posameznimi sosednimi dežeiami. Stabiine dobrososedske odnose sodeiovanja in prijateijstva je mo- goče uspešno razvijati, če se rešujejo tudi neurejena vprašanja. E V skiadu s takšno poiitiko pripisuje Jugosia-E vija poseben pomen poiožaju narodnostnih manj-E šin, najsi gre za narodnosti v naši dežeii, aii za š naše narodnostne manjšine v drugih dežeiah. So-E ciaiistična Jugosiavija meni, da vprašanja narod-E nostnih manjšin ne rešujemo z ozemeijskimi zahte-E vami, temveč z uveijavijanjem njihovih pravic na E narodno individuainost in svoboden ter vsestran-E ski razvoj. Razvoj sodeiovanja in prijateijstva med E sosednimi dežeiami oiajšuje takšno uveijavitev E narodnostnih manjšin in prispeva, da postajajo E manjšine čedaije močnejši dejavnik povezovanja E med narodi, a ne da jih razdvajajo. Poiitika asi-E miiacije, neenakopravnega poiožaja narodnost-E nih manjšin do zanikanja njihovega obstajanja E izziva konfiikte in objektivno predstavijo ovire za = razvijanje biiaterainih odnosov. E Giede na dosiedno poiitiko enakopravnosti in E zagotavijanja svobodnega, vsestranskega in ena-E kopravnega poiožaja vseh narodnosti v naši de-E žeii, smatra ZKJ in SFRJ za svojo doižnost in pra-= vico, da opozorita na svoj interes, da bi tudi deii = narodov Jugosiavije, ki živijo kot narodnostna E manjšina v sosednih dežeiah, uživati pravice, ki E jim pripadajo tudi na temeiju iistine OZN. Poiožaj E naših narodnostnih manjšin v sosednih dežeiah je E interes in skrb vse jugosiovanske skupnosti. Miseinost fašizma še živi Tri veiike prireditve in prosiave pomembnih obietnic so biie minuio nedeijo, na katerih so vi:oki jugostovanski predstavniki spregovoriti o stvareh, ki so važne tako za Jugosiavijo in njene narode kakor tudi za mednarodno skupnost. # V Drvarju so prosiavijaii 30-ietnico zgodovinske drvarske bitke, v kateri so prebivaici tega kraja preprečiti hitierjevskim enotam, da bi uničite vrhovno vojaško in poiitično vodstvo porajajoče se nove Jugosiavije. # Y Trbovtjah so se spominjati dogodkov pred $0 ieti, ko je stovensko detavstvo odtočno obračunato s takratno fašistično ^Orjuno". # V Ljutomeru pa so staviti občinski praznik ter se spominjati boja proti okupatorju ter uspehov pri povojnem razvoju teh nekdaj sitno zaostatih predetov. V Drvarju je na zaktjučni slavnosti govoril predsednik Tito, ki je izrekel zahvalo vsem tistim, ki so pred 30 leti žrtvovali življenje, da so preprečili nemški desant na glavni štab narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Mestu Drvar je podelil red narodnega heroja ter poudaril, da je to resnično mesto heroj; junaško ljudstvo Drvarja in njegova junaška mladina zaslužita občudovanje ter hvaležnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. .Kako težko je, če pomislimo na to, da so zavestno dajali svoja življenja, danes pa ne morejo videti tistega, za kar so se žrtvovali. Dali so velik prispevek za vse to, kar imamo. Sadovi njihovega boja so vidni po vsej državi in tudi ves svet ve zanje. Zato jim mora biti hvaležen vsak naš občan, vsi narodi naše socialistične skupnosti.* Danes je Jugoslavijo prerojena, je dejal predsednik Tito. To je industrijsko močno razvita država, z modernim kmetijstvom, s socialističnim duhom, z novimi ljudmi, ki pogumno gledajo v svojo prihodnost, saj so ustvarili temelje za nadaljnji napredek v svoji državi. Kot glavni pogoj za ta razvoj v preteklosti in tudi v prihodnje je naglasil enotnost ter dejal: Ob tej priložnosti želim reči in vsem položiti na srce, naj varujejo slavne tradicije in pridobitve osvobodilne vojne. To pa sta predvsem bratstvo in enotnost. Naša država bo vse močnejša, vendar moramo paziti, da nikoli več ne bo ekscesov, kakršni so bili pred letom dni ali pred dvema letoma. In še posebej je pozval: .Varujte bratstvo in enotnost naših narodovi" V Trbovljah je na osrednji proslavi govoril sekretor izvršnega komiteja CK ZKJ Stane Dolanc. Spomnil je na junaški spopad slovenskega delavstva pred 50 leti s fašistično .Orjuno" in na dokončni obračun delavskega razreda Jugoslavije s fašisti in njihovimi zavezniki med zadnjo vojno. Zgodovina ne pozna politične doktrine, ki bi naredila človeštvu več hudega in ki bi terjala več nedolžnih žrtev, kot je to naredil fašizem, je naglasil Stane Dolanc. Njegov pohod v Italiji, Nemčiji, Španiji, Avstriji, Madžarski, Romuniji, Bolgariji in še mnogo-kje je povzročil drugo svetovno vojno. Padli so milijoni žrtev na frontah, v partizanskih, osvobodilnih in drugih akcijah odpora, v koncentracijskih taboriščih in zaporih. .Ko se je leta 1945 končala druga svetovna voj-gorje, žrtve, krivice, na prelito kri, bi človek pomislil, da smo ljudje kot razumna bitja, če nič drugega, vendarle spoznali in dojeli, kaj je fašizem in kakšne so njegove posledice. Zal pa ni tako. Danes spet lahko srečujemo sledi fašistične golazni po mnogih državah sveta." Med pojavi, ki v današnjem svetu resno opozarjajo, da ideologija fašizma še živi, je Dolanc omenil tudi grožnje manjšinam z nasiljem in uničenjem ter ugotovil, da mednarodni reakciji pride prav vse, s čimer misli, da bi lahko zaustavila ali vsaj zavrta zmagoviti pohod idej socializma, demokracije in miru. To mednarodno reakcijo — kakor je dejal — pa vede ali nevede podpirajo tudi vsi tisti, ki se sicer imajo za demokrate, dopuščajo pa, da se pod njihovim okdljem rojevajo in razvijajo fašistične ideje. Na proslavi v Ljutomeru pa je govoril predsednik republiške konterence SZDL Slovenije Mitja Ribičič, Iči je opozoril na tri največje vrednosti nedavnega kongresa ZKJ. Prva je izpričano zaupanje v človeka, v moč in sposobnost delovnih ljudi, ki se združujejo v delu, da bi živeli boljše. Zaradi tega zaupanja, kakor je dejal predsednik Ribičič, je samoupravljanje na tem kongresu dobilo zgodovinsko bitko. .Druga velika vrednost in pridobitev kongresa je visoka stopnja enotnih pogledov na bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, usmeritev ZKJ na to, da bi živeli vsi narodi Jugoslavije v sožitju, zaupanju, solidarnosti, spoštujoč kulturo, jezike in hotenja po hitrejšem gospodarskem in kulturnem napredku vsakega posebej in vseh skupaj. Tretja, zelo pomembna prvina pa je neuvrščenost kot trajna osnova mednarodne politike Jugoslavije, kajti — kakor je poudaril predsednik Ribičič — .kongres je pred našo in svetovno javnostjo do kraja razgrnil sedanji pomen in vlogo neuvrščene politike kot nove oblike za mir, družbeni napredek in socializem ter sredstvo za premagovanje blokovskih nasprotij". Tudi Madžarska si prizadeva za popoino enakopravnost narodnih manjšin Petrovo seio v Železni županiji na Madžarskem je bito prizorišče ietošnjega 6. narodnostnega dneva, tradicionainega ietnega srečanja Siovencev, Hrvatov in Nemcev, ki žive v zahodnem predeiu Madžarske. Dosiej so bita ta srečanja povečini v Porabju, kjer živi okrog 6000 Siovencev. Tokrat pa so se odtočiti za Petrovo seio (Szenpeterfa), ki je jezikovno središče kakih 11.000 Hrvatov. Od skupnega števiia kakih H00 prebivaicev tega kraja, ki ieži neposredno ob avstrijski meji, je kar 90 odstotkov Hrvatov, medtem ko se v krajih Hrvaški Židany, Hrvaške šice. Gornji in Mati Matar, nadaije v Mardi, Prisiki in Rastini, v Bereku, Božuk), Hrvaškem Nadayu in drugod hrvaški živeij počasi že stapija z večinskim narodom. V mnogih od teh krajev obviadajo materinski jezik, ai) boije rečeno narečje gradiščanskih Hrvatov, ie še starejši ijudje. Nasprotno pa ziasti v Petrovem seiu prebivaici še vedno skrbno negujejo materinski jezik in običaje svojih prednikov. Giavni vzrok za proces postopne asimiiacije, ki pa jim je nihče ne vsiijuje, vidijo poznavaici razmer v zeio krhkih vezeh tako med gradiščanskimi Hrvati na Madžarskem in v Avstriji kakor tudi med Hrvati in Siovenci na tem področju. Zato so biii v Petrovem seiu tem boij veseii ietošnjega srečanja, ki bo gotovo pozitivno vpiivaio na utrjevanje narodne zavednosti in predvsem na pogiobitev stikov med tamkajšnjimi narodnostmi. Proces asimiiacije poskušajo zajeziti tudi pristojni dejavniki na Madžarskem (pri nas na Koroškem na žaiost doživijamo ravno obratno!). Giede tamkajšnjih Siovencev so se razmere v zadnjih ietih že bistveno izboijšaie, na ietošnjem srečanju v Petrovem seiu pa so biii tozadevni koraki napravijeni tudi giede Hrvatov, ki jih prav tako vzpodbujajo, da bi navezati tesnejše stike in sodeiovanje z matičnim narodom. Tako je sekretar županijske Domovinske fronte kot giavni govornik manjšinam posebej zagotovi) svoboden narodnostni razmah in popoino enakopravnost z večinskim narodom. Generai-ni sekretar Demokratične zveze Južnih Siovanov pa je udeiežencem srečanja in še posebej gradiščanskim Hrvatom na Madžarskem nedvoumno povedat, da nastopa za manjšine na Madžarskem še boij ugodno obdobje neoviranega jezikovnega in kuitur-nega razvoja. Giavno žetev tako zastavijenega deia bo nedvomno imeia miada generacija, ki bo zato znaia še boij ceniM prizadevanja Madžarske za popoino enakopravnost narodnosti z večinskim narodom. Obzorja 7M Noroš^cw s? še /m/; jdsnijo. O tctM, MdTnergvd socid/istZČTM v prihodnje rešeccti Mf^dtcrc odprta vprdMMpr s/ovcns^e Hgroane s&Mpnosti, je (e (/n/ (/opo/m/ (/e-že/negd g/cucrjc V/ugHcrju, F; je M že (/os/ej dof o/j jesen, še ^enc-/er Kreis&y. V /ntervjHj« ze stren&ino g/esZ-/o N/irntner 7ugeszehMng je prejšnji četrtek izjevi/, (/e „i?o(/o pr/če-/t 7M novo poste v/jeti (Jvo/ezične &rejevne te/*/e še/e potem, /?o komisije za ^rejevne te/?/e dokončno konče/e (/e/o". 5/cer pa s/ strenke prizedeve za .oksežno reš/rev" ce/otnege komp/ekse vprašan; /n ne m/s/Z več na „sawo-kod". Žaro se mora/o domenit/ vse fr/ stranke v par/a?nen(n oziroma vsa; (/ve. Kontektni odkor pa ko še napre; sistemetično pro-MČeva/ pereča vprašan;a s pred-stevn/ki menjš/ne, k/ so njegovi č/anZ. ZVEZNA AL! POKRAJtN-SKA ZADEVA? Na vprašanje neoavZsnega dnevnike N/eZne ZeZteng, a/Z je menjš/nske po/Zt/ke še napre; zvezna zadeva Zn kej ko v/a(/a stori/e v zvez/ z (ZvojezZčnZmZ kre- jevnimi tek/em/, je kenc/er deje/, (/a so menjšinske po/Zt/ke Zn menj-šinske vprašanja sZcer stvar zveze, ven(/ar ne a^so/nfno, saj /'rez „Zn-tenzZvnega so(/e/ovanja z (/eže/o, v keterZ manjšZna žZvZ, ne more prit/ pr/ nobenem menjsZnskem prok/eme (/o rešitve". O (ZvojezZč-nik nepisZk, je (/eja/ kenc/er, pa se nkverjete intenzivno (/va gre-mZja; pr/ tem je Zme/ očZtno v mZt/iZ< štedijsko komisijo (komisijo za krajevne tek/e) Zn kontektni odkor. „Preden ta (/va ne koste prZš/a (/o sk/epov, ne komo storZ/Z nZčesar," je (/eja/. /n vse, ker se ko zgodi/o pozneje, ko o(/vZsno 0(/ ,izde/enik reza/tatov" te/? te-/es. 5icer pa se je šej evstrijske so-cZa/ZstZčne stranke Zn v/a(/e te (/nZ ta(/Z (/o Z: a j jasno opre(/e/Z/ na mcd-strenkers^em pogovora po te/evZ-zZjZ, ko je prZzna/, (/a je socie/Z-stZčna stranka s sprejemom znanega za/tona o postavZtvZ dvoje-zZčnik krejevnik napZsov v 203 jažno&oroš^ZZ? krejik „nare(/Z/a napako", Zn s tem skesano agoto-vZ/, (/a Zrna opozZcZja, predvsem pa ve/Zkonemški ^rogZ, ki grede svojo protZmenjšinsko po/ZtZko prav na tem „nedemokretičnem spodrs/jeje", prav Zn (/a je treke tema prZmerno spremenZtZ strankarsko taktZko. Pri tem je seve(/a znano, (/a sta /ja(/ska Zn svokot/njaška stranka skapaj z .nadstrankarsko" Narntner HeZmatdZenst od/očna zagovornZka okveznega agotav/ja-nja manjšZne Zn da je .štadZjska komZsZja" v kZstva tadZ pred/ožZ/a nekakšen ka/ap, po katerem naj kZ to doseg/Z, četadZ je vso stvar ovZ/a v nekakšno .posekno /jad-sko štetje". V najnovejšZk Zzjavak pa se znova vsZ/jaje vprašanje, čZgava zadeva je manjšZnska po/ZtZka/ /čer je avstrZjska državna pogod-ka s 7. č/enom, kZ terja g/oka/no zaščZto manjšZne, stvar ce/e /lv-strZje, neodvZsno od vo/je Zn že/ja njenZk prekZva/cev Zn seveda tadZ nemškZk Norošcev ozZroma ve/Z-konemškZk krogov v tej pokrajZnZ, je odgovor dokaj jasen; zvezna. Not tako jo je v svojZk najnovejšZk Zzjavak ocenZ/ tadZ koroškZ de-že/nZ g/avar Wagner. Nadar opozZcZja razprav/ja .na vZšjZ ravnZ", seveda ne more zanZkatZ te resnZce. V ZAČARANEM KROGU Najnovejša Zzjava dr. Nre/ske-ga, češ da je potrekno .ZntenzZvno sode/ovanje s pokrajZno, kjer manjšZna ŽZvZ", skaša to stvar spet vrnZtZ navzdo/, torej tja, kjer skašajo očZtno okZtZ do/očZ/a av-strZjskZk okveznostZ z najraz/Zčnej-šZmZ poseg/, k/ j/k državna pogod-ka ne vsekaje. 7*o je spet pogrevanje stare Zgre p/ng-pong z oč/t-n/m namenom, da k/ resno, zavestno reševanje manjš/nske pro-k/emat/ke zav/ačeva/Z Zn jo pogo-jeva/Z z nov/mZ oko/Zšč/namZ, k/ da j/k je pač treka apoštevat/ v demokrat/čnZ držav/, posekno .mnenje /jadstva", tj. več/ne, v našem pr/mera nemško nac/ona-/ZstZčno nastrojene več/ne na Koroškem. Srečko Panič (Večer, Maribor, 28. 5. 1974) Ping-pong dipiomacija WASHiNGTON. — Ameriški predsednik Nixon bo prihodnji teden potoval na Bližnji vzhod, kjer naj bi poleg Egipta obiskal tudi še Saudsko Arabijo, Iran, Izrael, Jordanijo in Maroko. Na poti na Bližnji vzhod se bo ustavil v Avstriji, in sicer v dneh od 10. do 12. junija v Salzburgu, kjer se bo sestal tudi s kanclerjem Kreiskym. V zadnjih dneh junija pa bo predsednik Nixon odpotoval na uradni obisk v Sovjetsko zvezo, kamor bo prispel 27. junija, torej teden dni pozneje, kot je bilo prvotno predvideno. Obisk bo trajal približno teden dni ter se bo Nixon pogovarjal z najvišjimi sovjetskimi voditelji. Sovjetska tiskovna agencija je v tej zvezi zapisala, da bo obisk .v skladu s sporazumom o ameriško-sovjetskih srečanjih na najvišji ravni". Nixona je povabil v Sovjetsko zvezo glavni tajnik sovjetske partije Leonid Brežnjev, ko je lani bival na obisku v Ameriki. LJUBLJANA. — Predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher je pred dnevi obhajal svoj 60. rojstni dan ter je bil deležen številnih čestitk. Posebno počastitev je doživel v Beogradu, ko mu je priredil intimno večerjo predsednik SFRJ Josip Broz Tito in katere so se udeležili najvišji predstavniki vseh jugoslovanskih republik. Sergej Kraigher sodi med vodilne slovenske revolucionarje ter že dolgih štirideset let neumorno deluje za partijo. Med narodnoosvobodilno borbo je bil med vodilnimi funkcionarji in po osvoboditvi je vedno zavzemal visoke položaje tako na republiški kot tudi na zvezni ravni. Do izteka prejšnje poslanske dobe je bil predsednik slovenske skupščine, zdaj pa je bil izvoljen za predsednika predsedstva Socialistične republike Slovenije. ŽENEVA. — V okviru ženevskih pogajanj o Bližnjem vzhodu so se po podpisu sirsko-izraelskega sporazuma o ločitvi čet na Golanu začeli pogovori o podrobnostih izvajanja tega sporazuma. Ameriški zunanji minster Kissinger se je po več kot mesec dni trajajoči posredovalni misiji, ko je skoraj dnevno potoval iz Sirije v Izrael in spet nazaj, vrnil v Washington, kjer je predsedniku Nixonu poročal o uspehu svojega delovanja na Bližnjem vzhodu. Glede nadaljnjih pogajanj v Ženevi pa so se sporazumele tudi palestinske osvobodilne organizacije, ki so poudarile, da bodo na sodelovanje na mirovni konferenci privolile samo tedaj, če bodo na tej konferenci razpravljali o celotnem palestinskem problemu in ne le o Palestincih kot beguncih. PRiNCETON. — Če bi bile v Ameriki zdaj predsedniške volitve, bi po rezultatih, ki jih je pokazala anketa Gallupovega inštituta, senator Kennedy kot demokratski kandidat premagal republikanskega kandidata, sedanjega podpredsednika Forda. Kennedy bi po teh ugotovitvah dobit 50, Ford pa samo 39 odstotkov glasov, medtem ko ostalih 11 odstotkov udeležencev ankete ne bi glasovalo za nobenega izmed teh dveh kandidatov. Posebno močno so se za Kenne-dyja opredelili katoličani (namreč 63 "/o), medtem ko so dali protestanti več glasov (47 "/o) Fordu. Kennedy je tudi bolj priljubljen med mladimi volivci, saj se je v njegovo korist izreklo 66 odstotkov anketiranih, ki so stari 18 do 29 let. RiM. — Organizacija OZN za kmetijstvo in prehrano (FAO) opozarja na nevarnost, da bi se čez 10 let kakšnih 700 milijonov ljudi iz 34 držav lahko znašlo pred hudo lakoto. Če se bosta povpraševanje in pridelovanje hrane v razvijajočih se deželah nadaljevala v sedanjem tempu, bo tem državam leta 1985 manjkalo 85 milijonov ton žitaric. Položaj pa se lahko še poslabša, če se ponovi slaba letina iz leta 1972. Po mnenju FAO bi bila edina rešitev v ekspanziji pridelovanja hrane. BUENOS AiRES. — Agencija Telam je objavila vest, da bo Argentina v „razum-nem času" postala jedrska sila. Uradno glasilo peronističnega gibanja pa piše, da se je Argentina že lotila nujnih korakov, da bi postala prva jedrska sila v Latinski Ameriki. Prav tako pa se na izdelavo jedrske bombe pripravlja tudi Brazilija. V uradnih sporočilih argentinske vlade je poudarjeno, da bo jedrska energija uporabljena izključno v miroljubne namene. NEW YORK. — Varnostni svet OZN je podaljšal mandat mirovnim silam Združenih narodov na Cipru za nadaljnjih šest mesecev. Medtem je prišlo med Grčijo in Turčijo do ostrejših nastopov tudi glede Cipra ter se v obeh državah odvija živahna razprava o tem, ali naj bi prišlo do delitve tega že toliko časa osporavanega otoka. Ciprski predsednik Makarios pa je zavrnil vsako možnost federativne, kantonalne, regionalne ali kake druge ureditve, ki ne bi upoštevala enotne, nedeljive države. Poudaril je, da ciprski Grki ne bodo privolili v delitev in tudi ne bodo popustili pred grožnjami in pritiskom. Sto venski gledališčniki iz Trsta so gostovali v štirih jugoslovanskih republikah Statno slovensko gledališče iz Trsta — ki je pred nedavnim obiskalo tudi koroške Slovence z Bevkovim Čedermacom — je bilo na tritedenski turneji po Jugoslaviji, kjer PODPORA SLOVENCEM v Matiji in Avstriji Slovenski center PEN je imel prejšnji teden svoj redni občni zbor, na katerem so za predsednico te organizacije slovenskih književnikov ponovno izvotlli pisateljico Miro Mihelič. Posebno priznanje pa je bilo Mbi Mihelič izrečeno na nedavnem kongresu mednarodnega PEN kluba v Ohridu, kjer je bila izvoljena za podpredsednico te mednarodne organizacije književnikov. Na občnem zboru slovenskega centra PEN so sklenili tudi posebno resolucijo, v kateri se zavzemajo za pravice Slovencev v Avstriji in itaiiji ter protestirajo proti odrekanju enakopravnosti le-tem. Svoj protest so naslovili na avstrijski in italijanski center PEN, postati pa ga hočejo tudi mednarodnemu sekretariatu in drugim nacionalnim centrom PEN. se je izredno uspešno predstavilo v štirih republikah: Sloveniji, Hrvaški, Makedoniji in Srbiji. V okviru svoje turneje so imeli tržaški gledališčniki 12 predstav z delom De Filippa .Božič pri Cuppiellovih" ter dve predstavi z Asturiasovo .Torotum-bo". Povsod, kjer so nastopiti, so slovenski gledališki umetniki iz Trsta pokazali visoko raven svojega gledališča. O tem pričajo navdušene kritike vodilnih listov v vseh štirih republikah. Se posebno pa je o tem govoril prisrčni sprejem, ki so ga bili Tržačani deležni na vsaki posamezni prireditvi. Zanimanje za goste iz zamejstva in za njihovo kulturno poslanstvo je bilo še toliko večje, ker je pričlo do tega gostovanja ravno v času, ko je v odnosih med Jugoslavijo in Italijo prišlo do resnih zastojev vsled nastopa: italijanske vlade glede bivše cone B, ne nazadnje pa tudi zaradi neodgovornih izpadov nacionalističnih in neofašističnih sil proti slovenski narodnostni skupnosti, ki so dosegli nov višek v hujskaški izjavi neofašističnega prvaka Almi-rante, ki je javno grozil in pozival, da je treba Trst .očistiti slovenskega bacila". Hkrati ko beleži zavidljive umetniške uspehe, pa preživlja Stalno slovensko gledališče v Trstu kritično stanje, polno mračnih perspek- tiv za prihodnost, saj mu naravnost grozi konec, če ne bo dobilo že tolikokrat obljubljeno državno podporo. Slovensko gledališče v Trstu upravlja poseben konzorcij, ki ga sestavljajo zastopniki društva Slovenskega gledališča, tržaške občine, tržaške pokrajine in deželne uprave Furlanije-Julijske krajine. Na podlagi sporazuma iz leta 1970 omenjeni partnerji prispevajo dogovorjena sredstva za slovensko gledališče, kateremu dežela z zakonom priznava status primarne kulturne ustanove. Povsem drugače pa v odnosu do te slovenske ustanove ravna država, ki je gledališču formalno sicer priznala status .izredne pobude" in s tem tudi omogočila, da prejema gledališče prispevek iz osrednjih državnih skladov — ministrstva za turizem in predstave. Ta prispevek države je namreč, kakor so povedali predstavniki gledališča, .sramotno nizek*. Več let je znašal 10 milijonov lir letno, sedaj pa so ga povišati na 15 milijonov lir, kar pa je še vedno simbolična vsota v primerjavi z resničnimi potrebami oziroma 'izdatki gledališča. In to kljub temu, da bi po italijanskih predpisih moralo država kriti 60 odstotkov vseh stroškov stalnih gledališč, torej tudi slovenskega gledališča v Trstu, preostalih 40 odstotkov pa krajevne ustanove. Neizpoinitev č!ena 7 vzbuja dvom v demokratično ureditev Avstrije V Gradišču na Kozjaku je bita minuto nedetjo vetika stavnost, s katero so počastiti 30-tetnico ustanovitve legendarnega Lackovega odreda, ki je prav v teh krajih bit hude boje med narodnoosvobodilno borbo. Stavja so se poteg nekdanjih borcev in aktivistov ter domačinov udeležiti tudi Številni predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije, prav tako pa tudi zastopniki avstrijskih in madžarskih partizanov, s katerimi so borci Lackovega odreda vodili skupne boje proti nacističnim enotam. O borbah Lackovega odreda je na slavnosti govoril predsednik pripravljalnega odbora proslave Ivan Verboten. Med drugim je omenil tudi boje te partizanske enote na sosednjem avstrijskem ozemlju in tako zavrnil nedavne izjave zunanjega ministra dr. Kirchschlagerja, ki je hotel zanikati partizanski boj na Koroškem in Štajerskem. Slavnostni govor je imela sekretarka za kulturo in prosveto v izvršnem svetu SR Slovenije Ela Ulrih-Atena. V svojem govoru se je dotaknila tudi položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in Avstriji. Naglasila je, da so iredentistične zahteve Italije po nekdanji coni B vzbudile enoten odpor tako jugoslovanskih narodov kot napredne italijanske javnosti. Glede Avstrije pa je poudarila, da neizpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe glede pravic slovenske manjšine na Koroškem vzbuja dvom o resnično demokratični ureditvi Avstrije. Jurčičev ,,Jurij Kozjak' je preveden že v 50 jezikov Letos pofeka sfo deset lef, kar je izšla pri Mohorjevi družbi povest Josipa Jurčiča .Jurij Kozjak, slovenski janičar". Ob fej priložnosti je napisa) Božidar Borko v ljubljanskem .Delu" daljši članek, iz katerega povzemamo fudi naslednje podrobnosti. Svojo povesi o Juriju Kozjaku je napisal Jurčič še kof dijak, ko mu je bilo komaj dvajsef lef, kar je bilo Lukanov dnevnik ali „ evangelij Jubitejna razstava v Domu umetnikov Celovški Dom umetnikov (Kunst-lerhaus) obhaja letos svojo šestdesetletnico in je za ta svoj .praznik" pripravil posebno jubilejno razstavo, katere častni pokrovitelj je deželni glavar Leopold Wagner. Razstava, ki jo bo danes ob 17.30 uri odprl deželni glavar Wagner, bo posredovala zanimiv prerez skozi šestdesetletno ustvarjanje koroških likovnih umetnikov. Obiskovalcem bo predstavila izbor dosežkov nekdanjih in današnjih koroških ustvarjalcev in tako nudila pester pregled domače umetnosti vse od leta 1914 do danes. Ta brez dvoma zanimiva razstava bo odprta do 7. julija dnevno od 9. do 12. ter od 14. do 19. ure. Plagor 5!oveHce?M, n;?!? zwl;'ča?!jf je zago- tovljeno. TaM 1?1 laMo vzMMflf, M je te dn: zagledala Inč sveta knjižica z naslovov! ./z dnevnica Po-&?-Ž7M'Mvfga Ln^ana". Kajti v razliko od vseA dragi!? svetopisevM&i!? ljudstev in narodov, ^i se morajo zadovoljiti z zapiski štiri!? evangelistov, smo mi zdaj dobili še poseben .Lacanov evangelij", ^i nam !?o izgladi! in morda celo z rožicami postlal pot v večni raj. Gre za zM&o .amotvorov", pri kateri!? je tež&o preceniti, ali naj !?i !?ila to politična satira ali so to pamjieti. Vse&aAor pa je avtor dosleden v enem pogleda; s svojega sa7wozca?:s&ega prestola adri!?a na vse strani in ma!?a po vse!? — le samega se!?e še ni brcnil po nosa, čeprav l?i Mo to potrebno in apravičeno vsaj v tolikšni meri, MiiMr si on samovoljno lasti vlogo sodnica nad vsemi dragimi. 5icer pa !?i Mo š&oda časa in trada, če l?i !?ote!i po-droMeje ocenjevati njegovo Mjigo, MMr je tadi š!?oda papirja, na katerem so tiskani ti bolestni izlivi s Mm-pie&si preobremenjenega posebneža. O babšni literarno-ametnišbi vrednosti namreč niti pri najboljši volji ni mogoče govoriti; glede vsebinsbe .izpovedi" pa je treba agotoviti, da je verjetno težbo najti še bab primer, bjer bi bilo na enem braja zbranih tolibo .polresnic" V. ter zavestnega zamolčanja in demagošbega manipuliranja dejstev. Zato ni povsem odveč vprašanje, borna boristi taba .!iteratara"f' Korošbim Slovencem in njibovema vse prej bot labbema boja gotovo ne; pa tadi ne njibovema prizadevanja, da bi za ta boj našli zaveznibe. Torej bi bilo namene in cilje treba isbati dragje. To jezibovni plati morda niti ni izbijačeno, da se bodo tega hotenega ali nehotenega prispevba poslažili tisti, bi v naših narečjih vidijo .dobaz" da borošbi Slovenci sploh nismo Slovenci. V tem primera bi bilo očeta Po&rdMMuega Labana že precej gotovo vsaj častno članstvo v babšni vindišarsbi draščini; ali pa celo lands-?wa?!?!scl?a!fsM odlibovanje „Danb der Tfeimat". /anba Afessnerja poznamo bot sposobnega slavista in spretnega pablicista, čigar (naročene in tadi nenaročene) prispevbe smo v našem lista z veseljem objavljali. Njegov Pobržnibov Taban pa je brenil po poti, na ba-teri ma ni več mogoče slediti niti z njim razpravljati. Kajti tam, bjer je zlobno podtibovanje in nizbotno blatenje povzdignjeno v .evangelij", ne more biti prostora za nobeno drago mnenje, za nobene stvarne argamente. Sboda, res šboda/ v fedanjem slovenskem literarnem krogu edinsfven pojav. Vendar pa v lefu 1864 ni mogel nihče slutiti fega, kar je mogoče zapisali ob 110. oblefnici izida fe Jurčičeve ve-černiške povesfi: po številu prevodov v tuje jezike je .Jurij Kozjak" dosegel rekordno število ter se nobeno, tudi mnogo kvalitetnejše stovensko delo v tem ne more primerjali z njim — preveden je namreč že v petdeset tujih jezikov. Glavna zasluga pri tem gre nedvomno dr. Ferdinandu Koledniku, ki si je za enega svojih življenjskih ciljev zastavil, da ne bo prej miroval, dokler .Jurij Kozjak" ne bo preveden v petdeset jezikov. Sam ga je prevedel v hrvaščino, francoščino, angleščino, nemščino in latinščino, poleg tega pa je skrbel, da je ta list iz obsežne knjige slovenske književnosti našel pot tudi še do mnogih drugih narodov. Njegov francoski prevod je izšel že v štirih knjižnih 'izdajah, dvakrat pa kot časniški podlistek. Stodesetletnica .Jurija Kozjaka" pa mu je prinesla še nadajnji uspeh: tretjo izdajo njegovega italijanskega prevoda. Sicer pa sta bila francoski in angleški prevod verjetno najboljša posredovalca za vstop Jurčiča v množico drugih literatur, tudi takih, ki se je v njih nemara prvič oglasil odmev slovenskega slovstva. Tudi to pridobivanje prevajalcev je sad prizadevanj dr. Kolednika. TONE SVETINA 231 .Hvalita, da je dobro, in jesta, če pa kaj ustrelim, me kregata! To je ženska narava!" Nekoč jih je mimogrede obiskal Jelovčan in prenočil. Potolažil je Travnikarja, da bo divizija spet prišla, in jim povedal obilo novic, do so imeli ves teden dovolj za pogovor. O Božiču je zamelo. Upanje, da bo prišel Primož, je usahnilo med snežinkami, ki so zasipale drevje, gazi in poti ter prekrile ves gorski svet s težko prehodno belino. Zdaj je stala Ana kar naprej pri oknu in se ozirala na edino gaz, ki je držala k hišii. To gaz je napravil Travnikar, ko je odhajal na lov. Mati ga je zaman oštevala, da bi bil lahko doma, da je star in neumen in podobno. Grozila mu je, da ne bo več pekla divjačine in do je zadnji čas, da zakolje prašiča. Potem pa so doumele njegovo vnemo. Neko popoldne, ko je zunaj brila strupena sapa, se je z ivjem v brkih prismejal v hišo: Vse tri so ga obstopile, ko je žarečih oči snel nahrbtnik. .Pa sem jo le, kuno!" Izvlekel je vitko trupelce s svilenim kožuhom, ostekle-nelimi očmi in zlato liso pod vratom. .Ta je zate, Ana; pobožaj jo, da boš videla, kako mehko dlako ima!" .Nikarfe no, oče Travnikar!" .Zate je! Pa še ustrojil ti jo bom, saj tudi to znam. Lani sem ujel eno za Tinko, kar pokaže naj ti, kako dobro sem jo obdelal." Vzela je kuno v roke in šla z dlanmi po nežni, svileni dlaki. Ni vedela, kako naj se zahvali. Travnikar je bil ves blažen, ko je videl, kako je ginjena. Ko se je najedel in napil, je sedel k peči na sto) in začel žival dreti. ,Za našo mamo sem že poskrbel: ustrelil sem ji lisico, pa ne eno, dve! Za vsako ramo enot Pa ji ležita v omari in molji ju jedo! Pravi, da ni gospa, še v cerkev ne gre z njima. Pa boji se, da ne bi postalo preveč očitno, da ima za moža divjega lovca!" .Oče, jaz pa obožujem lovce! Naj bo divji ali domač, samo da kaj ujame! Takega !ovca, kot ste vi, najbrž ni pod gorami!" Travnikarju je hvala iz Aninih ust dobro dela. .Da me vsaj ti pohvališ ... Naši dve pa mi vedno branita!" .Bojita se za vas, oče, in tudi jaz se bojim. Pomislite, kaj bi lahko bilo z nami, če bi se vam kaj pripetilo! Tri ženske imate na skrbi in poln hlev živine, pa bolnišnico na Jelovici pa kurirje, vosovce, ljudsko oblast, partijo, pa še odbornik ste povrh!" Travnikar je kar raste! spričo svoje pomembnosti. .Daj, prinesi ga frakeljc, Tinka, vsak dan se ne ujame kuna! Je že tako: kdor spi, ne ulovi." Zvrnil ga je nekaj frakeljnov, in še topleje mu je bilo pri srcu, mama pa se je hudovala: .Lov in partija! Vse, kar ni treba! Raje bi šel v cerkev in k spovedi, delal pokoro." .Tiho, Jera, s farji je konec, da veš!" Kuna je še poglobila Travnikarjevo prijateljstvo z Ano. Ko je pritisnil mraz, so se vsi trije s Tinko najrajši valjali za pečjo, mati pa j'im je kurila z butarami 'in jim stregla. Včasih pa je godrnjala: .Ti in tisti kosmati Marko s kučmo, ki cerkve podira in tako nemarno kolne, bosta gorela najgloblje v peklu!" .Čez minerce pa niči... Marko bo za botra, ali ne, Ana?" .Seveda," je žalostno potrdita in dostavila: .Če bo ostal živ ..." Padel je Tomo, od Jelovčana so zvedeli, da je padel tudi Mihajlo... Nekaj dni je bila žalostna, da je ni moglo nič potolažiti. Njeni prijatelji so izginjali ... Vsak dan je trepetala, da bo kdo prinesel zlo vest, da je padel kdo od najbližjih — Primož, Vojko, Travnikar-jev.. . Včasih je pomislila tudi na mamo. O njej ni bilo nobenega glasu. Izvedela je samo, da jo je major Wolf poslal v delovno taborišče. In zdaj je skušala pozabiti in odpustiti vse slabo iz minulosti. Zaupala je vase in v svojo srečo. Upanje ji je vlivalo novih moči. No božični večer se je nebo zvedrilo, gore in gozdovi pa so se zalesketali v prelestni luči. Streljanje v daljavi je potihnilo, kot bi bil na bojiščih kratek premor. Mati je Travnikarja nagnala v gozd po drevešček. Čeprav je robanti), da on kot komunist in odbornik ne bo sekal božičnega dreveščka, je le vzel sekirico in nahrbtnik in zagazil v sneg. Se s praga je vpila nanj mati: .Ne bodi no tako zagrizen, saj še tisti, ki so v hosti, hodijo v cerkev! Potico boš pa jedel, kajne?!" .Seveda, potico pa že 'in meso tudi... in žganje bom pil. Pa ne samo o božiču, vsak dan, ko bomo napravili komunizem." ,Še to ti bodo vzeti, kar imaš, dali pa ti prav gotovo ne bodo niči" Občni zbor SPD Radiše - uspešno delovno leto Slovensko prosvetno društvo Radiše je pretekli petek pri Traverju na Radišah izvedlo svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članov in prijateljev društva. Predsednik Simej Wrulich pa je med udeleženci občnega zbora pozdravil tudi pesnika Valentina Polanška in Andreja Kokota, ki sta ob tej priložnosti — po občnem zboru — brata iz svojih del. Delovno poročilo je podat tajnik društva, učitelj Tomaž Ogris. Iz njegovih izvajanj je bilo razvidno, da radiško društvo sodi med najaktivnejša slovenska prosvetna društva na Koroškem, saj je v pretekli poslovni dobi, to je v teku enega leta izvedlo trideset kulturno-prosvetnih akcij. Pri tem je treba posebej naglasiti, da so to bile večinoma prireditve, ki so jih radiški prosvetaši pripravili sami, medtem ko so nekatera gostovanja sosednjih društev in tudi iz matične Slovenije bita izvedena v okviru meddruštvene kulturne izmenjave. Tako so Radi-šani imeli v gosteh moški pevski zbor Angel Besednjak iz Maribora, moški pevski zbor Gratika iz Ljubljane, komorni moški zbor iz Krope, izmed sosednjih prosvetnih društev na Koroškem pa so na Radišah gostovali igralci SPD .Danica" iz Št. Vida v Podjuni z igro Stari grehi, igralci .Bilke" iz Biičovsa z igro .Ženitev". Razen tega je na Radišah gostoval zbor graških študentov. Radišani pa so v minulem letu sami pripravili igro Domen, s katero so se najprej predstavili domači publiki, nato pa so gostovali še v Št. Primožu, v Bilčovsu in na Trati. Tudi pevski zbor radiškega prosvetnega društva je v preteklem letu izvedel vrsto nastopov, tako v domačem kraju, kot pri centralnih prireditvah SPZ. Svojo pesem pa je ponesel tudi v Dolino pri Trstu in v Čedad v Beneški Sloveniji. Razveseljivo je, da so v preteklem letu na Radišah, poleg obstoječega, ustanovili še pevski zbor .Radiški tantje", ki je izvedel že vrsto nastopov in je poleg domačih koncertov gostoval tudi v Lipici na Primorskem in na Jesenicah. To seveda niso vse prireditve in akcije radiškega društva v minulem letu, če tu samo omenimo vsakoletno proslavo materinskega dneva, so- delovanje radiških igralcev pri uprizoritvi Miklove Zale na zgodovinskih tleh in drugih večjih prireditvah. Pri tem je treba radiškim prosve-tašem, zlasti predsedniku in zborovodji izreči vse priznanje za tako marljivo in požrtvovalno delo. Občni zbor je za predsednika ponovno izvolil Šimeja Wrulicha in potrdil tudi ostale odbornike v njihovih funkcijah. Po občnem zboru je bil literarni večer, na katerem sta, kot že zapisano, brala pesnika Valentin Po-lanšek in Andrej Kokot. Pred njima pa se je predstavil domači pesnik Stanko Wrulich, ki je prebral nekaj svojih neobjavljenih pesmi. Stanko je pri domačinih našel dober sprejem in pričakovati je, da se bo ob branju sodobne slovenske lirike razvil v obetavnega pesnika. Za njim je nastopil Andrej Kokot, ki pa je društvu najprej v imenu Slovenske prosvetne zveze čestital k uspešnemu delu ter želel tudi v prihodnje tako uglednih dosežkov, pri čemer je obljubil vse-stranko pomoč s strani SPZ. Andrej Kokot je zatem prebral nekaj pesmi iz njegovih pesniških zbirk, zlasti tistih, katere je posvetil našemu narodno obrambnemu boju. Kot zadnji je bral Valentin Polanšek. Uvodoma je prebral odlomek iz njegove zadnje knjige, Velike sanje malega človeka, nato pa še nekaj pesmi iz njegovih pesniških zbirk. Tako je občni zbor SPD Radiše preraste] v kulturno prireditev in se zaključil s pesmijo društvenega zbora. Sete Na zadnji občinski seji v Selah so med drugim razpravljali o računskem zaključku za leto 1973. Iz poročila predsednika Nadzornega odbora, občinskega odbornika Antona Hribernika je bilo razvidno, da je občina v redu gospodarila, tako da so računski zaključek vzeli soglasno na znanje. Redni proračun pri 1,300.000 šilingih dohodkov in pri 1,388.000 šil. izdatkov je imel 88.000 šil. primanjkljaja, izredni proračun pa je pri 772.000 šil, dohodka in pri 660.000 Slovensko prosvetno društvo Borovlje vabi na PEVSK! KONCERT v nedeljo 16. junija 1974 ob 14.30 uri pri Cingeicu na Trati. Sodeiujejo pevski zbori: Mešani pevski zbor .Mojce)" iz Trebinje Moški pevski zbor .Edinost" iz Pliberka .Triiški oktet" iz Tržiča Ljubitelje slovenske umetne in narodne pesmi vabimo, da se koncerta udeieiijo v čim večjem številu. DrHŠfvfnr oJ^or šil. izdatkov imel 112.000 šil. presežka, tako da skupni presežek znaša 24.000 šilingov. V okviru dodatnega proračuna so na seji sklenili, da bodo na šoli v Kotu popravili streho. Popravilo bo znašalo 80.000 šil. Nadalje je župan Velik poročal, da se je meni! z uradom za regulacijo hudournikov, da bi regulirali potok Borovnico na področju Sele-Šajda, prav tako je tudi interveniral pri cestni upravi, da sta deželni cesti v Baj-diše in Srednji Kot skozi mesece v izredno slabem stanju. Zupan je tudi obvestil odbornike o razgovoru občinskega zastopstva z deželnim svetnikom Schoberjem, ki v deželi odgovarja za finančne skrbi in želje občin. Za asfaltiranje tovorne ceste v Srednji Kot (2. in zadnji odsek) je župan že predloži! ponudbe raznih gradbenih podjetij. Skupni stroški te gradnje bodo znašali 1,3 milijona šilingov. Zupan je tudi povedal, da je finančna pomoč s strani dežele zagotovljena, treba se bo samo še sporazumeti o višini prispevkov s strani interesentov. Med nadaljnjimi točkami dnevnega reda je bila prošnja za koncesijo za taksi, dovoljenje za vodni priključek, imenovanje novih občinskih zastopnikov v razne komisije itd. Pri vseh teh zadevah so bili sklepi soglasno sprejeti. Borovje pri Pliberku Pred nedavnim smo se na pokopališču v Libučah za vedno poslovili od Apolonije Kolenik p.d. Simonove Lone. Rajna izhaja iz znane Simonove družine v Borovjah. Vse svoje življenje je preživljala na domu svojih staršev in brata Aneja, katerim je tudi odlično gospodinjila, dokler ji je zdravje to dopuščalo. Ko je zbolela je zdravja iskala v bolnišnici v Volšperku, vendar ji nihče ni mogel več pomagati. Le kdor je poznal rajno Lono ve, kako plemenitega značaja in dobrega srca je bila. Vedno je bila dobra in pripravljena pomagati vsakomur, ki je bil potreben pomoči. Tudi v najhujšem času zatiranja našega ljudstva ni stala ob strani, temveč je krepko in povsod pomagala tistim, ki so se uprli Hitlerju. Svojo dolžnost kot Slovenka je opravila častno. V mladih letih in pa tudi pozneje smo pokojno Lono videli na naših prireditvah in društvenih srečanjih. Bila je tudi izvrstna igralka in pevka. Ohranili jo bomo v tepem spominu. Naj bo pokojni Loni domača zemlja lahka, svojcem pa izrekamo naše globoko sožalje. Kako pripravlja radio Celovec kulturne oddaje? Precej spodrs/jdjev se je že pripetijo priprg^ijgiceTM s/overrs^iA orfddj ceiow^cg% rR6?M. 7*o&t ^%r swo &o posiKSg/i Jwe 7. r?!%j<2 t. j. -o oddaji „Dežeid o 7? Drdui", je p% že p%-dec in presega vse do sedaj rMogoče. .SprašajerM g. 77. 77artwarra ter g. Widza, če se spo/i? zavedata, da je program namenjen končno na??? po-siasaiceTM? Če sta si o tew wa jas-HC7M, 7?i TMoraia pač tadi znati iočiti do(?ro od s/a^ega in ne 77 smeia mešati ^a/tarnega prispevka (proj. /. Messner in dr. P. Zaidatni^j z ne^im nerazam/;ivim čvekanjem (Ma naj 77 nemščina g. Wi). Nimam namena podrobno ocenjevati tega prispevka, agotoviti pa moram, da je 7?i/a edina prav izgovorjena beseda s/ovensTd izraz za ne^o zeiišče. Požan W. seveda ni pozaM v „w'so^oHf?72%;' gramatiki" pripomniti, da gre pri tem za „vindiš" besedo. Misiim, da siaT* program nizomar ni v korist, posebno pa 77 na Poro-š^em moraii 777 kritični radijski de- iavci pri pripravah s/ovens^i/? oddaj. 7e7? ne^aj revnih, ^rat^iTr, vedno spet v ozadje potisnjenih, nam .Slovencem namenjenih minat naj hi 77-io dohro izkoriščenih, hrez sramotne nehvaiitetne naviake. 3taiar Pavia, 3mihei Ples SAK pr! Šoštarju v Giobasnici v nedeijo 16. junija 1974 ob 20. uri. igrajo .Obmejni fantje" Prijateiji, pristaši in znanci prisrčno vabijeni! Vstopnina: v predprodaji S IS,— pri veterni biagajni S !0 — Škofiče Že v prejšnji številki našega lista smo poročali o življenjskem jubileju Toneta Umeka in mu izrazili naše čestitke. Minulo soboto pa je škofi-ško SPD .Edinost" priredilo svečanost, na kateri so počastili dolgoletnega zborovodjo društvenega zbora. Predsednik društva Herman Jager je v svojih besedah naglasil veliko požrtvovalnost, ki jo je Tone Umek vložil za širjenje slovenske pesmi in kulture v Škofičah. V znak zahvale mu je v imenu društva izročil lep pokal. Darilo pa so mu izročili tudi pevci društvenega zbora. Slavju je prisostvoval tudi skladatelj in harmo-nizator Pavle Kernjak, Foltej Pavlič, ki Tonetu Umeku pomaga voditi zbor, Šimej Wrulich in tajnik Sloven- ske prosvetne zveze Andrej Kokot. Slednji je jubilantu čestital v imenu SPZ in orisal velik pomen poslanstva, ki ga je in še opravlja Tone Umek v svojem kraju za ohranitev slovenske pesmi in besede. Ob tej priložnosti mu je izročil skromno darilo. Slavje pri Umeku je potekalo y prijetnem prijateljskem vzdušju. Tone Umek pa je v svojih besedah zahvale povedal, da je vse napravil iz ljubezni do slovenske besede in ob koncu dejal, da nič ne bi mogel napraviti, če ne bi bilo pravtako požrtvovalnih pevcev in zaželel, da bi tudi v bodoče bili tako složni in požrtvovalni. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton Zvečer so okrasili smrečico. Ana in Tinka sfa prižgali svečke, pofem so pojedli in se spravili na peč. V sobi je bilo fajinsfveno sveflo, na mizi pa je stala smrečica, visoka do sfropa. Mati je navila glasbeno skrinjico v podstavku hišnega boga in v molk utripajočih svečic je zadonela mila božična melodija, ki je spremljala hišo iz roda v rod in zedinjala ijudi v ljubezni in miru: .Sveta noč, blažena noč, vse že spi, je polnoč ..." Naznanjala je rojstvo Kristusa, ki naj bi odrešil svet. Tinka Jn Ana sta z mamo vred mrmraje spremljati melodijo s tiho željo v srcu, da bi novo leto prineslo mir, da bi se njihovi drogi vrnili domov in da bi zavladata svetu ljubezen .. . Travnikarja je pesem blagodejno uspavala. Vlekel je pipo, v katero je bil nabaso) nemškega tobaka, mižal in poslušal ženske, ki so se vse mehke, dobre in prijateljske menile, kako bo, ko bo prišel Anin čas. Kazalci ure na steni, ki je bila vsake četrt ure posebej, so se bližali polnoči. Včasih so šii pol ure daleč navzdol v vas k polnočnici, zdaj pa je bilo preveč snega, pa veter je piskal okoli robov in nosil sipki sneg v vrtincih visoko med drevje; zato so obsedeli za pečjo. Na vsem lepem je pri hlevu zalajal pes, vznemirljivo in jezno, kot se je drl samo na ljudi. Travnikor se je kar v nogavicah pognal s peči k oknu, kjer so cvetele ledene rože. Z roko je stalil srež na zunanjem steklu in se zazrl na senožet pod hišo. V snegu je zagledat na stezi kolono v belih haljah, z orožjem prek ramen. Bele postave na smučeh so se počasi bližale. Beseda mu je zastala v grlu. .Nemci!" je zastokal. .Ana, midva v klet!" Zenske so se tako prestrašite, da so skoraj otrpnile. Tinka je skočila s peči in pograbila svečo. Takoj so bili v kleti. Dvignili so pokrov in znašli so se v plesnivi tesni. Travnikor je najprej spustil v temo Ano, potem se je zrinil za njo še sam. Tinka je zavalila k vhodu kad z repo in zasula deske s krompirjem, ki je bil pripravljen nalašč za to. Ana in Travnikor sta se znašla na slami v hladnem podzemskem skrivališču. Iz zračnika, ki je bil speljan pod kup skal za hišo, je vel leden zrak. Pes je še vedno tulil. .Še na takle večer ne dajo ljudem miru," se je pridušal Travnikor in pokrit Ano z odejo. Tolažil jo je, da je tu ne dobijo, tudi če bi prekopali vso hišo. Odkar je bila Ana pri Travnikarjevih, sta bila že dvakrot v skrivališču, toda Nemci so šli mimo. Zdaj je mami naročil, da, če pridejo, naj jim postreže z žganjem in poticami, da jih bo čimprej odnesel vrag. Zaslišala sta udarce po vratih. Pasje tajanje pa se je spremenilo v cviljenje. .Madona, če niso le partizani!" je planil pokonci Travnikar in pograbil puško, ki jo je imel skrito v zračniku. .Morda je naš pa Primož! Tako se dobrika pes samo njima!" Ana je bila še vedno vsa prestrašena, da ni in ni mogla do besede. Stišala sta, kako so odrinili hišni zapah, govorico pred vrati in potem korake naravnost v klet: .Hej, Travnikar! Zlezite ven! Ali si postal jazbec, da se skrivaš po luknjah!" .Primož, o madona!... Saj sem rekel, da bodo prišli, Ana!" Ani so se ulile po licih solze. .Primož!" je šepnila. V siju sveče je Ana ob Tinki zagledala Primoža, ki je bit odvalil od vhoda sod z repo. Bit je v belem, visok in močan, čez hrbet pa mu je visel njegov neločljivi Šarec. Smeje se je stegnil roke k Ani in jo potegnil ven. .Pazi, Primož! Dva vlečeš!" se je muzat Travnikar. Primož jo je nežno prižel k sebi. Zomižala je. Obdala jo je blažena vesoljna tema, iz katere se je nekoč porodil svet in zdramilo življenje. Počasi je potem odpirala veke in v soju trepetajoče luči se je zagledala v njegov obraz. .Ana!" je dejal prijazno, kot je znal samo on. Pobožol jo je po laseh in pritisnil k njenemu licu svoj obraz, ki je bil od vetra mrzel. Njena toplota je burno prodirala vanj. 2 Travnikar je bil od veselja ves iz uma. Primož je povedal, da je prišel tudi njegov France, na katerega je bii mož tako ponosen, saj je zanj živel in obdeloval domačijo in vse gradil nanj: za njim naj bi se France spoprijemal z gozdom za zemljo. Tudi mati se je z njim vred — ko je zvedela, da je prišel njen sin — pririnila na prag. Iz noči je lila mesečina na gručo ljudi v belem, ki so si odpenjali smuči in stresali sneg z oblek in orožjo. .Kje si, France?" se je zadrl Travnikar. ,Tu sem!" se mu je France oglasil iz gruče. Z visokoraslim možem, ki je dajal ukaze straži, se je prerinil k vratom. ,To je naš komandant, oče!" .Dober večer, gospodar)" mu je mladi mož krepko stisnil roko. .Jaz sem Leban!" .Jaz pa Travnikar!" .Vaš sin nas je pripeljal sem! Če niste hudi, bi radi pri vas prenočiti, seveda, če nas sprejmete! Na dolgi poti smo!" .Prav rad, tovariš! Moja vrata so vam vedno odprta!" je dejal Travnikar. Ugajala sta mu krepki stisk roke in pošteni pogled mladega komandanta. Zastopniki občinske skupnosti Kranj obiskali Koroško No povabilo Avstrijsko-jugoslo-vanskega društva je občinska delegacija iz Kranja pod vodstvom predsednika občinske skupščine Toneta Volčiča obiskala Koroško. V delegaciji je bil tudi predsednik občinske skupnosti iz Ajdovščine. V Celovcu sta slovensko delegacijo sprejela in pozdravila predsednik Avstrijsko-jugoslovanskega društva, bivši namestnik deželnega glavarja Matthias Krassnig in član predsedstva, Werner Press]. Tudi celovški župan Guggenberger je sprejel delegacijo, kjer je v razgovoru prišla do izraza želja, da bi kontakti med mestoma Kranjem in Celovcem biti tesnejši in plodnejši. Nato si je delegacija ogledala južno avtocesto in se zanimala za nadaljne načrte glede gradenj cest, zlasti za realizacijo karavanške hitre ceste (predor skozi Karavanke). Na kosilu, ki ga je reterent za gradnje cest, deželni svetnik Stetan Knatl priredil slovenski delegaciji, je le-ta med drugim povedal, da obstojajo tozadevno tri variante, med katerimi iz prometno tehničnega in geološkega vidika prednjači cestni predor s področja Ledine skozi Kepo v Savsko dolino. Pri vseh teh projektih je treba računati s tem, da bo predor dolg najmanj 9 km. Dokončno odločitev bo sprejela avstrijsko-jugoslovan-ska strokovna komisija, ki bo z de- lom začela začetkom prihodnjega meseca. Predstavnik občinske skupnosti Volčič je izjavil, da se Jugoslavija zelo prizadeva, da bi se uresničil projekt karavanškega cestnega predora, ki s tursko avtocesto predstavlja najlepšo povezavo iz Srednje Evrope preko Alp v jugoslovanski prostor. Nadaljnji cilj gostov iz Slovenije je bi) obisk oziroma ogled alpske ceste na Dobrač. Delegacijo je vodil bivši namestnik deželnega glavarja inž. Thomas Truppe, ki je razložil zgodovino nastanka in grad- Pteserka V četrtek 30. maja smo spremili k zadnjemu počitku na hodiškem pokopališču Štefana Schuschu, p.d. Str-gančnika iz Plešerke. Po daljši težki bolezni je v 75. letu starosti umrl in zapustil šest otrok in ženo v globoki žalosti. Vzorno urejena Strgančnikova domačija in lepa nova stavba, ki služi turizmu, sta prepričljiv dokaz, kako priden in napreden je bil pokojnik, ki je skupno z družino ustvaril te dobrine. Vsega tega prav gotovo ne bi mogli doseči, če ne bi med njimi vladalo izredno družinsko sožitje, držeč se starega in preizkušenega načela — vsi za enega, eden za vse. Pokojni Strgančnik je neizmerno ljubil svojo družino, zemljo in svoje ljudstvo, kateremu je ostal zvest do Borovlje Pred nedavnim smo se na boroveljskem pokopališču za vedno poslovili od daleč naokoli znanega puškarja Maksa Koschata. Kako je bil rajni priljubljen, je pričala ogromna množica ljudi, ki ga je spremljala na njegovi zadnji poti. Sredi dela še poln načrtov in energije, ga je v 65. letu starosti zadela možganska kap. Maks Koschat je prevzet puškar-no po svojem očetu in jo vodil do svoje nenadne smrti. Vendar tudi puškarjem ni šlo vedno tako kot danes. V času krize, pred zadnjo vojno, je moral Koschat zastaviti vse svoje sile, da je njegova puškama ostala na površju. Kdor je poznal pokojnega Koschata, kar ne more razumeti, da ga ni več med nami. Bil je vedno Židane volje in dober do drugih, zlasti do svojih sodelavcev. Povsod se je zavedal svojega slovenskega pokolenja in se ga ni sramoval. Da pa je svojo obrt tudi zares dobro opravljal pa pričajo razne nagrade, ki jih je prejel za svoje delo. Med drugim je na mednarodnih razstavah v Bruslju prejel za izvrstne izdelke svoje puškarne nagrado Grand Prix in zlato kolajno. Prejel pa je tudi srebrno kolajno za zasluge v obrtnem gospodarstvu ter zlati znak za zasluge za republiko Avstrijo. Pokojni je bil tudi strasten lovec o čemer pričajo številne lovske trofeje uplenjene divjadi. Naj bo pokojnemu Koschatu domača zemlja lahka, ženi in otrokom pa izrekamo naše iskreno sožalje. nje te ceste. Delegacija je v Beljaku obiskala tudi slikarja in kiparja Franza Schneeweissa, ki bo letos v jeseni v okviru Avsfrijsko-jugoslo-vanskega društva razstavljal v Kranju. Na zaključku enodnevnega obiska na Koroškem je bila delegacija gost beljaškega župana inž. Joseta Rescha, ki je med drugim povedal, da ima mesto Beljak, zaradi posebne geografske lege, hvaležno poslanstvo, ustvariti in utrjevati kontakte z mesti onstran meje. Predsednik Volčič se je zahvalil županu, prav posebno pa Avstrij-sko-jugoslovanskemu društvu za prijazen sprejem in bivanje na Koroškem in ugotovil, da medsebojna spoznavanja prav gotovo koristno služijo zboljšanju in utrjevanju odnosov med Koroško in Slovenijo. — Hodiše v poslednjega diha. V najtežjem času naše zgodovine, ko je vladala pri nas nacistična strahovlada, tudi Strganč-nikovim niso prizanesli. Prav tako, kot na stotine drugih slovenskih družin, so tudi Strgančnikove izselili v tujino, kjer so morali deliti usodo brezpravne raje. Kot vojaku, ki je moral tvegati življenje za nemške interese — tiste usodne aprilske dni je bil ravno doma na dopustu — so mu takratne oblasti .milostno" dovolile, da je smel ..spremljati" svojo družino v izseljeništvo na Hesselberg, kjer so mu dovolili ostati en teden. Po poteku tega .dopusta" se je spet moral vrniti na fronto. Trdna volja, da bo zmagala pravica in da se bodo z družino še vrnili na svoj ljubljeni dom, so mu dale tiste moči in sile, da je vse težave premagal in se srečno z družino vrnil na svoj dragi dom, o katerem je leta hrepenel v tujini. Z velikim veseljem in ljubeznijo se je posvetil gospodarstvu, katerega je s pomočjo svoje pridne družine povzdignil do te dostojne višine, na kateri je danes. Pogrebne svečanosti je opravil domači župnik Kasel. Ob odprtem grobu se je od svojega tovariša in sotrpina poslovil predsednik Zveze slovenskih izseljencev Lovro Kramer, ki je v pretresljivih besedah orisal vrline in trpljenje pokojnika. Zveza slovenskih izseljencev pa se mu je oddolžila z vencem rdečih nageljnov. Od pokojnika so se ob odprtem grobu poslovili tudi domači cerkveni pevci, ki so mu s pesmijo žalostinko izkazali svojo poslednjo čast in spoštovanje. Izredno veliko število pogrebcev je bil zgovoren dokaz, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik med občani. Rajnega Strgančnika bomo ohranili v lepem spominu, ženi, sinovom in hčerki izrekamo globoko sožalje. Letovanje naših otrok na Jadranu Tudi tetos bo ietovaia skupina naših otrok no morju, in sicer v Savudriji od 8. do 29. avgusta 1974. Starši, ki ieiijo postati otroke na tetovanje, naj vtoiijo pismeno prošnjo, i: katere mora biti razvidno: ime, pokiic in nastov staršev, ime otroka in izjava, če je že bit na tetovanju tn kotiko-krat. Tej prošnji je treba pritožiti: — zadnje šotsko spričevato, — priporočito krajevne prosvetne ati zadružne organizacije, — osebno izkaznico s siiko in — režijski prispevek za dokazano sociaino potrebne otroke šit 600.— (za ostate je treba piačati šit. 1.000.—j in vse skupaj postati do najkasneje 24. jutija 1974 na nastov: Počitniška koionija, Gasometergasse 10, 9020 Kiagenfurt - Ceiovec. Vožnjo do Ljubtjane in nazaj ptača vsak udeteženec sam. Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavtjenega veija še-te otrok, za katerega so biti hkrati oddani vsi dokumenti. Po 24. juiiju ne sprejemamo več prijav. Za vsakega otroka je treba poteg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevato, ki pa ne sme biti izstavtjeno prej kot 8 dni pred odhodom skupine na tetovanje. tz zdravniškega spričevato mora biti razvidno, da je za otroka tetovanje na morju priporočtjivo in če je otrok občuttjiv za antibiotike (penicitin i. dr ). Sete ko prejmemo to spričevato, vetja otrok za dokončno prijavtjenega. Otroci uživajo na tetovanju zdravniško zaščito, kt obsega: — primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika, — prvo pomoč in zdravstveno nego za tažja obotenja, — ob težjih primerih takojšnji prevoz v najbtižj! zdravstveni zavod. Otroci pri počitniškem zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato si morajo starši pri svoji pristojni zavarovat-nici oskrbeti poveritni naiog za Jugostavijo (Betreuungsauftrag fi)r Jugostawien), ki naj bo izstavijen za čas bivanja v Jugostavijt. Za osebno izkaznico otroka vetja izkaznica (Personataus-weis), ki jo izstavi okrajno gtavarstvo, att pa potni tist. Za tetovanje pridejo v poštev te otroet v starosti od 9 do 14 tet, prt čemer imajo prednost otroet, ki še niso biti na tetovanju. Otroci, ki so biti že tri in večkrat na tetovanju bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroet bodo sprejeti na tetovanje, bodo po končanem prijavnem roku tn po predložitvi zdravniškega spričevato dobiti pismeno obvestito in potrebna nadatjnja navodita. Opozarjamo, da je števtto otrok, kt jth tahko sprejmemo, omejeno in bodo otroet sprejeti po vrstnem redu prijav in po zdravstven) ter sociatni potrebi. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tor .Gospodar, pa večerjali bi tudi, če imate še kaj za pod zob!" Travnikar se je zasmejal: .Tudi jedli bi? Dobro, iz moje hiše še ni šel partizan lačen! Kar noter! Smučke pa spravite v skedenj." France je pomiril psa, fantje pa so razpostavili v vrsto smuči in palice. Potem so se nagnetli v hišo. Bilo jih je trideset. .Pohlevnih ovc gre veliko v en hlev," je pravil Travnikar in prinašal stole, da so tahko vsi posedli. .Kakšna preklemanska vojska pa ste vendar?" je vprašal sina, ko sta nalagala v peč butare, da bi se vsi pogreli in posušili. .Saj ste opremljeni in oboroženi bolje kot Nemci!" .Oče, to je četa jurišnega bataljona," se je pohvalil France. .Kaj pa si ti med njimi?" .Komandir oddelka sem." .Dobro, torej si pustil potitiko?!" .Seveda sem jo, ker je tudi ona pustila mene! Nisem takšen govornik, kot si ti, vojaška stvar mi gre bolj od rok." .Prav je. Ti boš kmet. Naj se s politiko dajejo tisti, ki nimajo zemlje ali kaj drugega. Glej, da boš ostat živ! Ko se bo vojna končala, ti bom dal čez. Ne tvegaj preveč! Naju z mamo vsak dan bolj skrbi. Dovolj je, da so padli trije. Enega pa imamo invalida..." .Oče, ne bojte se! Vse je tako napeljano, da bo prav." .Pa Vojka, kje ga imate, lovca! Rad bi mu pokazal, kotiko sem že slekel kož. Pa se mu ja ni kaj pripetilo?" .Zanj se ne bojte, oče. Ta je dovolj zvit in previden. Ostat je v brigadi, niso ga pustili stran." „Pa Primož, kakšna sarža je?" .Nobena. Spet je mitraljezec, oče." Potem mu je povedat, kako je bilo na cesti s tanki. .Glej ga, šmenta, to jo je skupil za vse." .Nič hudega. Primož se ne bori za položaje. Povedal jim je svoje. Takšen je kot Marko." .Je pa značajen!" Sredi noči so kar v svinjskem kotlu zavreli vodo ter nametali vanjo krompirja in repe. Travnikar pa jim je podaril koštruno. .Oče, ne bo zastonj," mu je dejal Leban. .Bonov ne moram. Kar drugim dajte tiste papirje, jaz vem, da kmetje ne bomo nič dobili zanje. Miner Marko mi je svetoval, naj jih denem v stranišče! Jaz dam, kar dam, zastonj, tako kot dajete vi vse, kar imate." Leban se je smejal in pomagal Travnikarju, da sta stekla koštruna. .Travnikar, kravo vam pripeljemo nazaj." .To so obljube! Če bi se vse uresničilo, kar so mi že obljubljati, bi bil milijonar." Ko so bili v kuhinji sami, je Travnikar dregnil mladega komandanta, ker ni mogel krotiti radovednosti: .Kam pa greste, če ni to vojna tajna?" .Nemške smučarske patrulje so presekale našo preskrbovalno pot čez Jelovico. Tisto, saj veste, po kateri vozijo kmetje hrano, sol in zdravila v korpus. Morali jih bomo nekajkrat nažgati, da nam bodo dali mir. Nam in tudi vam, Travnikar." .Povejte na štabu divizije Pemcu, da beli nameravajo napraviti visoko na hribu postojanko." .Dokler bomo mi tu, je ne bodo." Travnikar je nekaj časa pozorno ogledoval (anta, potem je dejal: .Saj ti si pa bil že pri nas?! Poleti, ko si peljal četo Francozov. Vola sem vam dal takrat." .Mimogrede ... Res smo dobili celega vola. Vi pa niti jarca zanj." .Pusti to. Ni bil moj. Svarun ga je bil pusti! pri meni, da bi z njim oral, dokler ne bo prišla brigada od kod lačna in ne bo imela nič drugega." V dobri uri je bila večerja kuhana. Zenske so se sukale med borci in delile okusno mesno krompirjevo juho z repo. V izbi je bilo živahno. Stari Travnikar se je pošalil: .Fantje, saj bi vam dat potico, ko je ravno božični večer. Pa kaj, ko ste sami komunisti, saj je ne smete jesti. Pri nas pa le ženske praznujejo," se je opravičit zavoljo dre-veščka. Videl jih je, kako so jim oči uhajale k svetlim lučkam in k jaslicam pod smrečico, kjer je bil droben napis: .Mir ljudem na zemlji.. Mama je že prišla z narezano potico. Dobro, da so bili spekli malo več, za vsak primer. Tako je dobil vsak en košček. .Hvala za potico! Ne bo se nam zalete!a, ne, Travnikar," se je zasmejal Leban. .Kje pa se klatite, da ste nas spet tako dolgo pustiti same Nemcem?" .V Dolomitih smo bili, Travnikar. Tam, kjer je za vsakim drugim grmom belogardist. Noter do Ljubljane smo jih preganjali in jim nasuli propagandnih letakov, da bi se vdali in prišli k nam. Se dvajset dni bo trajal rok amnestije," je povedat Leban. Travnikar se je začudi!: .Zdaj pa bele vabite k nam? Pet minut pred dvanajsto? Kakšna pa je ta politika? ... Amnestija? Zdaj, ko bo kmalu še Hitler pristopil k OF?" .Travnikar, to je višja politika," ga je poučil komisar Boris, ki je tudi prijadral k jurišnemu bataljonu. .Mi odpuščamo zmote, pa se nam še posmehujejo! Napadali so nas kot ose. Toda nasuli smo jim svinca v trebuhe, zapomnili si bodo, kdaj je bil v Dolomitih jurišni bataljon." a — Štev. 23 (1662) 7. junij 1974 Dostojnost na vsakem koraku Včgsr/: zg&Mfnjc eMg sgMM Mf/rerMa/jfMg sedg g/; pg Mco^rzdgMg ^refMjg,