letnik CXIX • oktober 2017 10 • Reinvazija varoj • Uporabite najprimernejše poti prodaje • 100-letnica smrti dr. Filipa Terča • Finančna pomoč čebelarjem za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2017 ČZS od ločn o v »bo j« za p odp oro čeb elar jem za v sak o če belj o d ruži no pre ko r azg lasi tve čeb el za o gro žen e ČEBELARSKA OPREMA 253 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 10/2017 letnik CXIX Huda gniloba čebelje zalege je ena od najnevarnejših bolezni, ki ogrožajo naše čebele in čebelarstvo. Bolezen se zatira po zakonu. Uradno predpisani postopki za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni so opi- sani v Pravilniku o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zale- ge (Pestis apium) (Ur. l. RS, št. 119/06 in 38/07). Iz panja v panj bolezen prenaša sam čebelar, in si- cer z okuženim satjem, medom, orodjem in rokami. Iz čebelnjaka v čebelnjak pa se bolezen prenaša najpogo- steje z ropanjem oslabelih okuženih družin, z nakupom okuženih čebeljih družin, z okuženimi satnicami, pa- nji, orodjem, medom itd. Po zadnjih podatkih je v Slo- veniji odkritih vedno več novih žarišč bolezni. Za to je več vzrokov: zaradi številnih propadov čebeljih družin in posledično ropov oslabelih družin ali praznih panjev, če jih čebelar ni pravočasno zaprl, očistil in razkužil, oskrbe čebeljih družin z nekakovostno hrano, nezna- nja posameznih čebelarjev prepoznati spremembe, če sanacija žarišča bolezni ni opravljena po navodilu ali dovolj temeljito, če premiki čebeljih družin niso sledlji- vi, če se prevaža čebele na pašo na in z območja zapore zaradi hude gnilobe, če je na območju več neregistrira- nih čebelnjakov, ki jih ni v evidencah in se ob izbruhu bolezni ne pregledajo, idr. Ob pojavu suma bolezni bo pooblaščeni veterinar VF NVI v najkrajšem času pregledal obolelo družino in odvzel vzorce za laboratorijsko preiskavo. Po po- trditvi bolezni bo uradni veterinar Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) od- redil ukrepe, med drugim sanacijo žarišča in zaporo območja okrog žarišča bolezni, znotraj katere je treba pregledati vse čebelje družine, kar opravijo veterinarji VF NVI. Če se znotraj zaprtega območja odkrijejo novi primeri bolezni, se območje zapore razširi in pregleda vse čebelje družine tudi na območju razširitve, kar se pogosto dogaja. V dobro organiziranih čebelarskih društvih ti pre- gledi potekajo veliko hitreje, večji je red na pasiščih, strokovno znanje organiziranih čebelarjev je večje, hitreje se sanirajo zapuščeni čebelnjaki, ki so stalen in zelo nevaren vir okužb. Hitra sanacija okuženega žarišča in posledično sprostitev zapore območja zara- di hude gnilobe pa sta v interesu tako čebelarjev kot veterinarjev. UVODNIK Spoštovani čebelarji in čebelarke! Zaradi tega vsa čebelarska društva pozivamo, da vložijo vse moči pri sodelovanju med čebelarji ter strokovnimi službami VF NVI, saj je to velikega po- mena pri nadzoru in sanacijah žarišč hude gnilobe čebelje zalege. Pogosto neodzivnost posameznih če- belarjev na območju zapore, ki ne omogočijo pregleda svojih čebeljih družin, povzroči podaljševanje zapore. Veterinarji VF NVI se zelo trudijo taka obmo- čja čim hitreje pregle- dati, zato pozivamo vse čebelarje, da se odzovejo na obvestila o načrtova- nih pregledih in so v času dogovorjenega pregleda prisotni v čebelnjaku ali pa zagotovijo prisotnost pooblaščene osebe, ki je sposobna asistirati pregledu čebeljih družin (odpreti panj, izvleči vse sate s pokrito zalego in jih pokazati veterinarju). Prav tako poziva- mo čebelarska društva in čebelarje, da kjer je ugoto- vljena huda gniloba čebelje zalege, sanacijo opravijo striktno po navodilih uradnega veterinarja UVHVVR in veterinarja VF NVI. Da bi se približali cilju sanacije žarišč hude gnilobe čebelje zalege v 40 dneh, ki ga je sprejel UO ČZS in je bil posredovan na MKGP, pa bodo potrebni res hitra in maksimalna podpora čebelarjev in čebelarskih dru- štev pooblaščenim veterinarjem in izvajanje dobre če- belarske prakse v vsakem posameznem čebelarstvu. S tem bo tudi zmanjšana možnost prenosa hude gni- lobe čebelje zalege na sosednja čebelarstva in posle- dično manjše število žarišč bolezni. Samo s skupnim sodelovanjem bo sanacija uspešna in v zadovoljstvo vseh. Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ za tehnologijo, in Boštjan Noč, predsednik ČZS Hitra sanacija žarišč hude gnilobe je v interesu vseh čebelarjev in veterinarjev 254 10/2017 letnik CXIX UVODNIK Vlado Auguštin in Boštjan Noč ..................................................................... 253 ZDRAVJE ČEBEL Vlado Auguštin: Uničevanje voščene vešče .................................................. 255 Izr. prof. dr. Ivan Toplak, dr. vet. med.: Virusne okužbe čebeljih družin: včeraj, danes, jutri (II. del) ............................................................................. 256 Mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med.: Reinvazija – ponovni vdori varoj v čebelje družine ............................................................................................ 258 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Vsebnost kumafosa v čebeljih pridelkih ..... 259 Nataša Klemenčič Štrukelj: Uporabite najprimernejše poti prodaje .......... 261 Tanja Magdič: Kakšno ceno postaviti? .......................................................... 261 Prof. dr. Elko Borko, dr. med.: Pomen dela dr. Filipa Terča – ob stoletnici njegove smrti .................................................................................................. 263 Sandra Rebek: Strokovna ekskurzija apiterapevtov po Balkanu ........................266 Janez Hafner: 150-letnica rojstva Frančiška Rojine ......................................266 Anej Kostrevc: E-Hive: Prihodnost čebelarstva v Celju in širše skozi oči mladih ... 267 Franc Šivic in Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Novice iz sveta ...................268 DELO ČEBELARJA Jože Sever: Čebelarjeva opravila v oktobru ...................................................269 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 271 OBVESTILA ČZS 276 OGLASI 283 V SPOMIN 286 KAZALO INDEKS letnik CXIX g Številka 10 g Oktober 2017 g ISSN 0350-4697 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebe- larskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredni- štva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notra- njost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, de- setina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7850, Tiskano: 28. 9. 2017 Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Zadnje priprave za zimo. Srebrno priznanje. Fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2017. Foto: Štefan Žemva, Slovenija Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2013 2014 2015 2016 2017 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure. justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/ Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Aleš Bozovičar: 01/729 61 12, 030/604 015, ales.bozovicar@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Matej Mandelj, tajnik: 041/337 854, matej.mandelj@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek, 16. 10. 2017 od 9.00 do 13.00 • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek, 20. 10. 2017 od 8.00 do 12.00. EDITORIAL Vlado Auguštin and Boštjan Noč .................................................................. 253 BEES' HEALTH Vlado Auguštin: Destroying wax moth ........................................................ 255 Prof. Ivan Toplak, DSc, DVM: Virus infections of honeybee colonies: yesterday, today and tomorrow (part II) ....................................................... 256 Mira Jenko Rogelj, MSc, DVM: Reinvasion – repeated intrusion of varroa mites in bee colonies .......................................................................... 258 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Andreja Kandolf Borovšak, MSc: The content of coumaphos in hive products .... 259 Nataša Klemenčič Štrukelj: Use the most appropriate sales channels ....... 261 Tanja Magdič: What price to set? .................................................................. 261 Prof. Elko Borko, MD, DSc: The importance of work of dr. Filip Terč - at the one hundredth anniversary of his death ............................................ 263 Sandra Rebek: Excursion of apitherapists throughout the Balkans ...................266 Janez Hafner: 150th anniversary of birthday of Frančišek Rojina ................266 Anej Kostrevc: E-Hive: The future of beekeeping in Celje and wider through the eyes of young people ..................................................................... 267 Franc Šivic and Andreja Kandolf Borovšak, MSc: World news .....................268 BEEKEEPER'S WORK Jože Sever: Beekeeper's tasks in October ......................................................269 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS 271 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 276 ADS 283 IN MEMORIAM 286 10/2017 letnik CXIX 255 ZDRAVJE ČEBEL Zbrane voščine in odbrano satje moramo zavarovati pred voščenimi veščami. Leto za letom nam povzročajo ve- liko škode. Znani sta velika in mala voščena vešča, od ka- terih je med čebelarji bolj znana velika voščena vešča, saj v čebelarstvu povzroča škodo. Še posebej mladim čebelarjem, ki imajo manj izkušenj, se kaj hitro zgodi, da jih preseneti ta škodljivec. Velika vešča (Galleria mellonella) z rjavkastimi krili dose- ga razpon med 2,5 do 3 cm. Na sprednjih krilih so temni madeži. Krila male vešče (Achroia grisella) so na koncu zao- krožena in dosežejo razpon 2 cm ter se srebrno sivo leske- tajo. Velika in mala vešča sta podnevi običajno skriti; šele ponoči se zbudita in vdirata v čebelja bivališča. Svoja meh- ka, steklasta, rahlo ovalna, le 0,4 mm velika jajčeca odlagata v zareze panja, redkeje na same sate. Mala vešča izleže več sto jajčec, velika pa pogosto več kot tisoč. Ob ugodnem toplem vremenu se v 4 do 5 dneh izležejo majhne ličinke s štirimi pari nog. Najraje se zadržujejo na podnici, od koder se kmalu odpravijo na starejše sate. V vro- čem poletju traja ves razvoj velike vešče približno mesec in pol, pri mali vešči pa tri mesece. Pri tem- peraturi pod 10 °C se razvoj ustavi. Pri obeh vrstah sta ličin- ki samice nekaj večji od samcev. Ličinke ne poško- dujejo in uničujejo samo satja, ampak tudi satnike in druge lesene dele panja. Razen uničenja satja in panjev voščena vešča uničuje tudi zalego in prena- ša spore hude gnilobe čebelje zalege. Na srečo ima vešča v zdravi čebelji družini malo možnosti, da napravi škodo, lahko pa v nekaj tednih uniči slabo skladiščeno satje. Največji sovražnik vešče so čebele. Če je družina moč- na, čebele izvlečejo ličinke vešče. Zato moramo skrbeti, da imamo le živalne družine z rodovitnimi maticami. Prav tako mora čebelar s pravilno oskrbo pomagati čebelam pri čiščenju panja. Stene panja naj bodo gladke, dno panja ve- dno, zlasti pa spomladi, čisto. Da vešča ne bo imela zavetnih mest, kamor bi odlagala jajčka, je treba odstraniti prizidke. Čebelje družine naj bodo zožene na toliko satov, kolikor jih popolnoma zasedajo. Redno obnavljajmo satje. Staro, črno, neprozorno satje, ki ga imajo vešče najrajši, sproti izločajmo. Satje moramo shranjevati v prostorih ali omarah, kamor čebele nimajo dostopa. V toplih mesecih ga je treba razku- ževati. Če nimamo omare, hranimo satje v svetlem, suhem in zračnem prostoru, kajti svetloba, prepih, vlaga in nizke temperature ovirajo voščeno veščo pri razvoju. Posoda, v kateri zbiramo voščine, mora biti vedno zaprta. Voščine hranimo na hladnem. Na temperaturah pod 10 °C se jajče- ca, ličinke in bube ne razvijejo. Nepotrebno satje in voščine čim prej pretopimo v vosek ali oddamo v predelavo. Več po- drobnosti o skladiščenju satja si lahko preberete v Sloven- skem čebelarju 9/2012, str. 273. Poleg vseh znanih metod uničevanja voščene vešče se za uničevanje tega škodljivca na trgu ponujajo tudi ekološka sredstva (npr. sredstvo B401 ali Certan, ki ga proizvaja pod- jetje Vita Europe). Takšna sredstva so primerna za učinkovi- to in ekološko uničevanje ličink voščene vešče. Učinkovina je snov, ki sestoji iz spor Bacillus thuringiensis ssp. aizawai serotip 7 (1,5 %), ki se je že prej uporabljala v kmetijstvu, kot sredstvo pri integriranem zatiranju škodljivcev, predvsem v sadjarstvo in vrtnarstvu. Bacillus thuringiensis ssp. aizawai serotype 7 je mikroorganizem s ciljnim delovanjem na ličin- ke voščene vešče, ki ni nevaren za ljudi in čebele. Ne pušča nedovoljenih ostankov v vosku in medu, prav tako ne vpliva na senzorične in organoleptične lastnosti medu. V skladu z odobritvijo regulativnega sveta EU št. 2092/91 so sredstva s to učinkovino primerna za ekološko čebelarjenje, z namenom preventive pred napadom voščene vešče, in se uporabljajo po zadnjem točenju medu, na satju katerega nameravamo skla- diščiti. Tako »obdelano« satje bo zaščiteno pred napadom ličink voščene vešče do naslednje čebelarske sezone. Da pa voščena vešča le ni tako velik nepridiprav, kot si predstavljamo, so letos skupaj s španskimi kolegi ugotovili britanski znanstveniki. Spoznali so, da se lahko ličinka vo- ščene vešče poleg čebeljega voska prehranjuje tudi s plastiko. V manj kot eni uri se namreč uspe ličinki pregristi skozi pla- Dobrim in varčnim čebelarjem se že čez po- letje nabere precej voščin. Ob pregledovanju čebeljih panjev zbiramo prizidke, ki se držijo satnikov, panjskih sten in matične rešetke, pra- zne matičnike, polomljene satnice in trotovino iz gradilnikov. Tem voščinam dodamo še sate, ki so se zlomili bodisi pri točenju medu bodisi med prevozom panjev, ter medene pokrovce in sate, ki jih jeseni zaradi starosti izločimo iz čebelarstva. Tudi med jesenskim čiščenjem matičnih rešetk in podnic panjev se nabere še precej voščenega drobirja. Uničevanje voščene vešče Fo to : M ira R og el j J en ko 10/2017 letnik CXIX256 ZDRAVJE ČEBEL stično vrečko, znanstveniki pa upajo, da bodo s pomočjo tega prišli do rešitve, kako pospešiti biološko razgradnjo plastič- nih odpadkov. Odkritje bi lahko prispevalo k reševanju težav, ki jih predstavljajo plastične vrečke za okolje. Vsako leto ves svet skupaj namreč proizvede kar približno 80 milijonov ton polietilena, ki je glavni material plastičnih vrečk. Vrečke so v vsakodnevnem življenju neizogibne, a težava je, ker je potreb- nih več sto let, da se takšna vrečka v naravi sama razgradi. Vlado Auguštin Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si Matica je že ''naravno'' zelo zaščitena in odporna proti virusnim okužbam. Čeprav je možen vertikalni prenos vi- rusov z matice na jajčeca, pa je to vsekakor veliko redkejši pojav v primerjavi s horizontalnimi načini prenosa, ki so odgovorni za večino virusnih okužb. V študiji ugotavljanja štirih čebeljih virusov (ABPV, BQCV, CBPV in DWV), ki smo jo izvedli na zalegi, hišnih in pašnih čebelah znotraj istih čebeljih družin, smo ugotovili, da je z vsemi virusi naj- manj okužena zalega, potem hišne čebele in pašne čebele. To vsekakor kaže na to, da vzroka za širjenje virusov ne gre iskati pri matici, ampak je večina virusov posledica hori- zontalnega načina prenosa. Ko razmišljamo o preventivnih ukrepih v zvezi z viru- snimi okužbami, ki jih čebelar lahko izvede, je vsekakor na prvem mestu uspešno zatiranje varoj. Stalen nadzor varoj in uporaba dovoljenih ter učinkovitih preparatov za njeno zatiranje sta ključna tudi za preprečevanje virusnih okužb. Združevanje šibkih in oslabelih čebeljih družin je prej voda na mlin virusnim okužbam kot pa dobra odlo- čitev čebelarja. Prav tako je pri nakupu večjega števila če- beljih družin treba paziti, da te izhajajo od istega (ne od različnih lastnikov). Čistoča, razkuževanje, redna zame- njava satja, odstranjevanje in uničenje odmrlih čebel, ku- povanje matic od priznanih proizvajalcev in laboratorij- sko testiranje čebel so osnovni ukrepi za preprečevanje virusnih okužb. Stalen nadzor virusnih okužb v čebelnja- ku in pregled čebel pred nakupom ter izvajanje karantene bi vsekakor dolgoročno pripomogli k izboljšanju stanja virusnih okužb. Klinično prepoznavanje virusnih okužb čebel je še zme- raj osnovna metoda za ugotavljanje čebeljih virusov. Ven- dar pri tem naletimo na nekaj ključnih težav, saj: 1. Številni virusi pri čebelah ne kažejo kliničnih znakov okužbe. 2. Vse razvojne oblike čebel ne kažejo enakih kliničnih znakov virusne okužbe. 3. Različni virusi lahko kažejo podobne klinične znake okužbe. 4. Okužba z istim virusom ima lahko za posledico različ- ne klinične znake okužbe. 5. Znaki okužbe so lahko različni ob hkratni prisotnosti več različnih virusov (patogenov). 6. Klinična slika virusne okužbe je lahko odvisna od drugih dejavnikov, npr. prisotnost ostankov pesticidov v okolju. Za ugotavljanje viru- snih okužb čebelje druži- ne so najzanesljivejše mo- lekularne metode, ki jih lahko izvedemo le v labo- ratoriju. Za vzorec so naj- primernejše klinično pri- zadete ali umrle čebele. Za laboratorijsko preiskavo potrebujemo vzorec veli- kosti približno 50 odraslih čebel. Če je ugotovljena odmrla zalega, se izreže satje s prizadeto ali odmrlo zalego v velikosti 10 x 10 cm. Če so umrle čebele v panju ali pred čebel- njakom, se jih vzorči. Prisotnost virusov lahko ugotavljamo tudi v varojah. Vzorce je treba nemudoma poslati na prei- skavo v laboratorij, lahko pa jih čebelar shrani za krajši čas, tako da jih zamrzne, saj drugače virusi propadejo in vzorec ni primeren za preiskavo. Z molekularnimi metodami lah- ko hitro in natančno določimo vrsto virusa, količino virusa v vzorcu in sočasno prisotnost večjega števila virusov. Če se v čebelnjaku pojavi sum na virusne okužbe, je dovolj, da so v preiskavo poslani največ 2 do 3 vzorci iz istega čebelnjaka. Iz Vsekakor predstavljajo dejavnosti čebelarja, kot so nakup nove čebelje družine, združevanje čebeljih družin različnih lastnikov, združevanje šibkih čebeljih družin, paša (iz več različnih če- belnjakov na istem mestu), obiranje pobeglih rojev čebel iz narave, med zelo tvegane dejav- nosti čebelarja za prenos čebeljih virusov. Virusne okužbe čebeljih družin: včeraj, danes, jutri (II. del) Virusi so zunaj živih celic le skupek neaktivnih kemičnih snovi. Ko pa vdrejo v živo celico, jo izkoristijo za čim hitrejšo tvorbo novih virusov. 10/2017 letnik CXIX 257 ZDRAVJE ČEBEL preteklih laboratorijskih izkušenj in pregledov večjega števi- la vzorcev različnih čebeljih družin znotraj istega čebelnjaka se je pokazalo, da je stanje glede virusnih okužb v različnih družinah zelo podobno, zato za potrebe diagnostike čebeljih virusov ni treba pregledati vseh čebeljih družin istega čebel- njaka. Cena laboratorijskih preiskav z metodo RT-PCR je na Veterinarski fakulteti za pet vrst čebeljih virusov (ABPV, BQCV, CBPV, DWV, SBV) 79,12 EUIR po enem vzorcu, mo- žna pa je tudi preiskava le na posamezno vrsto virusa. Nekaj podatkov o pogostosti in razširjenosti virusnih okužb v klinično prizadetih čebeljih družinah v Sloveniji že imamo. Povzetek laboratorijskih rezultatov je prikazan v nadaljevanju (Tabela 2). V letih od 2007 do 2015 smo v vseh treh študijah dobili podobne odstotke pri istih čebeljih vi- rusih, število pregledanih vzorcev pa je še vedno zelo majh- no, da bi iz teh študij že lahko govorili o dejanskem obsegu in razširjenosti virusnih okužb v Sloveniji. Vsekakor bi se bilo treba v prihodnje pri izvedbi novih študij virusnih okužb v Sloveniji bolj posvetiti naključnemu vzorčenju, ne le tam, kjer se težave pojavljajo, saj so številne virusne okužbe klinično nezaznavne, a vseeno vplivajo na čebeljo družino. Prav gotovo je treba nadaljevati testiranje vzorcev čebel ob hudih izgubah čebeljih družin, saj tako do- bivamo vpogled v prisotnost različnih virusov skupaj z dru- gimi patogeni (varoje, nosemo …). Zelo malo je še poznanega, ali so čebelji virusi prisotni tudi pri drugih vrstah insektov in kakšno vlogo igrajo pri prenosu in ohranjanju nekega virusa v populaciji čebel. Uporaba tehnologije naslednje generacije se- kvenciranja na vzorcih čebel bo v prihodnje prav gotovo pri- nesla ugotovitev novih vrst čebeljih virusov, ki jih v Sloveniji še nismo ugotovili, in boljše poznavanje virusnih okužb. Od vsega naštetega pa je najpomembnejše izobraževanje čebe- larjev, ki s svojimi številnimi dejavnostmi lahko bistveno pri- pomorejo k izboljšanju pa tudi k poslabšanju stanja virusnih okužb čebel. Prizadevanje za ohranitev kranjske čebele pa naj bo tudi cilj vsakega ljubitelja čebel, da bodo lahko uspešno če- belarili tudi rodovi, ki prihajajo za nami. Tabela 2: Prikaz odstotka ugotovljenih pozitivnih vzorcev z metodo RT-PCR v treh izvedenih študijah, kjer smo testirali vzorce prizadetih čebeljih družin na pet različnih čebeljih virusov. V letih od 2007 do 2009 smo testiranja 60 vzorcev izve- dli v okviru raziskav programske skupine P4-0092 na Veterinarski fakulteti. V letih 2010 in 2015 pa smo 117 in 197 vzorcev pregledali v okviru letne odredbe, ki jo je financirala Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Leto Virus akutne paralize (ABPV) Virus črnih matičnikov (BQCV) Virus kronične paralize (CBPV) Virus deformiranih kril (DWV) Virus mešičkaste zalege (SBV) Število pregledanih vzorcev Referenca 2007−2009 40 % 83,3 % 18,3 % 70 % 8,3 % 60 Toplak in sod., 2012 2010 35 % 88,8 % 15,3 % 76,9 % 2,5 % 117 Toplak in sod., 2010 2015 26,4 % 85,79 % 12,69 % 56,35 % 5,58 % 197 Toplak in sod., 2016 Kranjska čebela z virusom deformiranih kril Fo to : In te rn et Viri: Allen, M. F. in Ball, B. V. (1996): The incidence and world distribution of honey bee viruses. Bee World; 77: 141-162. Chen, Y., Evans, J., Feldlaufer, M. (2006): Horizontal and vertical transmissi- on of viruses in the honey bee Apis mellifera. Journal of Invertebrate Patho- logy 92: 152−159. De Miranda, J. R., Chen, Y., Ribiere, M., Gauthier, L. (2011): Varroa and viruses. In Carreck, N L (Ed.). Varroa – still a problem in the 21st century. International Bee Research Association; Cardiff, UK, str. 11−31. Genersch, E. in Aubert, M. (2010): Emerging and re-emerging viruses in the honey bee (Apis mellifera L.). Veterinary Research 41(6), 54. Jamnikar Ciglenečki, U., Toplak, I. (2013): Genetic diversity of acute bee paralysis virus in Slovenian honeybee samples. Acta Veterinaria Hun- garica, št. 61, str. 244–256. Jamnikar Ciglenečki, U. (2013): Preučevanje virusnih okužb pri kranjski čebeli (Apis mellifera carnica): doktorska disertacija. Ljubljana: Medicin- ska fakulteta, 173 strani. Jamnikar Ciglenečki, U., Toplak, I., Kuhar, U. (2017): Complete geno- me of chronic bee paralysis virus strain SLO/M92/2010, detected from Apis mellifera carnica. Genome announcements, vol. 5, iss. 26, str. e00602-17 (2 str.). http://genomea.asm.org/content/5/26/e00602- 17.full, doi: 10.1128/genomeA.00602-17. Toplak, I., Zabavnik Piano, J., Pislak Ocepek, M. (2010): Ugotavljanje pri- sotnosti petih čebeljih virusov v vzorcih obolelih čebeljih družin v letu 2010. Ljubljana: Nacionalni veterinarski institut, Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani, november 2010. 48 strani. Toplak, I., Rihtarič, D., Jamnikar Ciglenečki, U., Hostnik, P., Jenčič, V., Barlič-Maganja, D. (2012): Detection of six honeybee viruses in clini- cally affected colonies of Carniolan gray bee (Apis mellifera carnica). Slovenian Veterinary Research št. 49, str. 89−96. Toplak, I., Jamnikar Ciglenečki, U., Aronstein, K., Gregorc, A. (2013): Chronic bee paralysis virus and Nosema ceranae experimental co-infection of win- ter honey bee workers (Apis mellifera L.). Viruses, letnik 5, str. 2282–2297. Toplak, I., Rihtarič, D., Pislak, M., Jurič, A., Vraničar Novak, A., Planinc, I., Matavž, L., Jenko-Rogelj, M., Škof, M., Skerbiš, S., Lešnik, V., Jenčič, V. (2016): Ugotavljanje petih virusov v odmrlih čebeljih družinah v letu 2015 v Sloveniji. V: Majdič, G. (ur.). 6. Slovenski veterinarski kongres, Portorož. Slovenian Veterinary Research št. 53, Suppl. 17, str. 263−266. Izr. prof. dr. Ivan Toplak, dr. vet. med. Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut ivan.toplak@vf.uni-lj.si 10/2017 letnik CXIX258 ZDRAVJE ČEBEL Podatki iz literature Zaletavanje čebel delavk, ki ob vrnitvi domov pomotoma zaidejo v tuji panj, je v epidemiologiji prenosa raznih povzro- čiteljev bolezni velikega pomena. Najizraziteje se kaže v po- novnih vdorih (reinvazijah) varoj v čebelje družine. Različni avtorji so pri panjih, postavljenih v vrsti, in z žreli, obrnjenimi v isto smer, dobili od 23 do 48 odstotkov tujih čebel v posame- znem panju (Sulimanović, 1986; Pfeiffer in Crailsheim, 1998; Kralj in Fuchs, 2006). Pojav so delno omejili s poslikavami in različnimi barvami panjskih pročelij. AŽ-panji, postavljeni v skladovnicah, omogočajo najvišji odstotek zaletavanja čebel. Raziskave so pokazale, da družine z več varojami sprej- mejo večje število tujih vletelih čebel. Ta lastnost je pomem- ben odklon v obnašanju družine zaradi zmanjšane sposob- nosti čebel stražark prepoznavanja tujih čebel (Annoscia in sod., 2015). Predvsem pomembna je nesposobnost prepre- čitve vletavanja čebelam roparicam. Visok odstotek zaletelih čebel vodi do večjega prenosa varoj iz močneje napadenih družin. V devetdesetih letih 20. stoletja (Greatti in sod. 1992) so znanstveniki beležili dnevne reinvazije do 75 varoj iz 200 metrov oddaljenih če- beljih družin. S podobnimi podatki razpolagajo v Čebelar- skem društvu Kranjska Gora, v katerem izvajajo natančno diagnostiko varoj in enotno voden projekt sonaravnega za- tiranja varoj od leta 1999 na območju občine Kranjska Gora. Frey in Rosenkranz (2014) sta ugotovila pomembno veli- ko reinvazijo 462 ± 74 varoj pri gostoti nad 300 družinami v preletni razdalji za razliko od gostote s 50 družinami, pri katerih sta v enakem obdobju 3,5 meseca beležila reinvazijo s 126 ± 16 varojami. Seeley in Smith (2015) sta eno skupino 24 panjev enake barve postavila v vrsto s presledkom 1 m (visoka gostota) in drugo skupino 24 panjev vsakega s presledkom od 21 do 73 m (nizka gostota). V skupini z nizko gostoto panjev sta lažje ohranila nizko raven varoj, kar je prispevalo k uspešnejši izzimitvi družin kot pri visoki gostoti družin. V družinah z visoko gostoto naselitve se je število varoj takoj po rojenju zmanjšalo. Kljub temu je poleti prišlo do prenosa varoj z za- letavanjem in ropanjem iz družin, ki niso rojile. V tej skupi- ni je bilo zaznano tudi občutno povečano zaletavanje trotov, kar je skupaj privedlo do večjih zimskih izgub zaradi varoj. V zelo slabih pašnih pogojih na vrhuncu sezone čebelje dru- žine iščejo hrano daleč naokoli. V takih pogojih dvomesečno te- stiranje reinvazije varoj Freya in sodelavcev (2011) ni pokazalo pomembnih razlik v prenosu varoj med družinami na razdaljah 1, 30, 400, 1300 in 1500 m. Močneje napadene družine z varo- jami so bile zaradi izjemno slabe naravne oskrbe s hrano oro- pane, oslabljene in so propadle enakomerno na vseh razdaljah. Zaključek Epidemiološke študije napovedujejo napredovanje pato- genosti varoj zaradi visoke stopnje horizontalnega prenosa med čebeljimi družinami. Njena virulentnost neprestano ra- ste v povezavi z različnimi kombinacijami številnih patoge- nih povzročiteljev, ki jih varoja prenaša iz družine v družino. Na območju celotne države je nujno udejanjati dobro če- belarsko prakso v slehernem čebelarstvu ter preko celotne sezone zagotoviti učinkovito izvajanje apitehničnih ukre- pov, načrtno in natančno kontrolirati populacijo varoj v vseh čebeljih družinah na stojiščih. Kljub širokemu izbo- ru zdravil je vzdrževanje populacije varoj brez ogrožanja zdravja čebel mogoče le z doslednim izvajanjem navedenih ukrepov na slehernem stojišču čebel. Varroa destructor je trenutno najškodljivejši para- zit medonosnim čebelam v Evropi. Izjemno dobra prilagoditev škodljivca na čebeljo družino je razvi- ta ob prenosu znotraj gostiteljske vrste z odraslih čebel in trotov naprej na zalego in v hitrem preno- su tudi na okoliške čebelje družine v preletni raz- dalji. Zaletavanje čebel in ropanje sta najhitrejša oblika t. i. horizontalnega prenosa med družinami in odločilna za preživetje parazitske vrste. Reinvazija – ponovni vdori varoj v čebelje družine Fo to : M ar ko P in ta rič Mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med. Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut, enota Kranj mira.jenkorogelj@vf.uni-lj.si 10/2017 letnik CXIX 259 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Viri: Annoscia, D., Del Piccolo, F., Covre, F., Nazzi, F. (2015): Mite infestation during development alters the in-hive behaviour of adult honeybe- es. Apidologie 46(3), str. 306-314. Čebelarsko društvo Kranjska Gora: Delovni arhiv monitoringa invazije varoj na kontroliranih stojiščih. Frey, E., Rosenkranz, P. (2014): Autumn invasion rates of Varroa destruc- tor (Mesostigmata:Varroidae) into honeybee (Hymenoptera: Apo- dae) colonies and the resulting increase in mite populations. Journal of Economic Entomology 107(2), str. 508-515. Frey, E., Schnell, H., Rosenkranz, P. (2011): Invasion of Varroa destructor mites into mite-free honeybee colonies under the controlled condi- tions of a military training area. Journal of Apicultural Research 50(2), str. 138-144. Greatti, M., Milani, N., Nazzi, F. (1992): Reinfestation of an acaricide-tre- ated apiary by Varroa jacobsoni Oud.. Experimental and Applied Acarolo- gy 16(4), str. 279-286. Kralj, J.,Fuchs, S. (2006): Parasitic Varroa destructor mites influence fli- ght duration and homing ability of infested Apis mellifera foragers. Apidologie 37 (5), str. 577-587. Pfeiffer, K., Crailsheim, K. (1998): Drifting of honeybees. Insectes Sociaux 45(2), str. 151-167. Seeley, T.D., Smith, M.L. (2015): Crowding honeybee colonies in apiaries can increase their vulnerability to the deadly ectoparasite Varroa de- structor. Apidologie 46(6), str. 716-727. Sulimanović, Ð.: osebno posredovanje rezultatov testiranja zaletava- nja obarvanih čebel v tuje panje na Veterinarski fakulteti v Zagrebu v letu 1986. Uporaba Checkmita nima velikega vpliva na med, če je ta pridobljen iz satov, ki med časom uporabe Checkmita v panju niso prisotni, vsebnost kumafosa v medu iz satov, ki pa so prisotni v panju med uporabo Checkmita, pa lah- ko preseže dovoljeno vsebnost kumafosa že po dvakratni uporabi Checkmita. V izkopancu je meja za kumafos lah- ko presežena že po enkratni uporabi Checkmita. V pro- polisu so ostanki kumafosa prisotni ne glede na način pridobivanja (postrgan ali mrežice) in ne gleda na število uporabe Checkmita, s tem da meja za kumafos v propolisu ni določena. Kumafos ima precejšen vpliv tudi na vosek. Vsebuje ga tudi deviško satje v panju, v katerem se je uporabljal Check- mite, zgrajeno po uporabi Checkmita, ko ta v panju ni več prisoten. Je pa kumafosa bistveno več v satih, ki so prisotni v panju v času uporabe Checkmita. Material in metode Čebelje pridelke smo vzorčili v dveh družinah, v katerih so v preteklosti za zatiranje varoj uporabljali amitraz, leta 2009 Apivar, leta 2010 Checkmite in leta 2011 Apiguard, v le- tih 2012, 2013, 2014 in 2015 pa CheckMite. V dva povsem nova panja smo v letu 2013 naselili umetne roje in v njih prav tako v letih 2012, 2013, 2014 in 2015 uporabili Checkmite. V letu 2016 smo za zatiranje varoj uporabili Apilifevar in v zimskem času tako kot vsa leta poprej Apibioksal. Rezultati in razprava V okviru Uredbe o izvaja- nju ukrepov na področju čebe- larstva za leta 2017−2019 smo ugotavljali količino kumafosa v čebeljih pridelkih eno leto po prenehanju uporabe Checkmita. Pobrali smo 20 vzorcev voska, 12 vzorcev izkopanca, 12 vzorcev medu ter tri vzorce propolisa. V vzorcih voska iz starega satja, pobranega v letu 2017, je bila vsebnost kumafosa za skoraj 15 mg/kg nižja od vzorcev iz leta 2016. Vsebnost kumafosa v mladem satju je ne glede na po- gostost uporabe med < 0,01 in 4,24 mg/kg, s tem da je bila najvišja vrednost (4,46 mg/kg) izmerjena ravno v vzorcih iz leta 2017. V primeru proste gradnje smo v letu 2017 analizirali samo dva vzorca voska, saj so družine zaradi slabe pašne sezone prosto zelo slabo gradile, pri čemer smo izmerili od 2,22 mg/kg do 3,98 mg/kg kumafosa, kar je v povprečju za skoraj 5 mg/kg manj, kot smo izmerili v vzorcih iz leta 2016 (Slika 1). V preteklih letih smo v okviru Uredbe o izva- janju ukrepov na področju čebelarstva v panje načrtno vstavljali akaricide, ki vsebujejo ami- traz, kumafos in timol, pri čemer smo ugotovili, da ima največji vpliv na čebelje pridelke upora- ba zdravila Checkmite, ki vsebuje aktivno učin- kovino kumafos. Vsebnost kumafosa v čebeljih pridelkih Čebelarji, izogibajte se uporabi kumafosa. Slika 1: Povprečne vrednosti vsebnosti kumafosa v satju glede tipa voska in število uporabe Checkmita 10/2017 letnik CXIX260 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE V v vzorcih pokrovcev iz starega satja je bilo iz leta 2017 bistveno manj kumafosa kot v vzorcih iz preteklih let. Izmerili smo največ 15 mg/kg kumafosa, medtem ko smo v preteklosti izmerili največ 244 mg/kg, v letu 2016 44,3 mg/kg. V vzorcih iz leta 2016 smo izmerili v povpre- čju 22,15 mg/kg kumafosa, tokrat pa 10,96 mg/kg. Tudi v primeru pokrovcev proste gradnje je bilo v izmerjenem vzorcu za 5 mg/kg (skoraj 85 %) manj kumafosa kot v vzorcih iz leta 2016. Opazna je velika razlika v vsebnosti kumafosa med mla- dim in starim satjem. Staro satje je bilo večkrat dejansko pod vplivom Checkmita, medtem ko je vsebnost v mladem satju in prosti gradnji samo posledica prenosa kumafosa po panju s strani čebel. Vsebnost kumafosa v medu iz mladega satja je vsa leta ne glede na število uporabe Checkmita zelo podobna in znaša v povprečju med 0,02 in 0,03 mg/kg. Pri starem satju pa ga je več v medu iz satja, ki je bilo večkrat izpostavljeno Checkmitu. V vzorcih iz leta 2017 je bila najvišja izmerjena vrednost 0,81 mg/kg, v povprečju 0,061 mg/kg, kar je neko- liko manj kot v vzorcih iz leta 2016 (Slika 2). V izkopancu iz starega satja je bilo največ kumafosa po trikratni uporabi Checkmita, v vzorcih iz leta 2017 je bila vsebnost v primerjavi z vzorci iz leta 2016 v povprečju le malo nižja. V izkopancu iz deviških satov je bilo največ ku- mafosa po štirikratni uporabi Checkmita, v letu 2017 je vre- dnost nekoliko nižja kot v preteklih letih. V propolisu se kumafos najde v večji količini kot v medu, kar se je potrdilo tudi v naši nalogi. V strganem propolisu iz leta 2017 je bilo v enem vzorcu 1,05 mg/kg propolisa, v dru- gem pa 1,48 mg/kg. Zanimivo je, da je bilo kumafosa več v propolisu z namensko vstavljenimi mrežicami kot v postr- ganem. Vrednosti so v nekaterih vzorcih nižje, v nekaterih pa višje kot v letih poprej (Slika 3). Zaključek S kumafosom obremenjeni vosek je treba izločati iz pa- njev, saj ga čebele prenašajo po panju in z njim onesnažijo novo zgrajeno satje. Kumafos ostaja v satju in propolisu tudi po prenehanju uporabe Checkmita ter iz voska in pro- polisa prehaja v med. Če uporabljamo Checkmite in presta- vljamo satje iz plodišča v medišče in iz njega točimo, potem obstaja tveganje, da med ni varen. Točenje medu samo iz mediščnih satov, ki niso bili v času uporabe Checkmita v panju, je varno, kljub večkratni uporabi Checkmita, vendar pa med ne bo brez ostankov kumafosa. Obvezno je treba postrgati vse prizidke voska in propo- lisa, ki je lahko prav tako vir kumafosa. V panjih, kjer se je uporabljal Checkmita, naj se ne pridobiva propolis za hu- mano uporabo. Kumafos se po panju zelo nepredvidljivo širi, zato je tež- ko predvidevati koncentracijo v čebeljih pridelkih po upora- bi. V našem poskusu se je izkazalo, da ga vsebuje tudi vosek, ki je v panju zgrajen po odstranitvi Checkmita, navadno ga je več v vosku iz voščenih pokrovcev kot v samem satju. Rezultati so nastali v okviru Programov ukrepov na po- dročju čebelarstva v Republiki Sloveniji v hetih 2014−2016 ter 2017−2019, ki so bili financirani iz sredstev državnega proračuna in proračuna Evropske unije. Slika 2: Povprečne vrednosti vsebnosti kumafosa v medu glede na pridobivanje iz različnega tipa satja in število uporabe Checkmita Slika 3: Povprečne vrednosti vsebnosti kumafosa v propolisu Viri: Kandolf Borovšak, A., Lilek, N., Samec, T., Noč, B., Kozmus, P. (2016): Poročilo o ugotavljanju vpliva ostankov zdravil ter drugih škodljivih snovi na če- belje pridelke, na zdravje in preživetje čebeljih družin. Končno poročilo v skladu z uredbo o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014–2016. Čebelarska zveza Slovenije. Uredba Komisije (EU), št. 37/2010, z dne 22. decembra 2009, o farmako- loško aktivnih snoveh in njihovi razvrstitvi glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora (Ur. l. št. 15, 20. 1. 2010, str. 1, z vsemi spremembami). Wallner, K. (1992): Diffusion varroazider Wirkstoffe aud dem Wachs in den Honig. Apidologie, 23, str. 387−389. Auguštin, V., Kandolf Borovšak, A., Kozmus, P., Lilek, N. (2017): Poročilo o vplivu tehnologije čebelarjenja na čebelje družine in kakovost medu. Po- ročilo v skladu z uredbo o izvajanju Programa ukrepov na področju čebe- larstva v Republiki Sloveniji v letih 2017–2019. Čebelarska zveza Slovenije. Mag. Andreja Kandolf Borovšak Svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane andreja.kandolf@czs.si 10/2017 letnik CXIX 261 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Morda pa imamo srečo in najdemo odjemalca, ki nas ne bo izkoriščal. Posel nekaj časa cveti, nato pa se zgodi nekaj nepredvidljivega (nesreča, bankrot …), mi pa ostanemo sami s polnim skladiščem medu. Zato je precej boljša taktika, da imamo veliko kupcev. Na ta način ceno določamo sami. Če komu cena ni všeč, to ni težava, saj bomo lahko med prodali drugim kupcem. Za prodajo medu in drugih čebeljih pridel- kov je najboljša kombinacija: veliko število drobnih kupcev pa tudi nekaj kupcev na debelo. Na ta način lahko obdržimo visoko splošno ceno, v primeru presežkov še vedno lahko prodamo trgovcu na debelo. Seveda je pri njem cena za čebe- lje pridelke nižja, saj mora tudi on pokrivati stroške. Danes pa je vedno zanimivejša in vrednejša razmisleka internetna (spletna) prodaja. Spletna stran je lahko zasno- vana na različnih ravneh. Kot osnovna predstavitvena stran Kakšno ceno torej postaviti, da bomo čebelje pridelke uspešno prodali in dosegli primeren zaslužek? V ČZS, JSSČ, je to le nekakšna elektronska vizitka, kjer so na eni strani navedene osnovne informacije, kot so ime čebelarja, naslov, telefonska številka, delovni čas, in kakšna fotografija. Veliko takšnih strani imajo tudi različna društva in združenja. Če naše čebelarstvo predstavljamo v takšni obliki, sicer lahko re- čemo, da smo prisotni na spletu, a je žal potencial interneta neizkoriščen. Kompleksnejše internetne strani so nadgraje- ne z različnimi podstranmi in nam omogočajo, da učinkovi- to predstavimo vse izdelke ali pridelke in jih tudi prodajamo. Takšna stran nas bo stala nekoliko več, nekaj bo treba vložiti v postavitev in letno vzdrževanje. Strošek je seveda odvisen od tega, kaj vse želimo imeti. Prodajne internetne strani pa so tiste, ki omogočajo prodajo preko interneta. Takšna trgo- vina je odprta 24 ur na dan, vse dni v letu. Spletne strani je treba sproti posodabljati in dodajati zanimive informacije o izdelkih in druge zanimivosti, povezane s čebelarstvom. Spletna stran mora biti zanimiva, privlačna in tudi poučna, če si želimo zagotoviti stalen obisk. vsako leto analiziramo cene čebeljih pridelkov, komisija UO ČZS za ekonomiko pa pripravi predlog priporočenih cen, vključno s priporočenimi cenami za med, ki je vključen v kakovostne sheme, in za ekološke čebelje pridelke, ki so ob- javljene na spletni strani in v SČ 6/2017. Boljšo ceno lahko dosežemo tudi s tem, da poskrbimo za dodano vrednost, kot so npr. vključitev v kakovostne sheme, ekološka pridelava, skrbno izbrana embalaža … Izkoristimo možnosti, ki jih ponujajo kakovostne sheme Slovenski med, Kočevski gozdni med ali Kraški med. Da si naši kupci želijo kakovostnih čebeljih pridelkov in izdelkov, ki izvirajo iz njihove okolice, je razvidno iz vsakoletne ankete, ki jo opravimo med potrošniki. Pridelki iz višjih kakovostnih shem praviloma dosegajo boljšo prepoznavnost pri kupcih Prodaja čebeljih pridelkov teče preko različnih prodajnih kanalov. Za čebelarje je zagotovo naju- godnejša neposredna prodaja, kjer se pridelova- lec in kupec neposredno srečata. V tem primeru je običajno tudi zaslužek največji. Z vključeva- njem posrednikov v prodajni kanal se zaslužek manjša, kar je manj ugodno. Med pridelovalca in kupca se vrine še trgovec na drobno, v slabših primerih pa se vrineta še trgovec na debelo ter za- stopnik. Vsak vmesni člen zahteva svoje odstotke in kaj hitro se zgodi, da smo mi za pridelke slabo plačani, končni kupec pa mora plačati veliko. Ko govorimo o ceni čebeljih pridelkov, je prav, da se najprej vprašamo, kakšno ceno je pripravljen plačati kupec za kakovostne izdelke. Ni skrivnost, da je cena pomemben dejavnik pri odločanju za nakup medu zgolj peščici ljudi. To potrjujejo številne ankete, ki so bile opravljene na področju nakupnega vedenja potrošnikov v primeru naku- pov prehranskih izdelkov. Ankete tudi potrjujejo, da je potrošniku v prvi vrsti pomembna kakovost! Uporabite najprimernejše poti prodaje Kakšno ceno postaviti? Nataša Klemenčič Štrukelj svetovalka JSSČ za ekonomiko natasa.strukelj@czs.si 10/2017 letnik CXIX262 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE OBVESTILO – Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Čebelarji, pri katerih so od zadnje notranje presoje minila tri leta (torej vsi, pri katerih je bila zadnja presoja izvedena leta 2014), morajo vnovično notranjo presojo opraviti letos. Vzorce medu iz sistema SMGO, ki so starejši od enega leta, lahko oddate v brezplačno analizo na vsebnost HMF. Poročilo o porabi prelepk za leto 2017 je treba oddati do 31. 12. 2017. SMGO š t e v e c Število novih članov SMGO avgusta 2017 Število članov, ki so izstopili avgusta 2017 Število vseh članov SMGO avgusta 2017 3 0 338 Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e-naslovu: natasa. lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si pod rubriko SMGO. in njihovo večje zaupanje, s tem pa tudi višje cene. Znanih je veliko pozitivnih dejstev o večjih koristih hrane, če ta iz- vira iz naše okolice, zato ni presenetljivo, da naši kupci na- menjajo največ pozornosti znanemu izvoru. Zaradi tega vam svetujemo, da izkoristite možnosti, ki jih ponujajo kakovo- stne sheme Slovenski med, Kočevski gozdni med in Kraški med. Brez dvoma je privilegij, da lahko svoj med označite kot slovenski, kočevski ali kraški, saj je izvor razviden že iz poimenovanja. Tako lahko kupec zlahka prepozna tudi med, pridelan v Sloveniji, na območju Kočevja ali Krasa še posebej, če je polnjen v poseben kozarec, ki je namenjen samo za če- belje pridelke, pridelane na območju Slovenije. Vse navedene kakovostne sheme pa lahko nadgradite še s certifikatom za ekološko pridelavo in tako za svoj med iztržite še več! Primer izračuna zaslužka za 1000 kosov 900-g kozar- cev medu pri 1 EUR višji ceni in priložnost za zaslužek v primeru vključitve v sheme kakovosti. Čebelar, ki prodaja med po 1 EUR višji ceni, bi lahko pri 1000 kozarcih medu zaslužil kar 1000 EUR več kot čebelar, ki prodaja po 1 EUR nižji ceni. Čebelar, ki je vključen v sheme kakovosti, pa bi brez težav za svoj med iztržil 2000 ali celo 3000 EUR več kot čebelar, ki v sheme kakovosti ni vključen. Čebelar A Čebelar B Čebelar C medu iz sheme višje kakovosti Cena: 9 EUR/900 g Cena: 10 EUR/900 g Cena: 12 EUR/900 g Prihodek: 9000 EUR Prihodek: 10.000 EUR Prihodek: 12.000 EUR / RAZLIKA: +1000 EUR RAZLIKA: +3000 EUR Tanja Magdič svetovalka JSSČ za ekonomiko tanja.magdic@czs.si Delavnica medene masaže ČZS bo v novembru organizirala delavnico medene masaže. Osemurno delavnico bo vodil priznani strokovnjak, apiterapevt Miljen Bobić, ki deluje na področju zdravilstva (Heilpraktiker) v Nemčiji. Na delavnici bo predstavil medeno masažo, način in učinke masaže ter masažo tudi praktično prikazal. Če bo dovolj prijavljenih, bo cena za udeležbo na delavnici 100 €. Delavnica bo potekala v soboto, 11. 11., če bo dovolj prijavljenih, tudi v ponedeljek, 13. 11. 2017, v prostorih Thermane Laško. Pohitite s prijavo, ker je število mest omejeno. Prijave na e-naslov andreja.kandolf@czs.si ali 040/436 514 do 5. 10. 2017. Kaj je medena masaža? Medena masaža poživlja in razstruplja. Posebnost masaže je kombinacija zdravilne moči medu s posebnimi ročnimi tehnikami. Med deluje kot piling, odpre pore kože, jo neguje in obnavlja celice. Preko kapilar vstopi v krvni obtok in ga stimulira. Z masažo odstranimo stare odmrle celice in strupene snovi iz telesa. Tehnika deluje v skladu z načeli akupresure in spodbudi vse vitalne akupresurne točke na hrbtu. Medena masaža sprošča in pomirja, krepi imunski sistem, uravnava prebavo in sprošča mišice. Še posebej se priporoča v primeru nespečnosti, izčrpanosti, kardiovoskularnih težav in depresije. Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ 10/2017 letnik CXIX 263 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 28. oktobra letos bo minilo sto let od smrti dr. Filipa Ter- ča (30. 3. 1844–28. 10. 1917). O njegovem življenju in delu so pisali številni slovenski čebelarji, zdravniki in tudi drugi, ki so spoznali pomen njegovega dela pri razvoju čebelar- stva na Štajerskem in njegov prispevek pri uveljavljanju novega področja šolske medicine, ki jo danes poznamo kot imunologija. Prim. Eman Pertl je na sestanku Slovenskega zdravni- škega društva 21. 12. 1978 obudil spomin na našega mari- borskega zdravnika dr. Filipa Terča in ga predstavil tudi kot začetnika alergologije in imunologije, ki ga s svojim de- lom lahko uvrščamo v krog resnih strokovno-znanstvenih raziskovalcev, saj je svoje eksperimente delal premišljeno in načrtno, pri čemer je utiral pot poznejši imunologiji in revmatologiji, kakor lahko razberemo iz njegovih strokov- nih del. Žal pa takrat še ni imel na voljo možnosti, kakr- šne se ponujajo danes v modernih laboratorijih, in neka- terih ugotovitev ni znal pravilno oceniti, saj se o tem tudi v šolski medicini ni veliko vedelo. Prve opise občutljivosti oziroma alergičnih reakcij sicer zasledimo že leta 1903 pri Mauriceu Arthusu, resnejše raziskave pa sta opravila šele dunajski pediater Clemens von Pirquet (1874−1929) in nje- gov asistent Bela Schick (1877−1967) šele po Terčevi smrti. Podobni so bili zaključki našega prvega srečanja leta 2012 v teh prostorih. Mladi Filip Terč je študiral medicino na Dunaju in 16. aprila 1869 končal študij. Strokovno se je izpopolnjeval kot zdravnik sekundarij v dunajski splošni bolnišnici in postal kirurški klinični asistent, tako da je imel za takratni čas solidno medicinsko izobrazbo. Dr. Filip Terč je prišel v Maribor že proti koncu leta 1875 in ne 1876, kot to navaja- jo nekateri drugi zgo dovinarji, z družino svojega tasta, ki je postal ravnatelj delavnic Južne železnice. Dr. Filip Terč se je v Mariboru uve- ljavil kot uspešen zdravnik splošne prakse, kar doka- zujejo nekatere zahvale hvaležnih bolnikov v takra- tnih mariborskih časopisih in izku- šen čebelar. Že leta 1877 in ne leta 1878 je postal predsednik mariborske podružnice Štajerskega čebelarskega društva v Mariboru, kar dokazuje poročilo, objavljeno 29. 11. 1877 v časopisu Slovenski gospodar. Iz tega lahko sklepamo, da se je po vsej verjetnosti s čebelarstvom seznanil že v svojem rojstnem kraju. Vseskozi uspešno če- belarsko delovanje dr. Filipa Terča v društvu dokazuje ob- java v takratnem časopisu Marburger Zeitung, ki je 1. aprila 1894 poročal o letnem občnem zboru, na katerem so »čebe- larskemu očetu« dr. Terču podelili posebno zahvalo, ker si je kot stalni učitelj čebelarstva na mariborski sadjarski in vinogradniški šoli prizadeval za pospeševanje čebelarstva, in so ga ponovno izvolili v vodstvo čebelarskega društva. Kot čebelarski strokovnjak je pomagal prof. Janezu Ko- privniku (1849−1912) pri praktičnem pouku čebelarstva in navduševal prihodnje slovenske učitelje, da na podeželju gojijo čebelarstvo in svoje učence usposabljajo za to kori- stno obliko gospodarstva. Šolskemu preizkusnemu vrtu je podaril čebelnjak in čebelarski pribor. Začetek apiterapije je pripisati golemu naključju. Dr. Terč je namreč imel revmatične težave, ki pa so se zmanjšale, če so ga po naključju popikale čebele, zato je sklepal, da mora obstajati povezava med čebeljim strupom in revmatizmom. Začel je raziskovati in rezultate pravilno zastavljenih dolgoletnih raziskav pri 173 pacientih, pri kate- rih je uporabil 39.000 čebelnih pikov, je dr. Filip Terč objavil leta 1888 v strokovni medicinski reviji Wiener Medicinische Presse. S tem je dr. Filip Terč čebelji strup – apitoksin – uvr- stil med zdravila, ki imajo protirevmatski učinek. S svojim raziskovalnim delom in kritičnim kliničnim opazovanjem 1. aprila 2017 je Sekcija za apiterapijo dr. Filipa Terča ČZD Maribor že peto leto zaporedoma pri- pravila mednarodni simpozij o apiterapiji, ki je potekal na Fakulteti za kmetijstvo in biosistem- ske vede v Pivoli pri Mariboru. Za ta dosežek si organizatorji zaslužijo posebno pohvalo, saj so bila vsa dosedanja srečanja strokovno dobro pripravljena in kakovostna, prav tako pa je bil tudi letošnji program zanimiv za naše čebelar- je. Uvodno predavanje je pripravil dr. Elko Borko in v njem povedal nekaj novosti, ki so bile v za- dnjih letih ugotovljene o življenju in dejavnosti dr. Filipa Terča. Objavljamo jih v nadaljevanju. Pomen dela dr. Filipa Terča – ob stoletnici njegove smrti Dr. Filip Terč (30. 3. 1844–28. 10. 1917) Fo to : A rh iv Č ZS 10/2017 letnik CXIX264 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE je izdelal smernice za zdravljenja revmatskih bolezni in in- dikacijam priključil tudi kontraindikacije za tovrstno zdra- vljenje ter tako utiral pot kasnejšemu razvoju imunologije. Po predavanju dr. Terča na sestanku čebelarskega dru- štva v Gradcu, ki je bilo 12. 2. 1904, je s privolitvijo avtorja rokopis priredil in poslovenil Kurbus in objavil v Slovenskem čebelarju leta 1905 z naslovom »Čebelji pik, zdravilno sred- stvo proti revmatizmu«. Ta prispevek je pomemben, saj je na njegovem začetku zapisal: »Ko sem pred leti prišel do go- tovega prepričanja o pomenu zdravilne moči čebeljega pika proti revmatizmu, odločil sem se samo v medicinskih strokovnih listih o tem pisati in samo pred zdravniki o tem govoriti. Temu strokov- nemu sklepu sem ostal tudi do zdaj zvest.« Iz tega prispevka pa ugotovimo, da je svoje mnenje spremenil, »ker so bila moja opa- zovanja in moje izkušnje pri mojih zdravniških tovariših hladno sprejeta in da se s težavo najde resnica«, zato je svoje raziskave predstavil širši javnosti, predvsem čebelarjem, ki so poka- zali za Terčeva odkritja več zanimanja. Leta 1907 pa je dr. Terč v istem strokovnem časopisu po- novno objavil nov prispevek z naslovom »Čebelji strup v zdravilstvu.« V njem je zapisal: »Da se mojemu početju neka- teri posmehujejo, me ne moti, saj delim ob tem usodo vrsto mož, ki so bili stezosledci in začetniki še mnogo važnejših dejavnosti, ven- dar jih njihovi sodobni tovariši prav tako niso jemali resno. Niti najmanj pa ne odstopam od svojih izsledkov in spoznanj, kakor sem jih že leta 1888 navedel v strokovni literaturi in tudi v svojih predavanjih v Društvu zdravnikov na Dunaju in v Štajerskem če- belarskem društvu v Gradcu, pa še drugod. Prišel sem namreč do spoznanja, da mine po čebelnem piku (čebelnem strupu – apitoksinu) pravi revmatizem, ne pa protin. Pri še ne dolgo trajajočih primerih revmatizma je zdravljenje s čebeljimi piki kratkotrajno in je potrebno pri tem le malo število čebelnih pikov, medtem ko terjajo dolgo trajajoči in hujši primeri revmatizma daljše, marsikdaj celo večletno vztrajno zdravljenje z razmeroma večjim številom čebelnih pikov. Seveda ta reč ni tako enostavna. Svoje izkušnje sem si pridobival ob hudih skrbeh in no- čeh brez spanja, saj sem se lotil popolnoma neznane dejavnosti, ki so jo povrh bremenile še pretirane bajke in govorice o čebeljem piku, ki pač boli, a nikdar ne umori, kakor se o tem tvezi, marveč je lahko eno najmočnejših in najzanesljivejših zdravil. Žal sta tako prijatelj kakor sovražnik moje, včasih čudovite uspehe zamolčala. Drži, da moraš pričeti z zdravljenjem zgodaj, še preden bolezen zastari. Pri tem je potreba zdravniku, kakor bolniku, mnogo potr- pljenja, ker se pač ta, še vedno nespoznana bolezen, venomer po- navlja, namreč tako dolgo, dokler ne dosežemo popolne odpornosti (imunosti) proti (čebelnemu) strupu. Tako sem npr. zdravil neko bolnico z otečenimi in razobličenimi sklepi na zgornjih in spodnjih udih – rentgenske slike njene roke še hranim – obenem pa je trpela tudi zaradi vnetja desne poprsnice in ledvic, štiri leta s čebelnimi piki. Že pol leta nato je postala gibna in mogla opravljati svoj poklic učiteljice francoščine tudi izven svojega stanovanja. Potlej sem še nadaljeval z ambulantnim zdravljenjem, tako da je dobila vsega 15.000 čebeljih pikov. Bolnica je vzcvetela, njeni sklepi so postali vitki in gibčni. Že ta primer bi mogel zdravljenje s čebe- ljimi piki postaviti v pravo luč in ga obvarovati pred smešenjem in nezaupanjem, ko bi mi bilo dano, da bi ga bil mogel pred in po zdravljenju predstaviti kakemu slovečemu kliniku. Resničnost mojih ugotovitev bo morda potrjena kdaj pozneje, pa nič ne de, če- prav po moji smrti.« Iz tega zapisa se vidi, da je bil prepričan o pravilnosti svojih kliničnih raziskav. Tudi v naslednjih letih je svoje izkušnje nadaljeval in vse do leta 1912 zdravil skupno »660 primerov pravega revmatizma, od katerih jih je po aplika- ciji čebelnih pikov 544 pacientov ali 82 % ozdravelo, kljub temu da so pri njih vsa druga zdravila zatajila« (Pertl). Z ugotovitvami je dr. Terč nevede »postal predhodnik moderne imunologije in alergologije, hkrati pa je vzpodbu- dil tudi zanimanje farmacevtske industrije za raziskovanje sestavin apitoksina, ki se uporablja tudi danes za desen- zibilizacijo alergikov, občutljivih na pike čebel, in prav na podlagi njegovih ugotovitev raziskujejo vpliv apitoksina pri zdravljenju avtoimunih bolezni in multiple skleroze« (Gla- ser, M.). S svojimi raziskavami se je ukvarjal vse do svoje smrti oktobra 1917. Ostal je zdravnik vse do smrti, kar doka- zuje njegova poslednja želja, da so ga prepeljali v bolnišnico in od tam na pobreško pokopališče v družinsko grobnico. Vsi slovenski zdravniki pa tudi čebelarji so lahko po- nosni, da danes že vsa svetovna strokovna javnost pozna dr. Filipa Terča kot pionirja imunologije, ki si je to me- sto priboril tudi s svojim pogumom, vztrajnostjo in klju- bovanjem predstavnikom takratne šolske medicine. Ta pokončna drža in vztrajnost pa naj vam bosta navdih, da boste vztrajali pri dokazovanju, da je čebelarstvo v Slove- niji naša izjemna mednarodna prepoznavnost in da boste ponosni dediči Janše, Terča in številnih drugih zavednih slovenskih čebelarjev, prav tako pa tudi, da ima apime- dicina svoje pomembno mesto med drugimi metodami komplementarne medicine in sodi po merilih mednaro- dnih strokovnih krogov v integrativno medicino, ki je že del šolske medicine. Uvodno predavanje simpozija prof. dr. Elka Borka, dr. med. Fo to : F ot ot on e Prof. dr. Elko Borko, dr. med. elko.borko@guest.arnes.si 10/2017 letnik CXIX 265 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Slovenija je dobila temelj v apiterapiji z raziskavami in zdra- vljenjem dr. Filipa Terča (30. 3. 1844–28. 10. 1917) v Mariboru. Njegov rojstni datum je od leta 2006 svetovni dan apiterapije. Tečajniki SAS (Sekcija apiterapevtov Slovenije) spoznavamo, odkrivamo, iščemo, raziskujemo in želimo pomagati in vzdr- ževati dobro počutje na naraven način s čebeljimi proizvodi. Vsak od nas deluje na svojem področju, a vsi imamo skupni cilj (spoštovanje narave, ljubezen do čebele) in željo, da bi čebelje pridelke čim bolj spoznali, razumeli in s tem pomagali sebi in drugim. Splošne medicine nikakor ne izključujemo, iščemo pa vzporednice. Ti izleti so namenjeni ravno temu. Najti čim več informacij iz strokovnih, zdravniških krogov, ki delujejo s če- beljimi pridelki v povezavi z uradno medicino. Prvi postanek – Srbija Po nočni vožnji iz Maribora smo v jutranjih urah prispeli v mesto Ruma v Srbiji. Sprejeli so nas v podjetju Euroton. Preprosto urejen manjši laboratorij jim služi za izdelavo pri- pravkov iz čebeljih pridelkov. Za nizko ceno smo lahko na- kupili kremo za žile s čebeljim voskom, proizvod za obraz z matičnim mlečkom in kremo proti gubicam s čebeljim stru- pom. Pred kosilom nam je svoje znanje in uspehe zaupal mag. Žarko Stepanovič, ki nam je z veseljem podpisoval svo- jo knjigo Darovi medonosne pčele. Uspešno zdravi tudi tam živečo Slovenko Tjašo Mikič, ki je zbolela za psoriatičnim artritisom. Veselo nam zaupa svojo zgodbo, saj po zaslugi čebeljih pikov lahko hodi in dela. Po kosilu so nas s taksiji pripeljali po ozki poti do čebelarja Gorana Stanojeviča v Ve- liki plani pri Smederevski Palanki. Predstavil nam je svojo napravo za zbiranje čebeljega strupa. Pet steklenih plošč so namestili na žrela panjev in nam prikazali delovanje napra- ve. Zelo so se potrudili s pogostitvijo in s sprejemom. Oddol- žili smo se z nakupom naprav in suhega čebeljega strupa. Vsako leto ob zaključku izobraževanja apitera- pevtov sledi poučna ekskurzija, ki jo organizirata ČZD Maribor in Aritours. Prva generacija je doda- tna znanja dobila na Češkem, druga v Romuniji, s tretjo pa smo potovali po Balkanu (Srbija, Bolga- rija, Makedonija, Albanija, Črna gora, Hrvaška). Strokovna ekskurzija apiterapevtov po Balkanu Z Mladenom Kotlaskim, urednikom Pčele v Sofiji, Bolgarija Mednarodni simpozij o apiterapiji v Mariboru Ob 100-letnici smrti dr. Filipa Terča (30. marec 1844–28. oktober 1917), »očeta apiterapije moderne dobe«, in ob svetovnem dnevu apiterapije vas vabimo na mednarodni simpozij v Mariboru, ki bo v soboto, 7. oktobra 2017, ob 8.30 v prostorih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, na Pivoli 10, Hoče, v dvorani Auditorium Magnum. Program: 1. Karl Vogrinčič, predsednik Sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča pri ČZD Maribor in predsednik Komisije za apiterapijo pri ČZS Slovenije – Pomen dela dr. Filipa Terča, ob 100-letnici smrti. 2. Vlado Pušnik, predsednik Sekcije apiterapevtov Slo- venije pri ČZD Maribor – Predstavitev programa uspo- sabljanja apiterapevtov za 4. generacijo 2017/2018 in poročilo o usposabljanju od 2014 dalje. 3. Prof. dr. Zmago Turk – Akupunktura kot holistično zdravljenje. 4. Predstavitev izvlečkov zaključnih nalog naših članov usposabljanja: - Matija Dolenc – Uporaba cvetnega prahu in seneni nahod; - Branko P. Končar – Alergije na cvetni prah – apiterapev- tsko zdravljenje; - Tomaž Pintar – Pridobivanje in načini uporabe čebeljega strupa; - Janez Hočevar – Uporaba čebeljega strupa pri težavah s karpalnimi kanali; - Vogel Anica – Alergije na čebelji strup in ukrepanje; - Tina Smodej – Menstrualne težave – pomoč apiterapije; - Matjaž Pogačnik – Predstavitev inhalacije (izparevanje, aerosol). 5. Podelitev certifikatov po uspešnem zagovoru zaključ- nih nalog 3. generaciji 2016/2017. 6. Ob 15.00 položitev šopka rož na grob Filipa Terča na pobreškem pokopališču. ČZD Maribor Fo to : S an dr a R eb ek 10/2017 letnik CXIX266 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Drugi postanek – Bolgarija Zjutraj smo iz Niša nadaljevali pot v Bolgarijo. Tam se nam je pridružil čebelar Detelin, ki živi v Bolgariji in v Španiji. Med potjo nam je povedal o svoji bogati čebelarski praksi tu in tam. Bili smo navdušeni nad donosom medu in klimo na Tenerifu. V Sofiji, glavnem mestu Bolgarije z lepo zgodbo sv. Sofije, nas je pričakal urednik čebelarske revije Pčela g. Mladen Kotlaski. Predstavil nam je svoje delo in za- upal, kako rešujejo čebelarske težave. V mestu Hisarya pa smo imeli strokovno predavanje dr. Plamen Entcheva, apiterapevta, ki ima svojo zasebno klini- ko. Zbral je informacije o delovanju začetnika apiterapije dr. Filipa Terča in jih prevedel v bolgarščino. Z apiterapijo zdravi vzrok pojava bolezni. Podrobno je razložil delovanje matičnega mlečka in čebeljega strupa na določene bolezni. Navdušeni smo bili nad njegovim znanjem. Povabil nas je še k sebi domov, pokazal svoje panje, h katerim se pripelje z doma narejenim dvigalom. Zvečer smo se z njim sprehodili po Hisaryiji, ki je bila nekoč termalno središče in ima zelo lepo ohranjeno rimsko obzidje. Naslednji dan smo si ogle- dali nasad vrtnic in destilarno za eterična olja in hidrolate ter se odpeljali proti Makedoniji. Tretji postanek – Makedonija V Strumici nas je s širokim nasmehom sprejel dr. Bone Stevanovski, ki je direktor bolnišnice in predstavnik ruske družbe Tentorium v Makedoniji. Apiterapija ga spremlja skozi pripravke iz čebeljih pridelkov (različne granule, pre- hranska dopolnila, kapljice za oči, mazila s čebeljim stru- pom, ki jih lahko zaužijemo pri vnetem grlu …). Podaril nam je knjigo sodelavke, dr. Ankice Rusaklije, predavateljice na medicinski fakulteti v Skopju, v kateri so opisani izdelki s čebeljimi proizvodi omenjene družbe. Referati na poti domov Pot smo nadaljevali turistično proti Ohridu preko meje v Al- banijo, prespali v lepem hotelu v Tirani, si ogledali Skadar ob Skadarskem jezeru, prečkali mejo s Črno goro preko Kotorja do Hercegnovija, kjer smo prespali in se naslednji dan ob obali Jadranskega morja vračali domov. Med potjo so nam nekateri tečajniki tretje generacije predstavili svoje referate. Turistična vožnja je tako vsebovala veliko raziskovanja, znanja in novih informacij o matičnem mlečku, luskavici, vdihavanju aerosola iz panjev … Če mesto Sofija nosi ime po sv. Sofiji, ki pomeni modrost, nas je ta spremljala na celotni ekskurziji. Sv. Sofija pa je imela še tri hčere po imenu Vera, Upanje in Ljubezen in lahko rečem, da so nas tudi te obdarile s svojimi blagoslovi. Če nekoga želiš spoznati, ga pelji na pot … Odšli smo skupaj, našli tisto, kar smo iskali, in dobili potrditev, da bomo skupaj vedeli in zmogli postoriti več pri uveljavitvi apiterapije v Sloveniji. Skupaj z dr. Entchevom (drugi z desne), ki je bil eden od udeležencev kongresa api- terapije v Passau leta 2006, na katerem so Terčev rojstni dan predlagali za svetovni dan apiterapije. Sandra Rebek apiterapevtka prve generacije sandra.rebek@gmail.com Fo to : S an dr a R eb ek Fo to : A rh iv Č D Kr an j Zelo si je prizadeval, da bi pov- zdignil kranjsko čebelarstvo. Na njegovo pobudo so leta 1898 ustano- vili čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani. Frančišek se je vneto izpopolnjeval na raznih teča- jih in na potovanjih. Udeležil se je čebelarske razstave v Bruslju, čebe- larskega kongresa v Parizu, shoda čeških čebelarjev in shoda nemških čebelarjev. Leta 1900 je opravil na Letos mineva 150 let od rojstva pomembnega slovenskega čebelarja Frančiška Rojine. Rodil se je 3. oktobra 1867 v Šiški, obiskoval realko in učiteljišče v Ljubljani. Njegovo prvo služ- beno mesto je bilo v Kolovratu pri Litiji, sledili so Dobrava pri Kropi, Vače nad Litijo, Šmartno pod Šmarno goro in nato je do upokojitve 27 let služboval na ljudski šoli v Stražišču pri Kranju. V vsaki šoli je skrbel za šolski vrt, uredil sadov- njak in mu dodal čebelnjak. 150-letnica rojstva Frančiška Rojine Frančišek Rojina pred svojim čebelnjakom 10/2017 letnik CXIX 267 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Dunaju izpit za strokovnega čebelarskega učitelja. Na svojih potovanjih je spoznaval, da zaostajamo za napre- dnimi čebelarji po svetu, zato je pridobljeno znanje po- sredoval domačim čebelarjem na predavanjih v številnih krajih po Kranjski. 19. marca 1905 je predaval tudi na ustanovnem shodu Čebelarske podružnice v Kranju. Zavzemal se je za uvedbo novega načina čebelarjenja v velikih panjih, čeprav je znal odlično čebelariti s preprosti- mi kranjiči. Bil je prvi urednik Slovenskega čebelarja, ki ga je urejal 21 let, od leta 1898 do 1918, ter v njem objavil tudi več strokovnih člankov. Poleg tega je leta 1906, po več kot 100 letih, ponovno prevedel v slovenščino Janševo delo Po- polni nauk o čebelarstvu. Za izredne zasluge sta ga Sloven- sko čebelarsko društvo ter Čebelarska podružnica v Kranju imenovala za svojega častnega člana. Umrl je 2. februarja 1944 v rojstnem kraju. Vir: Oman, M. (2010): France Rojina : učitelj, čebelar, sadjar, lovec, pisatelj. V: Kranjski zbornik. Kranj: Mestna občina Kranj, str. 243-251. Janez Hafner janez.hafner@gmail.com Projekt HiveGuard Med pisanjem raziskovalne naloge sem za čebelarjenje navdušil Žana, Matica in Jako, ki se lahko že letos pohvalijo s kar veliko pridelano količino medu. Tako se je naše zanima- nje za čebelarstvo dvignilo do te stopnje, da smo se odločili, da bomo pomagali čebelarjem tako, da bomo zanje razvijali tehnološke pripomočke, ki jim bodo omogočali uspešnejše čebelarjenje. Zagnali smo projekt, ki ga imenujemo HiveGu- ard (slo. varuh panja) in začeli sodelovati z dr. Jankom Boži- čem z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Trenutno za čebelarje izdelujemo pripomoček, ki v panju prepozna začetek rojil- nega razpoloženja in s tem po naših zadnjih raziskavah veli- kemu čebelarju, ki čebelari s 500 gospodarskimi družinami, lahko poveča pridelek medu kar za štiri tone letno ter zmanj- ša čas pregledovanja vseh čebeljih družin za kar do 16 ur. Proizvod je trenutno še v fazi razvoja. Že Einstein je nekoč poudaril pomembnost čebele in opozoril na možne posledice njenega izumrtja. Dejstvo, da je prihodnost človeštva v rokah mladih, pa pred nami tako odpira novo vprašanje, nov izziv: »Če je vse živo odvisno od čebel, mladi pa se zanje ne brigajo, ali to pomeni propad človeštva, propad vsega živega?« Anketiranje mladih o čebelarstvu Ker statistični podatki kažejo na to, da v Sloveniji in sve- tu čebelarjenje ni dejavnosti mladih, smo se odločili, da raz- iščemo, kaj mlade odvrača od te dejavnosti in kakšen je nji- hov pogled na čebelarjenje. Vrednotili smo njihova mnenja o uporabi sodobne tehnologije v čebelarstvu, raziskovali dejavnost šol na področju izobraževanja mladih o čebelar- stvu in pomenu čebele, se spraševali o vzroku za poman- kanje moderne tehnologije v čebelarstvu, ugotavljali, ali se mladi zavedajo pomena čebele za življenje in ustvarjali reši- tev za težave, ki smo jih ovrednotili kot največje. Sprva smo sestavili dve anketi, namenjeni slovenskim in tujim čebelarjem. V kratkem času smo tako sestavili reprezen- tativni vzorec 142 odgovorov na slovenski in 90 odgovorov na angleški anketi. Decembra smo izdelali še anketo za srednje- šolce in dobili 534 odgovorov dijakov prvih, drugih, tretjih in četrtih letnikov različnih celjskih srednjih šol. Četrti spletni vprašalnik smo namenili ravnateljem celjskih srednjih šol. Ne- kaj anket smo izvedli tudi v obliki telefonskega intervjuja oz. razgovora. Poleg vprašanj iz ankete smo bolj poudarili interes čebelarjev za uporabo sodobne tehnologije v čebelarstvu. Kljub začetnim – negativnim – predpostavkam o zave- danju mladih o pomenu čebel smo bili presenečeni nad Na mladih svet stoji, ampak ali mlade čebelarstvo sploh zanima? Vsi se zavedamo pomena čebel za okolje, vendar pogosto pozabimo, da smo ravno mladi tisti, ki bomo nekoč morali skrbeti zanje. Smo Žan Hedžet Kostajnšek, Matic Absec, Jaka Kolenc in Anej Kostrevc, strastni mladi čebelarji iz treh različnih celjskih srednjih šol, ki nam je ravno čebelarstvo popolnoma spremenilo življe- nje. Lani sem Žanu predlagal, da bi skupaj nare- dila nekaj na področju čebelarstva. On pa je tako kot zmeraj, poln navdušenja, brž poklical Matica in Jako (ki ju na začetku sploh nisem poznal) in že smo se sestali in razmišljali, kaj bi lahko naredili. Našo kariero smo odprli z napisano raziskovalno nalogo, ki jo bom povzel v tem članku. E-Hive: Prihodnost čebelarstva v Celju in širše skozi oči mladih 10/2017 letnik CXIX268 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE tem, kako se mladi zavedajo njihovega pomena, še bolj pa nas je presenetilo dejstvo, da se jim po- dročje v veliki večini zdi zanimivo. Prvo hipotezo, ki se glasi »Mladi se ne zave- dajo pomena čebel za okolje«, lahko le delno potrdimo, saj je, čeprav smo bili popolnoma prepriča- ni o nasprotnem, kar 92 % dijakov potrdilo, da smo ljudje in narava odvisni od čebele. Vendar kar 90 % dijakov meni, da mladi nismo dovolj ozaveščeni o pomenu čebele oz. še huje, da so šole tiste, ki jih o samem pomenu čebele ne ozaveščajo dovolj. Ali je krivdo mogoče iskati v šolstvu ali je vse skupaj le kup izgovorov s strani mladih? Pri drugi hipotezi »Čebelarstvo kot interesna dejavnost celjskih srednjih šol in srednješolcev ne zanima« smo pred- postavili pravilno, da se tovrstni krožki na celjskih srednjih šolah v večini ne izvajajo, presenečeni pa smo ugotovili pre- cej velik interes, da bi tovrstno dejavnost šole enkrat v pri- hodnosti imele. Mlade čebelarjenje več kot očitno zanima, presenetljivo pa je, da se 70 % dijakov čebelarskega krožka vseeno ne bi udeležilo. Drugo hipotezo lahko tako le del- no potrdimo in sklepamo, da bolj kot krožek dijake zanima kakšna delavnica ali predavanje na to temo. Tretja hipo- teza se glasi: »Uporaba sodobnih tehnologij v čebelarstvu bi v to panogo pritegnila več mladih«. Delež mladih, ki bi jih sodobna tehnologija pritegnila v čebelarstvo, se je gibal pod 50 %, vendar to vseeno znaša 15 % več od mladih, ki bi to storili, tudi če sodobna tehnologija ne bi bila prisotna, zaradi česar lahko hipotezo delno potrdimo. Četrta hipote- za se glasi »Sodobne tehnologije v slovenskem čebelarstvu niso prisotne zaradi visoke povprečne starosti slovenskih čebelarjev«. Če bi izhajali zgolj iz povprečne starosti slo- venskih čebelarjev, tj. 58 let, bi lahko hipotezo potrdili, ko pa upoštevamo tudi analizo ankete, in sicer vprašanje, ki je čebelarje spraševalo po tem, če menijo, da bi panogi ko- ristila tehnološka izboljšava, pa je 75 % slovenskih in 71 % tujih čebelarjev odgovorilo pritrdilno. Glede na razgovore s čebelarji in raziskavo trga, ki ponuja kar nekaj visokoteh- noloških rešitev, ki pa so izjemno drage in večini čebelarjev, zlasti ljubiteljskih, nedostopne, tako te hipoteze ne more- mo potrditi, saj previsoka cena za čebelarja tukaj igra večjo vlogo. Čebelarstvo priložnost in povezava med mladimi Veliko smo prebrali, se spoznali z raziskovalnimi meto- dami in delom, ob odgovorih na zastavljena vprašanja pa smo si postavljali nova in se še bolj poglabljali v naš hobi in interese. Močan vpliv mlade zagnanosti in spoznanja, da lahko pomagajo prav vsakemu, smo potrdili s tem, da bodo na našo pobudo postavili šolski čebelnjak na Gimnaziji Celje center in Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije. Tako naš projekt HiveGuard s svojimi tehnološkimi pripo- močki za čebelarje ne omogoča le boljših pogojev za čebe- larjenje današnjim čebelarjem in jim posledično zagotavlja večji pridelek, temveč tudi ustvarja mnoge priložnosti za mlade na področju čebelarstva in jih medsebojno povezuje. Fo to : A ne j K os tre vc Anej Kostrevc Vira: www.hiveguard.eu www.facebook.com/HiveGuardSlovenia Čile Dr. Anette Trombert iz Centra za geno- miko in bioinformatiko Univerze Mayor v Santiagu de Chile raziskuje koristne bak- terije, ki živijo v črevesju čebel, z namenom, da bi jih znanost uporabila v boju proti okužbam pri ljudeh. Med drugimi je odkrila tudi bakterijo Lactobacillus L. kunkeei, katere terapevtske in probiotične lastnosti bi se lahko uporabile za boj proti škodljivim bakterijam, ki so bile do zdaj odporne proti zdravilom. Po mnenju omenjene raziskovalke bi odkritje te bakterije pomagalo preprečiti okužbe, ki jih povzroča patógena bakterija Pseudomonas aeruginosa na pljučih, dihalnih poteh, v sečevodu in ra- znih tkivih. Lactobacillus L. kunkeei vsebuje gene in snovi z močnimi protimikrobnimi lastnostmi, ki bi se lahko vnesle v človeške celice in jih tako zaščitile pred to ne- varno bakterijo. Novice iz sveta Franc Šivic Vir: Cañas, S. (2017): Estudian bacterias del intestino de la abeja para com- batir infecciones en humanos, Apicultura Iberica, julij. 10/2017 letnik CXIX 269 DELO ČEBELARJA Evropska zveza Eno izmed težav v čebelarstvu predstavlja večji prodor ponarejenega medu na trg EU. Jo- int Research Center iz Belgije, ki za Evropsko komisijo opravlja raziskovalne naloge, je v letu 2016 objavil rezultate analiz 2264 vzorcev medu iz cele Evrope, Švice ter Norveške. Preverili so senzorične in pelodne lastnosti medu ter skladnost z Direktivo o medu. 893 vzorcev so preverili tudi na pristnost medu, od tega je bilo 127 vzorcev medu potvorje- nih. Analiziranih je bilo tudi 30 vzorcev iz Slovenije. Nekatere analize so opravili v posameznih državah članicah, nekatere je opravil omenjeni center. Število analiziranih vzorcev Izvor Število analiziranih vzorcev Sum na potvorbo pri (%) Mešanica medu iz EU 96 19,8 Mešanica medu, ki ni iz EU 30 10 Mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU 426 9,4 Nemešan med iz EU 275 19,3 Nemešan med iz tretjih držav 55 20 Neznan izvor 11 9,1 Glede na seznam Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v Sloveniji med na četrtem mestu nepo- štenih praks, takoj za ekstra deviškim oljčnim oljem, ribami in ribjimi izdelki, ekološko hrano, glede na poročilo na sple- tni strani evropskega parlamenta pa na šestem mestu. Znanstveniki se že vrsto let ukvarjajo z razvijanjem me- tod za zanesljivo ugotavljanje potvorb medu. V raziskoval- ne namene se uporabljajo različne metode, med njimi naj- pogosteje ugotavljanje razmerja stabilnih izotopov ogljika ter prisotnosti tujih encimov v medu, kar pomeni, da iščejo snovi, s katerimi se čebele v naravi ne morejo srečati, upo- rabljajo pa se pri pripravi krme za čebele. V zadnjem času izpopolnjujejo tudi metodo jedrske magnetne resonance, s katero pričakujejo, da bodo občutljivost metode še poveča- li, kar pomeni, da bodo našli prisotnost še nižjih vsebnosti sladkorja v medu. V medu ne sme biti nič dodanega sladkorja, kar pomeni, da mora biti pod mejo določljivosti metode, to pomeni, da je ponaredek tudi med, v katerem se je v čebelarstvu zgo- dila napaka in se je v medu znašel sladkor kot posledica krmljenja čebel. Na svetovnem trgu obstajajo ogromne količine medu, s katerim se čebele nikoli niso srečale. Najbolj- ša garancija za kakovost medu je, da ga potrošniki ku- pijo neposredno pri čebelarjih. Boštjan Noč, predsednik ČZS Viri: http://www.uvhvvr.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/arti- cle/1328/5994 http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP// TEXT+REPORT+A7-2013-0434+0+DOC+XML+V0//SL https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd= 2&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwit2Ofs5qHWAhXEcRQKHdCwD oIQFgguMAE&url=https%3A%2F%2Fec.europa.eu%2Ffood%2Fsi tes%2Ffood%2Ffiles%2Fsafety%2Fdocs%2Foc_control-progs_ho- ney_jrc-tech-report_2016.pdf&usg=AFQjCNHTqHZDTgeaApJFFlKt QTBrxQ-GVA Mag. Andreja Kandolf Borovšak Kjer se zaprejo vrata, se odpre okno Zaradi tega sem jaz v drugi polovici septembra pre- nehal pogledovati med sate. Uničevalnike varoj sem že davno pobral, vendar bom kontrolo na testnih vložkih redno opravljal tudi ta mesec. Letos nisem imel preve- likega dela z uničevanjem varoj. Kaj je temu vzrok, naj ugotavljajo tisti, ki mislijo, da so »strokovnjaki«. Moje mnenje je, da je posegla narava, ki je čebelarje prizadela s pozebo, vendar po drugi strani prizanesla pri stroških za uničevanje varoj in delno prizadela vse, ki na račun čebelarjev kujejo dobičke z zdravili. Še cel oktober in na- prej bom skrbno spremljal stanje varoj, kajti dostikrat me je presenetila ponovna invazija, da sem imel v okto- bru tako hude težave, da sem pri bolj napadenih druži- nah odstranil in uničil zalego, čebele pa očistil zajedav- ca, Vendar je to skrajna rešitev, da čebele preživijo in se drugo leto spomladi razvijejo, četudi kasneje. A do tega ne sme priti. Začenja se mesec oktober in z njim vedno več hladnih dni. Narava se umirja in z njo preneha sla po razmnoževanju oziroma »amortizaciji«, kot pravimo ekonomisti. Vedno manj je cvetja in zaradi tega skoraj nič več medičine in mane. Čebele vedno bolj zmanjšujejo obseg zalege in čedalje bolj je vse zadelano s propolisom, tako da je tudi prestavljanje satov nemogoče. Čebelarjeva opravila v oktobru 10/2017 letnik CXIX270 DELO ČEBELARJA Boj proti mišim Pri nas v Beli krajini je, za razliko od večine Slovenije, na začetku oktobra še možno krmiti za zimo, vendar sem vse potrebno glede krmljenja že opravil v septembru, tako da v oktobru stalne čebelnjake pospravim, pregledam strehe in nadaljujem neusmiljeni boj z mišmi na naraven način. Nobenih strupov ne nastavljam po čebelnjakih, temveč navadne pasti, ki miš ubijejo, če je pa ne, jo ubijem sam. Stalne čebelnjake imam na mestih, kjer se ta golazen lepo razmnožuje, še posebno letos. Mnogo sem jih že ujel, števi- lo pa je »poslovna skrivnost«. Prezimitev Konec oktobra oziroma pred večjim mrazom bom tudi pripeljal prevozni čebelnjak na prezimitev v dolino. To de- lam tako pozno iz dveh razlogov: 1. Prepeljem, ko ni več večjih izletov čebel in se tiste, ki so bile v hribih že skoraj očiščene varoj, ne morejo ponovno okužiti. Kajti na prezimovalnem mestu je v okolici dosti čebel, ki so bile že večkrat vzrok okužb v pozni jeseni. Stari pregovor pravi: »Čuvaj ženo, po- sebno pred sosedi.« Jaz pa mislim, da moraš še bolj paziti na čebele pred okužbo s strani čebelarjev »pu- bertetnikov« iz okolice. 2. Ker neha cveteti bršljan, ki ga je na mestu prezimova- nja kar nekoliko preveč in bi lahko prišlo do težave za- radi kristalizacije. Ta paša je sicer dobra, če je ni pre- več. Če pa po njej pride premrzlo vreme, je nemogoče iztočiti bršljanov med in ga nadomestiti s sladkornim sirupom. Prepoznavna podoba in urejen prostor pomagata pri trženju Sedaj v tem mesecu normalno uredim tudi administra- cijo iz zapiskov v zvezku in po listkih v prave obrazce, da je po volji birokracije in njenih predpisov. Poskrbim, da se ujemajo loti in kontrolni vzorci ter med v skladišču. Pripravil bom tudi nove etikete za nove serije, ki jih za- radi pomanjkanja medu nisem po vrsti natisnil že prej. Etikete imam take, kot sem si jih zamislil, in so za vsako vrsto medu posebne. Vidim, da lastna etiketa, ki se zliva z okoljem kraja in je značilna za vrsto medu, pripomore k boljši prodaji in videzu artikla, mora pa tudi imeti vse zakonsko določene podatke. Če jih kdo ne pozna, naj se obrne na Javno svetovalno službo v čebelarstvu pri ČZS. Če so pomagali urediti meni, bodo tudi vam. Še več in ve- čji uspeh pri prodaji medu pa naredijo lep, čist prodajni prostor, lepo napolnjene police z vrstami medu, na stenah pa okrog in okrog polno medalj za med iz raznih ocenje- vanj v različnih obdobjih. Pomen ocenjevanj medu in kakovostnih shem Ker sem star čebelar, se je medalj nabralo krepko pre- ko sto, zato je mesta po stenah samo še za šampione in zlate, druge so pa v depoju. Čebelar, ki je kolikor toliko pogumen, lahko tudi za žlahtno priznanje nekoliko po- pravi ceno navzgor. Imam kolega vinogradnika v Beli krajini, nekoč sva bila sodelavca v vinski branži, in temu človeku ni bilo težko še v času socializma dati od 10 do 15 tisoč nemških mark za kotizacije na ocenjevanjih, kjer je včasih dobil za celo samokolnico medalj. Sedaj daje še več, vendar to preko prodajne cene dobi nekajkrat povrnjeno nazaj. Tudi zaradi tega je izpopolnil kakovost tako zelo, da je prvi v svoji branži v državi. Tudi meni ni žal dati kotizacije vsako leto vsaj na dveh, če ne na več ocenjeva- njih. Vsi tisti, ki mislite, da imate tako dober proizvod, da ga je škoda dati na primerjavo z drugimi iste vrste, ali ste tako skopi in vam je škoda denarja za Kamion pripravljen za zimovanje. Fo to : J ož e S ev er Fo to : J ož e S ev er Urejen imam prodajni prostor, ki ga krasijo priznanja z ocenjevanj medu. Za primerjavo polica trgovine v dobrih letih in polica trgovine letos – zaradi zmrzali praznina medu po vrstah. 10/2017 letnik CXIX 271 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Fo to : J ož e S ev er Letošnji medovi z zaščiteno geografsko označbo. Jože Sever – Semič cebelarstvo.sever@gmail.com kotizacijo, ste v zmoti in ne boste prišli dlje, kot da svoj med razdelite med kolege in sorodstvo, in to zastonj, in ti vam ga bodo hvalili in vi boste veseli, prodati v večjih količinah pa ga ne bo mogoče. Zato je še čas, da poiščete kakšno zapoznelo ocenjevanje in tja pošljete svoje vzorce, lepo opremljene s čistim kakovostnim medom, v ocenitev. Vseeno, kakšna je medalja, bodite ponosni nanjo, kajti to je vaš uspeh, ki ga boste delili v nadaljevanju s svojimi kupci. Ko sem jaz začel prodajati med doma in v kozarcih, ki jih ni bilo mogoče dobiti, sem delal na črno. Bilo je po- dobno, kot ko so klali živino v skeču (Moj ata, socialistični kulak), prodal sem do petdeset kozarcev na leto, drugo je šlo prekupčevalcem in trgovcem medu. Leta so bila po- trebna, da imamo možnost prodajati legalno med doma (hvala ČZS), in sedaj me kupci poiščejo sami. Pri prodaji igra veliko vlogo zaščitena geografska označ- ba medu. Opažam, da jo čedalje več kupcev pozna in ji ver- jame. Do sedaj sem imel vse zaščite, ki so bile v Sloveniji v veljavi, in ni mi žal, kajti odločil sem se pravilno in ves med prodam doma, na zelo južni točki v državi, kupci pa so iz cele Slovenije. V prihodnji številki pa o tem, kako predstaviti kupcu sebe in svoj izdelek, kajti trg se oblikuje dolgoročno, kar mora potekati brez spodrsljajev. Čebelarsko društvo Sežana je bilo ustanovljeno leta 1911. Danes naše društvo, ki zajema območje občin Divača, Hr- pelje Kozina, Komen in Sežana, šteje več kot 100 članov. Meseca januarja letos smo imeli člani društva letni občni zbor. Med drugim smo izvolili novo vodstvo, ker je prej- šnjemu potekel mandat. Za predsednika čebelarskega dru- štva je bil izvoljen Marko Gombač. Dolgoletni predsednik društva je bil Ivan Atelšek, ki se je nadaljnji kandidaturi odpovedal. Leta 1982 je bil imenovan za tajnika društva, čez dve leti pa je bil izvoljen za predse- dnika ČD Sežana. Predsednik je bil do konca januarja letos. Za Ivana so bila to dolga, delovna in uspešna leta. V teh dol- gih letih se je v našem društvu marsikaj dogajalo in spre- menilo v pozitivno smer. Tudi sam sem bil član upravnega odbora daljše obdo- bje, ko smo sestankovali po raznih lokacijah v Sežani, med drugim v Triglavu, osnovni šoli itd. Med tem časom je Ivan doma v Povirju zgradil primeren prostor, ki nam ga je po- nudil v uporabo. Od takrat dalje se upravni odbor sestaja v tem prostoru. Prav tako imamo v tem prostoru razna sreča- nja, delavnice, strokovna predavanja, pripravo za ocenjeva- nje medu in podelitev priznanj. Nekoč mi je kolegica čebelarka rekla: »Ivan je tisti, ki vleče naš čebelarski voz naprej.« In res je tako. Naj našte- jem nekaj najpomembnejših zadev, ki so pretežno njegova zasluga. Pred nekaj leti je bilo na njegovo pobudo uspešno opravljeno prvo mednarodno ocenjevanje medu, ki se uspe- šno ponavlja vsako leto, razen lanskega, za kar je bila razlog slaba letina. Bili smo prvo društvo, ki se je pred desetletjem začelo predstavljati v vrtcih in šolah ter uvajati zajtrk z me- dom, kar je bila tudi njegova pobuda. V tem obdobju je bila pomembna pridobitev zaščitni znak za med z označbo geografskega porekla Kraški med (leta 2006), kar je med drugim tudi njegova zamisel. Pri tem projektu so sodelovali tudi nekateri člani društva. Za zaključek pa moja osebna misel. Ivan je človek v pravem po- menu besede. Kadar koli ga kdo kaj vpraša, pusti svoje delo in si vzame čas za pogovor in nasvet. Bruno Ivančič, ČD Sežana Predstavitev Čebelarskega društva Sežana Fo to : B og om ir Fu rla n 10/2017 letnik CXIX272 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Pred enim letom, 20. maja 2016, je Čebelarsko društvo Šentjur s slavnostno akademijo v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur obeležilo 110 let organiziranega delovanja društva. Da se lahko ponašamo z bogato čebelarsko tradi- cijo, se moramo zahvaliti svojim čebelarskim prednikom. Da je bilo čebelarstvo na območju občine Šentjur razvi- to že pred letom 1906, priča zapis iz leta 1855, ki govori, da je Gustav Ipavec želel izboljšati gospodarstvo takratnega Sv. Jurija in zato veliko pozornosti namenjal vinogradni- štvu, poljedelstvu in čebelarstvu. Poleg zapisa je dokaz če- belnjak iz leta 1873, ki še vedno stoji v Vrbnem pri Šentjur- ju. Čebelarska družina je dobro delovala do prve svetovne vojne, med letoma 1914 in 1918 je morala začasno prenehati delovati, prav tako tudi v času druge svetovne vojne. Toda takratni čebelarji so se vedno znova povezali in organizi- rali kot družina. Organizacijske oblike društva so se sko- zi obdobja spreminjale. Leta 1976 se je čebelarska družina preimenovala v Čebelarsko društvo Šentjur, ki je pokrivalo celotno območje občine Šentjur, sestavljale pa so ga čebe- larske družine Šentjur, Ponikva, Dramlje, Slivnica in Pla- nina. Tega leta je bil razvit tudi skupni čebelarski prapor (razen Čebelarske družine Slivnica), ki ga imamo še danes. V navedeni sestavi je društvo delovalo do leta 1986, nato pa so se družine registrirale kot samostojna društva. Danes v šentjurski občini deluje šest čebelarskih društev. Leta 1959 je bil izvoljen odbor za izgradnjo družinske- ga čebelnjaka, ki naj bi služil za praktični pouk čebelarjev, učencev kmetijske šole in članov čebelarskega krožka na osnovni šoli. Že naslednje leto maja je bilo odprtje čebelnja- ka. Krožek je deloval že v letu 1960, vodil ga je tajnik dru- žine in ravnatelj osnovne šole Ernest Rečnik. Od leta 1962 do 1964 je potekal krožek pod mentorstvom predsednika društva Janeza Poštreka in od leta 1984 do 1997 pod mentor- stvom profesorja Pungartnika. Čebelnjak je služil svojemu namenu, krožku in čebeljim družinam. Nato se je čebelar- ski krožek preselil v osnovne šole, vodil ga je Andrej Jernej, nato še eno leto Katarina Krajnc. Danes krožka, žal, zaradi pomanjkanja mentorjev ni več. Večina šentjurskih čebelarjev ima čebelnjake po gričevju na obrobju voglanjske kotline, kjer so ugodni podnebni in vegetacijski pogoji za čebelarjenje. Gledano z očmi ljubitelja narave je to lepa razgibana pokrajina, ki jo tvorijo mešani gozd na Resevni, Rifniku in v okolici Primoža, travniki, sa- dovnjaki, njive in vinogradi. Območje, nad katerim se spre- letavajo naše čebele, prištevamo po klimatski opredelitvi k podnebju predalpskega sveta, kjer so zaznavni tudi še rahli vplivi panonskega podnebja. Rastlinska sestava, ki pokriva površje, je zelo pestra in omogoča čebelam dobro pašo, po- sebno ob cvetenju sadnega drevja, akacije, lipe in kostanja. Žal pa je vse manj travniške paše zaradi zgodnje košnje. Društvo je ponosno na Občino Šentjur, ki je v letu 2013 prejela priznanje za čebelam najprijaznej- šo občino. Za uvrstitev je morala zadostiti kar ne- kaj merilom, med njimi so javne površine zasajene z medovitimi rastlinami in številni čebelarji skr- bijo za razvoj dejavnosti čebelarstva in ohranjanja kranjske sivke. Da šentjurski čebelarji ne znamo le čebelariti in biti pridni kot naše velike prijateljice čebelice, smo dokazali z zanimivo razstavo, ki je bila na ogled en mesec v Ipavčevi hiši v Zgornjem trgu v Šentjurju, na dan prireditve 110-letnice pa v Ipavčevem kul- turnem centru, kjer je potekala slavnostna akade- mija. Na akademiji smo člani pripadnost društvu Čebelarsko društvo Šentjur je v letu 2016 zabeležilo 110 let organiziranega delovanja Razstava čebelarske opreme Fo to : M ih ae la K ot ni k Člani ČD Šentjur skupaj s čebelarskimi kolegi ČD Blagovna, Ponikva, Slivnica in Dramlje. Fo to : M ih ae la K ot ni k 10/2017 letnik CXIX 273 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV izkazali s čebelarskimi »uniformami« in petjem. Vzdušje je bilo prijetno, tudi zato, ker so bila prisotna skoraj vsa ob- činska društva in društva sosednjih občin: Vojnik, Celje, Šmarje pri Jelšah, Laško ter Ljubljana − center in Ljubljana − Barje ter čebelarski kolegi iz Šmohorja (Hermagorja) iz Avstrije. Na prireditvi je društvo podelilo priznanja za zasluge pri razvoju čebelarstva ČD Planina, Slivnica, Dramlje, Blagov- na, Ponikva in Alenki Jurič, dr. vet. med. ČD so bila pode- ljena odlikovanja Antona Janše III. in II. stopnje, Leopold Škorjanc pa je prejel priznanje I. stopnje. Čebelarsko dru- štvo je prejelo častno diplomo Antona Janše iz rok predse- dnika ČZS Boštjana Noča. Ob jubileju smo izdali zbornik, v katerem smo povzeli delo društva od leta 1906 do 2016. Danes šteje ČD Šentjur 40 članov. Najmlajši član šteje 37 let in najstarejši Vinko To- mažič je 22. 2. 2017 dopolnil 90 let. Mihaela Kotnik 5. 8. 2017 je v okviru prireditev ob prazniku občine Sol- čava potekal tudi praznik ČD Anton Herle Solčava. Na pri- reditvenem prostoru v središču Solčave je, z začetkom ob 19.00, potekala slavnostna prireditev z razvitjem društve- nega prapora. Prireditev se je začela s prihodom prapor- ščakov. Sledila sta slavnostno razvitje prapora in blagoslov. Prapor je blagoslovil tam prisotni celjski škof msgr. dr. Sta- nislav Lipovšek. Po blagoslovitvi je sledilo bratenje razvite- ga prapora z drugimi prisotnimi prapori. Po slavnostnem razvitju prapora je vse prisotne pozdravila in nagovorila županja občine Solčava ga. Katarina Prelesnik, za njo pa predsednik ČD Antona Herle Solčava g. Ivan Golob. Vse prisotne sem pozdravil v imenu ČZS in njenega pred- sednika ter jim čestital za razvitje prapora. Seznanil sem jih z aktualnimi zadevami, ki potekajo pod okriljem ČZS, kot so svetovni dan čebel, Apimondija, čebela kot ogrožena ži- valska vrsta, medeni zajtrk, izid knjige Brez čebel ni življe- nja, AGRA, dejavnosti za večjo prepoznavnost čebel doma in v tujini, pomembnost čebele za obstoj življenja … Vsem sem se tudi zahvalil za njihov trud pri ohranjanju čebele in za širjenje zavesti o pomembnosti čebel. Zahvalil sem se tudi županji občine Solčava, za podporo lokalne skupnosti. Pred koncem sta predstavnika Čebelarske zveze SAŠA, predsednik g. Ivan Čopar in podpredsednik g. Franjo Po- drižnik, zaslužnemu čebelarju g. Mirku Klemenšku in če- belarki ge. Veri Ošep podelila odlikovanje A. J. II. stopnje. Prireditev s pestrim kulturnim programom je bila zelo dobro obiskana, saj se je je udeležila skoraj polovica celo- tnega prebivalstva občine. Po prireditvi sta sledila pogosti- tev in prijetno druženje s klepetom. Janez Vencelj, podpredsednik ČZS ČD Solčava razvilo svoj prapor Fo to : E liz ab et a E rc ig oj Skupina Šani Šeni ste … Smo skupina mladih fantov iz Podčetrtka, katere namen je popestriti dogajanja na raznih praznovanjih (rojstni dne- vi, poroke, abrahami ipd.), kulturnih prireditvah, družabnih večerih ipd. To nam uspeva predvsem s svojo prilagodljivo- stjo in posluhom do "naročnika". Na dogajanjih lahko ponu- dimo ubrano večglasno petje (pesmi različnih žanrov – za- bavne, umetne, NZ) s spremljavo glasbenega inštrumenta ali zgolj a capella. Ponudimo lahko prav tako razne anima- cijske točke, ki nasmejijo občinstvo. Poleg zabavanja in raz- veseljevanja ljudi pa delujemo tudi na področju ustvarjanja Leti moja čebelca skupine Šani Šeni Fo to : A rh iv Ša ni Še ni 10/2017 letnik CXIX274 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV ČZS je tudi letos, že 10. leto zapored, organizirala 38- urne tečaje za čebelarje začetnike, in sicer na osmih loka- cijah po vsej Sloveniji. Do sedaj ga je uspešno zaključilo že skoraj 4000 čebelarjev. Zanimanje zanj pa je vsa leta viso- ko. Podatek, da so bila prosta mesta na eni izmed lokacij vsa zasedena v dobri minuti po odprtju elektronskih prijav, je že sam po sebi dovolj zgovoren. Tečaj se financira skozi ukrep Tehnična pomoč čebelarjem na podlagi Uredbe o iz- vajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v RS, ki je sofinanciran s strani Evropske unije. V letošnji generaciji tečajnikov je bila velika večina ta- kšnih, ki so popolni začetniki, in le manjši delež tistih, ki že imajo svojo čebelarsko prakso. Predavatelji so se resnično izkazali s strokovnimi teoretskimi predavanji, podprtimi z njihovimi lastnimi izkušnjami ter z izkušnjami tujih in domačih kolegov. Vedno so bili pripravljeni z nami deliti tudi svoje učno gradivo, nam približati svojo prakso, sveto- vati glede literature, povabili so nas v svoje čebelnjake, pri- pravljeni so bili tudi na konzultacije. Skratka svoje znanje z različnih področij so nam v teh nekaj urah, ki jih je imel vsak od predavateljev na voljo, poskušali predati vsak po svojih najboljših zmožnostih. Res je, da je bilo v tem krat- kem času podanih ogromno, za večino čisto novih informa- cij, in je bilo na trenutke vse prej kot preprosto vso to teorijo absorbirati, kaj šele pomniti. Za delo v čebelnjaku je bilo na- menjenih nekaj več kot 10 ur. Tu smo se imeli možnost se- znaniti z osnovnimi čebelarskimi opravili. Dodatno smo se udeležili tudi štiriurnega predavanja Smernice dobrih higi- enskih navad v čebelarstvu ter triurnega Zdravstveno var- stvo čebel. Organizacijsko je bil, po mojem mnenju, tečaj odlično izpeljan, informacije jasno podane, vse spremembe pravočasno sporočene, s strani zveze pa nam je bil vedno na voljo sogovornik. Finančna sredstva so žal vedno omejena. Tudi v tem pri- meru. Če bi jih bilo na voljo več, bi si zagotovo želela več prakse, več dela v čebelnjaku, dela v še manjših skupinah in poglobljenih debat o specifičnih temah. Upam, da bo zvezi finančno omogočeno organizirati še več takšnih in podob- nih izobraževanj. Konec koncev je vsak dvestoti Slovenec če- belar in ljubezen do čebel nam je skoraj položena v zibelko. Mag. Urška Intihar Tečaj za čebelarje začetnike avtorske glasbe. Nekaj, kar je studijsko že obdelano, si lahko ogledate na Youtubu ali Facebook strani skupine Šani Šeni. Sodelovali ste tudi na 1. festivalu čebelarske pesmi. Prihajamo iz turističnega kraja Podčetrtek, ki je prejel že veliko nagrad za urejenost narave in okolja, kar nam daje vedeti, da je ohranjanje narave primarna dejavnost kraja. Močno čebelarsko društvo prav gotovo znatno pripomo- re k temu. Oče našega člana, Roman Vrešak, ki je aktiven čebelar, nam je predlagal, da se prijavimo na prvi festival čebelarskih pesmi. Ideja se nam je zdela zanimiva, kar je spodbudilo Gorazda Pavčnika, da je v kratkem času ustva- ril izjemno besedilo in melodijo pesmi Leti moja čebelca. Da je bila pesem dobro sprejeta med poslušalci, so nam dali vedeti navdušenje in čestitke po nastopu. V veliko veselje pa nam je bila strokovna ocena slovenskega dirigenta Mili- voja Šurbka: »Gorazd Pavčnik, talentirani mladi avtor, je zbral tri odlične moške vokaliste, ki veliko obetajo. Tvorijo skupino spo- sobnih navdušencev, in če bodo ostali skupaj, se jim obeta lepa bodočnost na slovenski estradni sceni.« Takšen festival pozdra- vljamo, saj spodbuja avtorje k ustvarjanju novih čebelarskih pesmi, prav tako pa daje možnost mladim, neuveljavljenim skupinam, da se predstavijo širši javnosti. Vaše asociacije na besedo "čebela"? Čebela nam daje med in največkrat jo naši otroci pove- zujejo z risanko Čebelica Maja. Nam najbližje je domač slo- venski med, ki si ga vsako jutro namažemo na kruh. Sami se ne ukvarjamo s čebelarstvom, imamo pa močno podporo domače Čebelarske družine Podčetrtek. Čebelica v naši pe- smi je takšna, ki leti po travnikih, polnih dobrot, a se zvesto vrača v svoj skromni domek, okrašen s panjskimi končni- cami. Da sveta brez čebel ne bi bilo, nam pove refren pesmi Leti moja čebelca: Leti moja čebelca, pridna, s cveta na cvet. Brez tebe bil drugačen, drugačen bil bi svet. Leti moja čebelca, pridna, s cveta na cvet. Leti, saj brez tebe izginil bi naš svet. Spraševal MB Tečaj za čebelarje začetnike na Dolenjskem 2017 Fo to : J an K riz st an 10/2017 letnik CXIX 275 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV V Gornji Radgoni je bila v okviru čebelarskega dne na sej- mu AGRA predstavitev knjige Brez čebel ne bo življenja. Gre za svojevrstno knjigo, kjer na 352 straneh o pomenu čebel in če- belarstva piše 69 avtorjev iz 32 držav. Več o knjigi na https:// beebooks.si. O knjigi, ki je izšla 27. 8. 2017, so povedali … Philip McCabe, predsednik Apimon- die: Ta knjiga je povsem različna od vseh dosedanjih knjig, saj ni mnenje enega avtorja, temveč 69 iz 32 držav. Taka knjiga bi morala biti napisana že pred časom. Ko sem bil zaprošen, naj napišem prispevek za to knjigo konec lanskega leta, sem bil eden prvih, ki se je odzval. Medonosna čebela je edinstve- na, saj presega vsa verstva, vse rase in vse meje. Kako lepo bi bilo od človeštva, če bi storilo enako. Zemlja bi bila veliko lepši kraj, kjer bi lahko vsi živeli. Čestitam vsem, ki so sode- lovali pri nastanku te knjige, in se jim zahvaljujem, saj je ta knjiga čudovito delo za distribucijo po celotnem svetu. Če- belarji bi jo morali dobiti in jo prebrati ter dobiti občutek o tem, kar poimenujem srce čebelarjenja v Evropi in v svetu, ki je v Sloveniji. Še enkrat vsem sodelujočim čestitam in se jim zahvaljujem. Gre za edinstveno in unikatno knjigo. Naj knjiga osvoji svet! Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Nekateri to knjigo razumejo skoraj kot biblijo čebelarstva, ker so v njej zbrani članki in slike avtorjev z vsega sveta. V knjigi sta predstavljena tako splošen pogled kot tudi zelo specifična znanja. Ta projekt, ki ga vodi Bo- štjan Noč, je čudovita podpornica svetovnemu dnevu čebel. Mene je projekt navdušil zato, ker so ti avtorji naredili ne- kaj povsem drugačnega, kot je običajno. Običajno se z iz- dajo knjig zamuja. Avtorji pod vodstvom Boštjana Noča pa so knjigo izdali prej, kot je bilo zamišljeno. Pa še nekaj nam je uspelo. Popolnoma svež izvod te knjige je dobil kitajski minister za kmetijstvo. To ima simbolen pomen. Kitajska je bila namreč prva država in njihov podpredsednik g. Vang je bil prvi svetovni državnik, ki mu je bila ideja o svetovnem dnevu čebel predstavljena in nas je takoj in v celoti podprl. S tem smo v enem razgovoru dobili podporo milijarde in tristo petdeset milijonov Zemljanov. Zato je bila v zahvalo prva knjiga podarjena kitajskemu kmetijskemu ministru. Matej Kotnik, župan občine Lukovi- ca: Knjiga Brez čebel ne bo življenja me je pustila brez besed. Je spomenik čebelar- stvu, našemu vedenju, znanosti in pove- zanosti le te v svetovnem merilu. Knjiga je lepa, lahko bi uporabil kar izraz mo- gočna, in v meni zbuja spoštovanje ne le do vseh, ki so jo ustvarili in vanjo pisali, ampak predvsem do odnosa med člove- kom in žuželko, ki je tisočleten, pomemben in vzajemen, spoštovanje stvarstva, ki s to knjigo raste, pa je tisto upanje, ki ga knjiga prinaša, da je še upanje za čebele in je še upanje za ljudi. Hvala za to knjigo in ponosen sem, ker je to prese- žek, narejen v Sloveniji. Slobodan Jevtić, čebelarski predava- telj iz Srbije: Naredili ste podvig, vreden občudovanja, vsi vi, avtorji te knjige. Ste odmev, zaradi katerega so prepoznavni čebelarji, ki se posvečajo čebelam kot fenomenu, ki pogojuje življenje na pla- netu Zemlji na splošno. Potreboval sem veliko moči, da pomirim srce, zaradi navdiha in hvaležnosti za ta tako celovi- ti čebelarski opus Herculeum! Larisa Jasarević, profesorica na Univerzi v Chicagu: Imela sem čast, da prisostvujem predstavitvi knjige Brez čebel ne bo življenja. To je edinstveno delo na svetu, kar se vidi že iz kazala. Število avtorjev in število držav pove vse. Knjiga je posebna zaradi tega, ker ni namenjena samo če- belarjem, temveč vsem ljudem. Vsi smo namreč odvisni od čebel – od opraševanja čebel in od zdrave hrane. Čestitke Boštjanu Noč in drugim soavtorjem za to vrhunsko delo. Vesela sem, da bom to knjigo lahko predstavila študentom v ZDA! Leopold Pogačar, župan občine Ži- rovnica: Knjiga in njena vsebina ter njeni avtorji, domači in tuji, nas posta- vljajo med vodilne narode med čebelarji po svetu. Vsebina mi je všeč tudi zaradi velikega števila zelo kakovostnih foto- grafij, ki tudi nam laikom na področju čebelarstva odprejo oči in nam dajo raz- mišljati o pomenu čebel ter nas pri tem še veliko naučijo. Boštjan Noč, predsednik ČZS Nekaj besed o knjigi Brez čebel ne bo življenja Prvi, ki je prejel v dar knjigo iz rok ministra Dejana Židana in predsednika ČZS Boštjana Noča, je bil že dan pred izidom kitajski minister za kmetijstvo. Fo to : B oš tja n N oč Fo to : M B F ot o: M KG P 10/2017 letnik CXIX276 OBVESTILA ČZS Vabilo na dogodek projekta »Kar sejemo, to žanjemo« in obisk stojnice ČZS, JSSČ ČZS, JSSČ, na sejmu Narava – zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani organizira v petek, 13. ok- tobra, ob 11.00 dogodek projekta »Kar sejemo, to žanjemo«. Namen projek- ta in dogodka je spodbuditi gojenje sončnic. To je rastlina, ki jo pogosto videvamo kot okras vrtov, sejemo tudi kot kulturno rastlino, ki jo lahko v ce- loti izkoriščamo, saj uporabimo vse njene dele. Sončnice so tudi bogata paša za čebele in druge opraševalce, semena sončnic pa so primerna tudi za uživanje, lahko rečemo, da so po- membna hrana za čebele, ljudi in ži- vali. Na dogodku bodo predvidoma sodelovali: Marko Alauf, podpred- sednik ČZS, mag. Tanja Strniša, dr- žavna sekretarka na MKGP-ju, mag. Jana Ramuš, predstavnica GZS, doc. dr. Darja Kocjan Ačko, Biotehniška fakulteta, Branko Ravnik, direktor KGZS. Vabimo vas, da se udeležite do- godka in da nas obiščete na stojnici, ki bo od 12. do 15. oktobra 2017 bogato obložena s pekovskim pecivom iz se- men sončnic in žit. Pogostitev bodo pripravile kmetijske šole, ki sodelujejo v projektu »Kar sejemo, to žanjemo«, in sicer: 12. 10. 2017 Šolski center Šen- tjur, 13. 10. 2017 Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto, 14. 10. 2017 Biotehniški center Naklo, 15. 10. 2017 Izobraževalni center Piramida Maribor. Za celostno podobo stojnice bo poskrbela Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti iz Celja. Stojnico ČZS, JSSČ, najdete v hali A2 ob glav- ni hojnici. Na razstavnem prostoru se bodo predstavile tudi evropske sheme kakovosti medu: Slovenski med z za- ščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med in Kraški med. Na sejmu vas bomo obvestili o možnostih vklju- čitve v sheme kakovosti in lahko boste tudi izpolnili pristopno izjavo. Vlju- dno vabljeni na dogodek in obisk stoj- nice! Vse, ki se nameravate udeležiti dogodka, prosimo, da sporočite svoje podatke (ime in priimek) na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si, da vam za- gotovimo brezplačen vstop. Število mest je omejeno. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ 6/2017 letnik CXIX 177 OBVESTILA ČZS olje pa se apolni v steklenice. Sem - na vsebujejo 38–48 % olja, kar pomeni, da za 1 l sončničnega olja potrebujemo ribl. 2,8–2,3 kg oluščenih sončničnih . Olje je zlato rumene barve in prije tn ga okusa po sončničnih semenih. Odlikuje ga visoka vsebnost večkrat nenasičenih maščobnih kisli , ki pri spevajo k vzdrževanju no maln ravni holesterol v krvi. Olje je naravni vir vitamina E, k ščiti celice pred oksida- tivnim stresom. Primerno j za pri ravo vseh vrst solat, solatnih krem in nadevov, preli- v v in drugih hladnih jedi. Odlično je tudi z dušenje in pečenje, zlasti pal čink in drugih sladic. Partnerji in botri v projektu »Kar sejemo, to žanjemo« Dergan, razvoj in svetovanje, d. o. o. Kvašeni medeni štrukeljci s sončničnimi semeni Semena sončnic lahko uporabite kot nadev za okusne kvašene medene štrukeljce. SESTAVINE Za testo: 200 g tatarske ajdove moke ali prosene moke, 400 g bele pšenične moke, 100 g masla ali sončničnega olja, 2 jajci, 2 do 3 dl mleka ali vode, 50 g sladkorja, 20 g kvasa, malo soli. Za nadev: 250 g medu, 400 g zmletih ali v možnarju stolčenih sončničnih semen, 1 dl smetane za kuhanje, 2 jajci, 50 g drobtin, 5 g ali malo cimeta, 200 g suhih marelic. Za premaz: 1 jajce, 100 g smetane za kuhanje, 100 g sončničnih semen. PRIPRAVA Kvas zdrobimo, ga premešamo z žlico moke in žličko sladkorja ter gladko vmešamo s 1/2 dl mlačne vode ali mleka. Pustimo, da vzhaja 10 minut. Posebej vmešamo maslo z jajcema in sladkorjem, dodamo moko, kvas in po potrebi pri- lijemo mleko. Mešanico solimo in mešamo ter stepemo v gladko testo. Testo postavimo na toplo, da vzhaja. Medtem ko testo vzhaja, pripravimo nadev. Sončnična semena rahlo popražimo v ponvi ali pečici, da zadišijo. Dodamo med in ga počasi raztopimo ter ohladimo. Dodamo smetano in zapenjeni jajci, drobtine in nekoliko cimeta. Vse skupaj dobro premešamo. Marelice razrežemo na majhne kocke. Vzhajano testo razvaljamo, kolikor je mogoče na tanko, in nadev enakomerno premažemo po testu. Posujemo z drobno narezanimi marelicami. Nato testo zvijemo in ga narežemo na 8–10 cm velike štrukeljce. Štrukeljce polagamo v namaščen pekač nekoliko odmaknjene drugega od drugega. Postavimo jih na toplo in pazimo, da vzhajajo le do polovice. Premažemo jih s smetano, ki ji dodamo jajca, posujemo s sončničnimi semeni in pečemo pri temperaturi 190 °C 30 do 40 minut. Avtorica recepta: Marija Horvat, Izobraževalni center Piramida Maribor Fo to : M ar ija H or va t Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si Pridobivanje medu iz deviškega satja − vabljeni na strokovno razpravo Med, ki ga izdelajo čebele, je najvišje kakovosti; čebelar kakovosti ne more izboljšati, kvečjemu jo z neprimernim rokovanjem lahko poslabša. Za prido- bivanje medu je najboljše deviško satje, ki ni bilo nikoli pod vplivom zdravil za zatiranje varoj. Pridobivanje medu iz deviškega satja bi morala biti usmeri- tev vsakega čebelarja. Kako pridobivati med iz deviškega satja v AŽ-panju, vam bo na strokovni razpravi tudi prak- tično predstavil g. Franc Kobe, mag. Marko Hrastelj pa bo predstavil svo- jo prakso v nakladnem panju. Vabim vas, da se nam pridružite 12. 6. 2017 ob 16.00 v čebelnjaku v Centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto, Sevno 13. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da svoj prihod predhodno sporočite na 040/436 514 ali andreja.kandolf@czs.si. Vljudno vabljeni! Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ Sončnica, lepa in koristna Sončnice so najlepše, ko cvetijo. Zanje je značilen čudovit razpon barv venčnih listov od rumene, oranžne, bordo in škrlatno rdeče do pisanih ali celo belih. Večcvetne sorte cvetijo po- stopoma, pri nekaterih je čas cvetenja raztegnjen na več tednov. Med števil- nimi medovitimi rastlinami so prav tujeprašne sončnice magnet za čebele in druge opraševalce. Žlahtnitelji in poklicni ljubitelji vzgajajo sorte in hibride sončnic za okras, seme in olje, vse pa s čudoviti- mi, večinoma rumenimi cvetovi ugo- dno vplivajo na počutje in dvigujejo razpoloženje ljudi. Čeprav smo pri pridelavi za seme in olje vajeni nji- vskih in vrtnih velikank, so v seme- narski ponudbi številne manjše, celo pritlikave sorte in hibridi, primerni za vrtove ter gojenje v posodah in koritih na prostem in v notranjosti bivališč. Pridelek sončnic se veča Na koncu drugega desetletja 21. stoletja je v Sloveniji letno približno 250 hektarjev njiv s sončnicami, vse pogosteje pa jih opazimo na robovih njiv, na podeželskih in mestnih vrto- vih ali pa po nekaj rastlin pred hišo za okras. Povprečen pridelek semena, ki je bil vse do devetdesetih let 20. stole- tja od 0,6 do ene tone na hektar, se je zaradi setve rodnejših hibridov (v pri- merjavi s sortami) povečal na približno 2,5 tone semen na hektar, pridelki v pri- hodnosti pa bodo prav gotovo še večji. V kmetijstvu so lahko sončnice po- memben kolobarni člen, s katerim po- pestrimo biotsko raznovrstnost njiv in vrtov. Izkušnje kažejo, da potrebujejo presledek štiri do sedem let pri vrača- nju na isto njivo. Z močnimi vretena- stimi koreninami sončnice izboljšajo strukturo tal, ko prezračijo in zdrobijo večje talne grudice v manjše. Sposob- nost črpanja vlage iz globljih talnih plasti je lastnost sončnic, pomembna v vročih in suhih poletjih. V primerjavi s koruzo so se sončnice na peščenih ze- mljiščih že večkrat izkazale kot žilave Fo to : D ol or es Ču š 10/2017 letnik CXIX 277 OBVESTILA ČZS preživelke. Pri ohranjanju vlage v ra- stlini imajo pomembno vlogo tudi dla- čice, s katerimi so posuti stebla in listi. Posevke sončnic lahko ogrožajo divjad (srne, divji prašiči) in ptice. Najbolj izpostavljene so manjše njive in posevki sončnic, ki mejijo na gozd, in rastline sončnic v mestih, kjer pti- ce pozobljejo semena v dozorevajočih glavah. Nasprotno pa lahko pridelo- valci s posejanimi pasovi sončnic omi- lijo škodo na pridelku drugih kmetij- skih rastlin. Če smo sončnice sejali le za okras, pustimo rastline na vrtu ali na robovih njiv, da si semena v glavah postrežejo divje ptice kar same. Poroka med sončnicami in čebelami Sončnice so prijazne do čebel, čmr- ljev, metuljev in drugih opraševalcev. Potrebujejo jih za oprašitev svojih številnih cevastih cvetov v notranjo- sti koška, klobuka ali glave, kot pravi- mo socvetju sončnice. Privabljajočo vlogo imajo jalovi jezičasti cvetovi, ki na robu glave obkrožajo cevaste. Jezičasti cvetni listi so opazni daleč naokoli, podobno kot zastava na hiši. Takšno vizualno sporočilo vabi na bo- gato obloženo mizo cvetnega prahu in medičine. Čebele, čmrlji in metulji s prenašanjem cvetnega prahu s cve- ta na cvet prispevajo k oprašitvi, kar pomeni pri sončnicah za seme in olje večji pridelek semen. Tudi nekaj sonč- nic v posevkih ajde, facelije, cinije in drugih medovitih rastlin nizke rasti je preizkušena praksa, od katere ima- ta korist oba, kmet in čebelar. Semena za ptice, jedrca pa za olje, moko, pekovske izdelke in pripravo različnih jedi Semenarska podjetja prodajajo vrečke s semeni sončnic in mešanice sončnic s prosom, barom, konopljo, lanom in bučnicami za zimsko pre- živetje zunanjih ptic. Ljubitelji ptic jih natresejo v krmilnice ali zamesijo v lojne pogače. Sončnična semena so bogat vir beljakovin (od 15 do 30 %) – pri aminokislinah prevladuje vseb- nost triptofana. V semenu je največ maščob oziroma olja (35 do 55 %), od maščobnih kislin pa prevladuje linol- na (omega-6). Posebnost nekaterih hibridov za olje je visoka vsebnost ole- inske kisline, ki daje olju stabilnost pri toplotni obdelavi. Ogljikovih hidratov ima od 10 do 20 %, od tega je precej prehranskih vlaknin. Za zdravje kori- stni so tudi vitamini A, D, E, K in vita- mini skupine B (B1, B2, B6, B12), kalcij, železo, kalij, fosfor, cink, magnezij, mangan in kobalt. Zaradi biokemične sestave in hranilne vrednosti semen so se v svetu razširili sorte in hibridi za olje, tako da je sončnica s približno 25 milijonov hektarjev njiv gospodar- sko pomembna industrijska rastlina in oljnica. Cilji žlahtnjenja sončnic so pridelek več kot 4 tone semen na hek- tar, delež luščin manjši od 25 odstot- kov, več kot 50-odstotna vsebnost olja v semenih in večja vsebnost za zdravje ugodnih nenasičenih maščobnih ki- slin, zlasti oleinske, ki je je v olju ne- katerih hibridov več kot 80 odstotkov. Doc. dr. Darja Kocjan Ačko, Bioteh- niška fakulteta, Univerza v Ljubljani Z glavo proti soncu Mladi rastoči cvetovi sončnic spremljajo dnevno gibanje sonca, kar se strokovno imenuje heliotro- pizem. Zrelejše glave imajo v času polnjenja semena s hranili manjšo sposobnost obračanja k soncu, zato se nagnejo navzdol in obrnejo proti vzhodu v jutranji pozdrav soncu. Namaz iz sončničnih jedrc SESTAVINE: 100 g sončničnih semen, 2 stroka česna, 1 manjša čebula, ščepec soli, listi peteršilja, sezamova pasta ali sezamovo seme, ena limona. PRIPRAVA: Sončnična semena zmeljemo v mlinčku, dodamo česen, eno manjšo čebulo, ščepec soli, peteršilj, mleto sezamovo seme ali se- zamovo pasto (lahko tudi oboje) in limonin sok po okusu. S paličnim mešalnikom vse sestavine zmešamo, prestavimo maso v shranjevalno posodo, jo zapremo s pokrovom in postavimo v hladilnik. Uporabimo kot namaz na polnovreden pirin, ajdov ali sončnični kruh (lahko tudi na prepečenec) in zgoraj okrasimo z rezinami ali koščki zelenjave. Namaz shranjen v hladilniku ostane svež dva do tri dni. Avtorica recepta: Anamarija Ačko Fo to : T an ja M ag di č Vaš recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si Slovenski čebelnjak za zamejce v Italiji Sestal sem se z ministrom za za- mejce in Slovence po svetu Gorazdom Žmavcem. Minister je podprl predlog, da bi zamejskim čebelarjem podarili slovenski čebelnjak. Dogovor je, da bi v letu 2018 prvega postavili v Trstu, za- tem pa vsako leto še eni manjšini. Šlo bi za čebelnjak velikosti 12 AŽ-panjev 10S s kranjskimi čebelami. Poizve- deti moramo še, ali je v Trstu kakšen slovenski razred v osnovni šoli, saj bi tam naredili natečaj za risanje panj- skih končnic in te potem namestili na panje. Mislim, da je to lepa gesta Slo- venije in predvsem ohranjanja sloven- skega čebelarjenja in naše tradicije v zamejstvu. Boštjan Noč, predsednik ČZS 10/2017 letnik CXIX OBVESTILA ČZS 278 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2017 MKGP je objavilo dva javna razpisa iz Programa razvoja podeželja, na ka- tera se lahko prijavijo tudi čebelarji, ki razmišljajo o povečanju in posodobitvi svojega čebelarstva z namenom zago- tavljanja ekonomičnosti in povečanja prihodkov iz čebelarske dejavnosti. 1. podukrep 4.1. Podpora za na- ložbe v kmetijska gospodarstva je namenjen vsem vrstam naložb na kmetijskih gospodarstvih v lastno primarno pridelavo kmetijskih pro- izvodov (med, čebelje matice) razen nakupu kmetijske mehanizacije. Za čebelarje pridejo v poštev zlasti na- ložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev, ki bi s tem postale eko- nomsko učinkovitejše in bi zagotavlja- le delovna mesta. Upravičeni so do en- kratne podpore za naložbe v višini do 50.000 evrov (kar pomeni od 15.000 do 25.000 EUR podpore). Ciljna skupi- na so majhne kmetije, ki so v letu 2016 s poslovanjem (kmetijska, gozdarska in dopolnilna dejavnost) ustvarile od 4000 do 9488,76 EUR/PDM in so raz- polagale z obsegom dela v višini vsaj 0,5 PDM (1 PDM pomeni obseg dela, ki ga zagotavlja 1 zaposlena oseba za polni delovni čas oziroma 1800 ur le- tno). V praksi to pomeni čebelarja, ki hodi v službo in ima v lasti vsaj 20 čebeljih družin (1 panj ustvari pribl. 200 EUR prihodkov letno). V poštev pridejo tudi naložbe v izboljšanje kon- kurenčnosti kmetijskih gospodarstev, z namenom, da se dvigne produktiv- nost, da se poveča stroškovna učinko- vitost in da se povečata tudi higiena in kakovost. Upravičenci lahko prido- bijo podporo v višini do 500.000 EUR (velja za kmetije in mikropodjetja) ter do 1.750.000 EUR (velja za mala, srednja in velika podjetja). Na razpis se lahko prijavijo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljeva- nju RKG). Mladi kmetje v starosti do vključno 40 let, ki izpolnjujejo pogoje iz razpisa, so upravičeni do višje pod- pore. Med upravičljive stroške tako med drugim sodijo tudi postavitev čebelnjakov, nakup panjev, oprema za točenje in skladiščenje medu, oprema za pridelavo cvetnega prahu, čebe- ljega voska, oprema za vzrejo matic, nakup kontejnerjev za prevoz čebeljih panjev, avtomatska linija za točenje medu, ipd. Predmet razpisa so tudi naložbe v zaščito čebeljih panjev pred medvedi. Na razpis se lahko prijavijo tisti, ki imajo lokacije čebeljih panjev uvrščene v gorsko območje oziroma na območjih pojavljanja medveda. Upravičeni stroški za zaščito čebeljih panjev pred medvedi so: nakup in po- stavitev žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme – pašni aparat in solarni modul – ter nakup in posta- vitev elektronske opreme, namenjene zvočnemu ali svetlobnemu odvrača- nju živali. Najnižji znesek javne pod- pore je 1000 EUR na vlogo v primeru naložb, namenjenih zaščiti čebeljih panjev pred medvedi, in 2000 EUR na vlogo pri drugih vrstah naložb. 2. podukrep 4.2. Podpora za nalož- be v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2017 za kmetije, samostojne podjetnike posa- meznike ter mikro, mala in srednja podjetja. Predmet javnega razpisa so naložbe v predelavo kmetijskih pro- izvodov v nekmetijske, namenjene prehrani ljudi in živali, in podpore za naložbe v trženje oz. razvoj kmetijskih proizvodov. Pri trženju pridejo v po- štev naložbe v ureditev prodajnih in degustacijskih prostorov na lokaciji predelave, nadgradnjo mobilnih pro- dajaln (prevoznih sredstev), naložbe v namenske aparate za prodajo in nad- gradnjo opreme za dostavo, ki je na- menjena ohranjanju kakovosti kme- tijskih proizvodov. Med opravičljive stroške sodijo tudi objekti, vključno s pripadajočo opremo za pridelavo medice. Cilj razpisa sta izboljšanje konkurenčnosti živilskopredelovalne panoge in dvig dodane vrednosti kme- tijskim gospodarstvom. Upravičenec do podpore je lahko nosilec kmetije, nosilec dopolnilne dejavnosti, ki ni nosilec kmetije, samostojni podjetnik posameznik, zadruga, zavod, gospo- darska družba ali gospodarsko intere- sno združenje. Vlagatelji na obeh razpisih morajo imeti urejene podatke v RKG-ju v skladu s predpisom, ki ureja RKG. Upravičenec mora izdelati poslovni načrt, v katerem izkaže ekonomsko upravičenost (ne ve- lja za naložbe majhnih kmetij). Stopnja podpore znaša 30–50 %. Vnos vloge v elektronski sistem in vložitev vloge po- tekata od 21. avgusta 2017 do vključno 29. novembra 2017 do 24. ure. Razpisno dokumentacijo najdete na spletni strani MKGP: www.mkgp.gov.si. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Pobuda Apimondiji za podporo zaščiti čebele ČZS je mednarodni čebelarski or- ganizaciji Apimondia predlagala, da se delegati na prvi generalni skupšči- ni, ki bo potekala v sklopu kongresa Apimondije 2017 v Turčiji, pogovorijo o zaščiti čebel oz. podpori čebelarjem po svetu. Sporočili smo, da menimo, da bi bilo za naše nadaljnje dejavno- sti primerno, če bi Apimondia stavek »Čebele na svetu ne morejo preživeti brez podpore čebelarja« potrdila kot dejstvo. Razlogi: Čebele so ogrožene skoraj po celem svetu. Ogrožajo jih pestici- di, podnebne spremembe, intenzivno kmetijstvo, različne bolezni ... V teh okoliščinah čebele brez čebelarjev ne morejo več preživeti. Predlog sklepa: Čebele brez oskrbe čebelarjev ne mo- rejo preživeti. Apimon- dija odgovorne napro- ša, da takoj pristopijo k vzpostavljanju takšnih pogojev, da lahko čebe- le in čebelarji opravljajo svoje poslan- stvo. Predvsem je treba finančno pod- preti čebelarje, da bi lahko oskrbovali čebele in tako zagotovili njihov nadalj- nji obstoj. ČZS 10/2017 letnik CXIX 279 OBVESTILA ČZS Finančna pomoč čebelar- jem za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2017 Obveščamo vas, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS pripravlja odlok o finančni pomoči za nadomestilo škode v čebelarstvu za leto 2017, ki je trenutno v usklajevanju. Predvidoma bo upravičenec do pomo- či čebelar, ki je imel na dan 30. junija 2017 v Registru čebelnjakov vpisanih vsaj 20 čebeljih družin. Ker do zaključ- ka redakcije odlok še ni bil potrjen, če- belarje opozarjamo, da naj spremljajo objave na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije. Čebelarje še posebno opo- zarjamo, da naj bodo pozorni na rok, do katerega bo treba vložiti vlogo, ki bo verjetno krajši od običajnih rokov za vlaganje vlog. Ker bo zagotovo eden od pogojev tudi urejen vpis kmetijskega gospodarstva v Register kmetijskih gospodarstev v skladu s 141. členom Zakona o kmetijstvu, čebelarje opo- zarjamo, da preverijo vpis v Register kmetijskih gospodarstev in odpravijo morebitne napake. ČZS Sprejet je dopolnjen program testiranja potencialnih plemenilnih postaj Strokovni svet priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo (SS PRO) je na junijski seji sprejel dopol- njen program testiranja potencialnih lokacij za plemenilne postaje. Pro- gram je dopolnjen na področju pri- prave testa in izvedbe ter predvsem načina interpretacije pridobljenih po- datkov. Glavna sprememba je, da se ne zahteva več 100-% izoliranost lokacije, ampak 95-%. Odstotek smo znižali na podlagi do sedaj zbranih podatkov te- stiranj in poznavanja obnašanja matic pri iskanju trotov v okolici. Program je objavljen na spletni strani ČZS, pod zavihkom PRO: http://czs.si/content/ A11. V okviru PRO želimo, da bi se za leto 2018 čebelarska društva, ki razpo- lagajo s potencialno primerno lokacijo za plemenilno postajo, odločila za iz- vedbo testa. Svojo namero v tem pri- meru sporočite na ČZS. Če bo predla- ganih lokacij več, se bo SS PRO odločil, kje test izvesti v posameznem letu. Dr. Peter Kozmus, SVRP Predstavitev rezultatov programa ukrepov na področju čebelarjenja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano bo 9. oktobra 2017 ob 16.00 uri v prostorih ČZS organiziralo predstavitev rezultatov ukrepov pro- gramskega leta 2017, ki se izvajajo na podlagi Programa ukrepov na podro- čju čebelarjenja v Republiki Sloveniji v letih 2017−2019. Rezultate ukrepov bodo predstavili Kmetijski inštitut Slovenije, Veterinarska fakulteta v Ljubljani, Nacionalni veterinarski in- štitut Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Erico d.o.o. ter Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Vljudno vabljeni! Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Delavnica v podporo izvedbi dneva dejavnosti ob medenem zajtrku V mesecu oktobru bomo v podpo- ro izvedbi dneva dejavnosti ob mede- nem zajtrku, ki poteka tretji petek v novembru, izvedli delavnico na štirih lokacijah. Na delavnico vabimo vse čebelarke in čebelarje, ki po šolah ob tej priložnosti običajno predstavlja- te čebelarstvo. Dan dejavnosti (npr. naravoslovni dan), ki ga določi posa- mezna šola za določeno starost otrok, predstavlja vsebinsko nadgradnjo me- denega zajtrka. K izvedbi naravoslov- nega dne je lani ČZS vzpodbudila vse OŠ s pripravo »Izhodišč za pripravo dneva dejavnosti na osnovni šoli – če- belarstvo«. Več informacij prejmete na e-naslovu matej.mandelj@czs.si. Lepo vabljeni! Matej Mandelj, tajnik ČZS Datum Ura Kraj 5. okt. 16.00 Pohorska vila, Pivola 8, Hoče 17. okt. 15.00 Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto 25. okt. 15.00 Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica 26. okt. 17.00 Pri g. Ivanu Atelšku, Povir 52a, Sežana Vseslovenska čebelarska krvodajalska akcija − Brez čebel ne bo življenja, brez krvodajalcev pa ni zdravja! Na pobudo ČD Vojnik sem se sestal s koordinatorjem Rdečega križa za krvodajalstvo. Dogovorila sva se, da v maju 2018 (prvih 14 dni maja) izvede- mo vseslovensko krvodajalsko akcijo slovenskih čebelarjev. Oba sva se stri- njala, da bo slogan naše krvodajalske akcije: »Brez čebel ne bo življenja, brez krvodajalcev pa ni zdravja!« Krvoda- jalska akcija slovenskih čebelarjev naj bi postala tradicionalna. Sam osebno menim, da je tovrstno sodelovanje nujno in pomembno. Iskrena hvala ČD Voj- nik za dano pobudo. Poleg tega smo se do- govorili tudi za sodelo- vanje na drugih področjih, ki jih bomo dorekli kmalu na skupnem sestanku na Debelem rtiču. Boštjan Noč, predsednik ČZS 10/2017 letnik CXIX OBVESTILA ČZS 280 Iščemo čebelam najprijaznejšo občino v letu 2017 ČZS, JSSČ, v partnerskem sode- lovanju s Semenarno Ljubljana išče čebelam najprijaznejšo občino v letu 2017. Namen natečaja je izboljšanje delovanja med lokalnimi skupnostmi in čebelarskimi društvi. Predstavni- ki čebelarskih društev najbolje veste, kako dejavna je vaša občina in kakšno je sodelovanje z njo, zato vas vabi- mo, da sodelujete na natečaju. Tudi če vaše sodelovanje ni tako zgledno, lahko predlagate občino in navedete, kje vidite boljše možnosti sodelova- nja. Predlagatelji slovenskih občin so izključno čebelarska društva. Prijavni obrazec dobite na spletni strani ČZS www.czs.si ali www.ohranimo-cebele. si. Na prijavnem obrazcu se navedejo vse dejavnosti, ki jih občina izvaja v korist ohranjanja čebelarstva v dotič- nem letu, ki jih lahko podkrepite tudi s fotografijami. Izpolnjene prijavne obrazce posredujte na naslov ČZS, Brdo 8, 1225 Lukovica najkasneje do 31. 10. 2017. Po zaključku prejema pri- jav bo strokovna komisija v ožji izbor izbrala 3 slovenske občine, ki se bodo potegovale za naziv čebelam najprija- znejša občina v letu 2017. Predlagatelji občin bodo o rezultatih natečaja obve- ščeni elektronsko. Semenarna Ljublja- na bo vsem čebelarjem iz najboljših treh občin podarila po tri vrečke raz- ličnih semen medovitih rastlin. V pri- meru dodatnih vprašanj se lahko obr- nete na Natašo Lilek (natasa.lilek@ czs.si, 040/436 519, 01/729 61 29). Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Polepšajmo čebelam domovanje in spoznajmo čebelarje Čebelarji, izkoristite odlično pro- mocijsko priložnost! ČZS letos organi- zira natečaj poslikave panjskih konč- nic: Polepšajmo čebelam domovanje in spoznajmo čebelarje. K sodelovanju na natečaju bomo povabili učence slo- venskih osnovnih šol, ki obiskujejo 2. triado (4., 5. in 6. razred OŠ) in čebe- larske krožke. Namen natečaja je, da izdelki otrok ne končajo v škatlah, am- pak da se panjske končnice pritrdijo na čela panjev slovenskih čebelarjev. Na takšen način bodo otroci simbo- lično posvojili čebeljo družino ter na- vezali konkretne stike s čebelarji. Gre za odlično promocijsko akcijo, kjer bodo tako otroci kot starši, stari star- ši, učitelji in drugi spoznali lokalnega čebelarja, saj bodo na njegovih čebe- ljih panjih pritrjene panjske končnice otrok iz lokalne osnovne šole ali če- belarskega krožka. Čebelarji, vabimo vas, da se akciji pridružite in v svojem okolju navežete še več stikov s poten- cialnimi potrošniki čebeljih pridelkov. Več informacij lahko dobite pri Nataši Lilek (01/729 61 29, 040/436 519 ali na e- -naslovu natasa.lilek@czs.si). Vabljeni k sodelovanju! Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Izdelava razvojnih načrtov v čebelarstvu ČZS, JSSČ, v jesenskem času organizira usposa- bljanja z naslovom Izdelava razvojnih načrtov. V okviru usposabljanja bomo predstavili program, s pomočjo ka- terega boste čebelarji lahko preverili svoje ideje o možnosti podjetniškega razvoja na področju čebelarstva. Res, da se večina čebelarjev ukvarja s čebe- larstvom prav zaradi pridelave medu, vendar pa je čebelarstvo zelo široka dejavnost in prav zaradi tega imamo čebelarji veliko možnosti za razvija- nje podjetniških idej v čebelarstvu. Od tega, da se odločimo za povečanje čebelarstva, da se usmerimo v trženje in odpremo novo prodajno mesto, da se vključimo v sheme višje kakovosti Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kraški med, Kočevski goz- dni med, da se odločimo za pridelavo cvetnega prahu, propolisa, matične- ga mlečka, da se začnemo ukvarjati z vzrejo čebeljih matic … Možnosti je zares veliko, treba je imeti želje, ideje, jasno vizijo in seveda tudi finančna sredstva … Predstavili vam bomo program, ki omogoča, da analiziramo čebelarstvo in njegovo poslovno uspešnost, kamor sodi analiza velikosti čebelarstva, delov- ne intenzivnosti, kapitalske zmogljivo- sti, ravni potrebnega znanja in nalož- bene zmogljivosti. Program omogoča tudi preverjanje poslovne uspešnosti čebelarstva, kar kažejo kazalci finančne stabilnosti, trajnostnega razvoja, delov- nega okolja, inovativnosti in dobička. Naslednji sklop se nanaša na ana- lizo okolja, v katerem čebelar deluje. Okolje je za marsikaterega čebelarja zelo pomembno in odločilno, saj nas zaznamuje z dejstvom, ali bo v okvi- ru lokacije/okolja, v katerem čebe- larimo, možna širitev ali povečanje čebelarstva. Ta del se ukvarja z vpra- šanji: kaj pričakujete od bližnje priho- dnosti, kakšni bodo trendi cen vaših proizvodov in kakšni bodo trendi cen vložkov, ki so potrebni za delovanje čebelarstva, kateri so glavni razvojni dogodki v družbi, ki bi lahko vplivali na prihodnost vašega čebelarstva? Vabimo čebelarska društva, ki vas zanima usposabljanje Izdelava razvoj- nih načrtov, da pošljete prošnjo na: natasa.strukelj@czs.si. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ 10/2017 letnik CXIX 281 OBVESTILA ČZS Strokovna razprava o ponarejenosti voska in opreme za pridobivanje voska ČZS, JSSČ, bo v sredo, 18. oktobra 2017, ob 17. uri v Centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto, organizirala strokovno razpravo o kakovosti opreme za prido- bivanje voska in problematiki ponare- jenosti voska. V njej bodo sodelovali: Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo pri JSSČ, s temo Kakovost opreme za pridobivanje voska ter doc. dr. sc. Lidija Svečnjak, Agronomski fa- kultet, Zavod za ribarstvo, pčelarstvo, lovstvo i specijalnu zoologiju, s temo Ponarejanje čebeljega voska – problem sodobnega čebelarstva. Dr. Svečnjak bo predstavila tehnologije proti ponareja- nju voska in aktualno stanje na tržišču satnic. Vljudno vabljeni! Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Delavnica sajenja in vzdrževanja nasadov medovitih trajnic Vabimo vas na delavnico z naslovom "Sajenje in vzdrževanja nasadov medo- vitih trajnic" pod vodstvom Mojce Rehar Klančič iz vrtnarije Trajnice Golob-Klan- čič. Organiziramo dve triurni delavnici, ki bosta potekali v soboto 21. in 28. okto- bra v Čebelarskem centru Slovenije od 9. do 12. ure. Na delavnici boste prisluhnili predstavitvi medovitih trajnic, zasadi- tvenih načrtov ipd., si ogledali sadike, pripomočke in material za sajenje ter sadili trajnice v manjšem obsegu. Na posamezno delavnico, ki bo potekala ob vsakem vremenu, lahko sprejmemo najmanj 20 in največ 40 udeležencev. Cena za delavnico znaša za člane ČZS 16,5 EUR, za nečlane pa 20 EUR. Prija- ve in plačilo, s katerim potrdite prijavo, sprejemamo najkasneje do pet dni pred posamezno delavnico na: info@czs.si, 01/729 61 00, 041/370 409 (ga. Dimc). ČZS Predstavitev knjige Brez čebel ne bo življenja Vabimo vas na tematski večer v Če- belarsko knjižnico Janez Goličnik v Čebelarskem centru Slovenije, v okvi- ru katerega bomo predstavili novo knjigo Brez čebel ne bo življenja. Eden od vodilnih avtorjev knjige Peter Koz- mus bo v četrtek, 9. 11. 2017, ob 17. uri predstavil glavne zanimivosti iz knji- ge, kot so razlogi za izginjanje čebel, države z najbolj onesnaženim medom ter katere države nudijo čebelarjem največ podpore. Udeležba na temat- skem večeru je brezplačna, zaradi or- ganizacijskih razlogov pa prosimo, da svoj prihod sporočite na info@czs.si. Vabljeni! ČZS Delavnice terenskih svetovalcev JSSČ Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 4. okt. 16.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ in uporaba spletnih aplikacij v čebelarstvu Martin Čuš Trstenjakova 9, Ptuj g. Čuš 030/604 071 6. okt. 18.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Rajko Anzeljc Gasilski dom, Begunje pri Cerknici 25 g. Meden 031/344 147 7. okt. 18.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ in uporaba spletnih aplikacij v čebelarstvu Jakob Madjar Gostilna Kuhar, Puconci 101, Puconci g. Bedek 041/652 913 8. okt. 10.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ in uporaba spletnih aplikacij v čebelarstvu Pavel Praper Šolski čebelnjak na fari, Prevalje g. Praper 030/604 087 9. okt. 18.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ in uporaba spletnih aplikacij v čebelarstvu Jakob Madjar Čebelji gradič Serdica g. Kislak 041/723 410 9. okt. 18.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Janez Markič ČD Karavanke-Begunje, Dub-Bar g. Avsenik 041/817 753 11. okt. 18.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Dušan Milinkovič Čebelarski dom, Sela pri Otovcu 25, Črnomelj g. Milinkovič 030/431 065 12. okt. 17.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ in iporaba spletnih aplikacij v čebelarstvu Peter Babnik Kulturni dom Vojnik, Celjska cesta 23 A, Vojnik g. Babnik 030/604 060 13. okt. 17.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ in uporaba spletnih aplikacij v čebelarstvu Uroš Smolar ČD Lovrenc na Pohorju ga. Obrulj 070/867 344 13. okt. 18.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Franc Podrižnik Gostišče Vrbovec, Savinjska cesta 4, Nazarje g. Podrižnik 041/420 821 18. okt. 17.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Brane Borštnik Jakličev dom, Videm 34, Videm- Dobrepolje g. Borštnik 031/336 905 18. okt. 18.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Martin Čuš Trstenjakova 9, Ptuj g. Čuš 030/604 071 10/2017 letnik CXIX OBVESTILA ČZS 282 Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 18. okt. 19.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Roman Marinko ČD Barje ga. Vidič 070/170 444 18. okt. 20.00 Uporaba spletnih aplikacij v čebelarstvu Roman Marinko ČD Barje ga. Vidič 070/170 444 19. okt. 17.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ in uporaba spletnih aplikacij v čebelarstvu Franc Kobe Kmetijska šola Grm Novo mesto g. Kobe 041/940 606 19. okt. 18.00 Pridelava medu in sheme kakovosti Roman Marinko Bralnica v Španskih Borcih, Zaloška 61, Ljubljana g. Trušnovec 031/253 929 19. okt. 18.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Franc Podrižnik Gasilni dom, Ravenska vas 3, Zagorje ob Savi g. Veteršek 041/545 677 20. okt. 18.00 Uporaba spletnih aplikacij v čebelarstvu Dušan Milinkovič Nekdanja OŠ Metlika g. Škulj 031/431 065 23. okt. 16.00 Uporaba spletnih aplikacij v čebelarstvu Franc Tratnjek ČD Beltinci, Mladinska ulica 2, Beltinci g. Tratnjek 041/606 013 23. okt. 17.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Uroš Smolar ČD Ruše g. Smolar 041/278 425 23. okt. 18.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Franc Tratnjek ČD Beltinci, Mladinska ulica 2, Beltinci g. Tratnjek 041/606 013 24. okt. 17.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Peter Babnik Otročji kino, Trubarjeva 13, Laško g. Šolar 030/604 069 Urnik usposabljanj v oktobru Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti izkaznico ČZS! Iz objektiv- nih razlogov bo urnik lahko naknadno spremenjen in dopolnjen. Vse spre- membe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Na usposabljanja o Apitehničnih ukrepih, Smernicah dobrih higienskih navad (osnovne in obnovitvene) s seboj obvezno prine- site veterinarski dnevnik. VF NVI iz- vaja znotraj Programa izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel izobraževanja v naslednjih vsebinskih sklopih: 1. sklop: Prepoznavanje bo- lezenskih znakov bolezni pri čebeljih družinah; 2. sklop: Ugotavljanje in zdravljenje najpogostejših bolezni pri čebeljih družinah; 3. sklop: Ukrepi za zaščito zdravja čebel s področja ob- vladovanja varoze; 4. sklop: Poznava- nje zdravil za zdravljenje bolezni pri čebeljih družinah, sledljivost nabave in uporabe zdravil, ustrezno shranje- vanje zdravil in neškodljivo odstranje- vanje neporabljenih zdravil; 5. sklop: Pravilna uporaba zdravil za zdravlje- nje bolezni pri čebeljih družinah, vo- denje in hranjenje evidenc; 6. sklop: Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel. Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 5. okt. 16.00 2. sklop * mag. Vida Lešnik OŠ Janka Padežnika, Iztokova ul. 6, Maribor ga. Lešnik 041/645 729 6. okt. 16.00 5. sklop * Alenka Jurič Čebelarstvo Pavlovič, V Logu 63, Rogatec ga. Jurić 041/900 005 6. okt. 17.00 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Nataša Klemenčič Štrukelj Dom čebelarjev Škofja Loka, Brode 37, Škofja Loka g. Demšar 041/482 982 9. okt. 17.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Nataša Klemenčič Štrukelj Ljudska univerza Postojna (Stara šola), predavalnica št. 6, Ljubljanska cesta 2 g. Posega 031/280 247 10. okt. 17.00 5. sklop * Alenka Jurič Čebelarski dom, Šmarje pri Jelšah ga. Jurić 041/900 005 11. okt. 18.00 Pridelava in predelava voska Vlado Auguštin Jakličev dom, Videm Dobrepolje 34 g. Cimerman 031/780 533 12. okt. 16.00 2. sklop * Alenka Jurič sejna soba Občine Šentjur, Šentjur ga. Jurić 041/900 005 16. okt. 16.00 5. sklop * mag. Vida Lešnik Večnamenska dvorana Juršinci, Juršinci 10, Juršinci ga. Lešnik 041/645 729 19. okt. 16.00 4. sklop * mag. Vida Lešnik Čebelarski dom ČD Cerkvenjak, Čagona 70 a, Cerkvenjak ga. Lešnik 041/645 729 23. okt. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV mag. Andreja Kandolf Borovšak Čebelarski dom ČD Šmarje pri Jelšah g. Pušnik 031/518 411 23. okt. 18.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Nataša Lilek Kulturni dom Preddvor g. Kokl 041/538 223 25. okt. 16.30 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Nataša Klemenčič Štrukelj OŠ Mengeš, Šolska ulica 11, Mengeš g. Boštjančič 041/622 579 * Program izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel (vsi izvajalci so dr. vet. med.) 10/2017 letnik CXIX 283 OGLASI Na voljo so oblačila za prosti čas. Naročila sprejemamo v tajništvu ČZS na 041/370 409, 01/729 61 00 ali bar- bara.dimc@czs.si. Oblačila pošljemo tudi po pošti. Tajništvo ČZS Artikel Cena v EUR z DDV polo majica (moška in ženska) 18,30 majica (moška in ženska) 15,30 vetrovka (moška in ženska) 60,70 kapa 7,9 Hladna jesen je pravi čas za nakup vetrovke Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano čebelarsko opremo. Sušilniki SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in taljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. FTN d.o.o. Nad izviri 34 2204 Miklavž na Dravskem polju www.trgovinica.si 02/62-96-226 UGODNE CENE KOZARCEV IN POKROVČKOV Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. 10/2017 letnik CXIX284 OGLASI Mali oglasi PRODAM Cvetni prah, pakiran po 5 kg, zamrznjen, letošnji, tel.: 041/990 360. Cvetni prah, kakovosten, posu- šen, letošnji, po pošti ali prevzem 2x mesečno ob izvozih AC na relaciji Domžale−Lendava, tel.: 040/957 885. Ajdov, akacijev, cvetlični in lipov med, lastne pridelave, možna dostava po vsej Sloveniji, tel.: 040/217 542. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta- njev in gozdni, med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, kostanjev in gozdni med, letošnji, v kozarcih ali sodih (severna Primorska), tel.: 041/881 830. Akacijev, cvetlični, kostanjev in gozdni med, dostava po celi Sloveniji, tel.: 041/385 620. Akacijev, cvetlični, kostanjev in ajdov med, lastna pridelava, mo- žnost dostave v Ljubljano, cena po dogovoru, tel.: 041/252 695. Akacijev, cvetlični in gozdni med, z analizami, pridelan v naj- večjem čebelarstvu v Slovenji, ter matični mleček odlične kakovo- sti, tel. 031/734 905. Cvetlični in gozdni med (okolica Kočevja), tel.: 041/491 327. Akacijev, cvetlični in ajdov in med (Prekmurje), tel.: 041/298 199. Cvetlični med, tel.: 051/225 916. Cvetlični med, tel.: 031/882 295. Cvetlični med, tel.: 02/528 11 57. Cvetlični in kostanjev med v kozarcih, možna dostava, tel.: 041/620 810. Lipov med, cena po dogovoru (okolica Tolmina), tel.: 051/342 674. Gozdni med v kozarcih ali sodih (Zgornja Savinjska dolina), tel.: 041/299 922. Bohinjski gozdni med, zamr- znjen cvetni prah in deviški vosek, tel.: 041/699 092. Kakovosten kostanjev, gozdni in smrekov med s SMGO, količina in cena po dogovoru (okolica Ma- ribora), tel.: 02/671 90 89 (po 19h). Tovornjak IVECO 35-8, brez ke- sona, 4 x 2 m (okolica Ljubljane), tel.: 041/670 726. Kakovosten letošnji kostanjev, gozdni in smrekov med v kozar- cih ali sodih (SMGO-certifikat), tel.: 070/869 248. Nove AŽ 7- in 10-satarje – tudi 3-etažne, možna menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Točilo za med, 3-satno, in talilnik za med (Šmarje - Sap), tel.: 041/800 196 Nove AŽ-panje, 10-sa- tne (Trebnje), tel.: 041/223 564. Čebelje družine na 5, 7 in 10 satih, tel.: 040/302 523. Lipove deske, 32 in 53 mm (Koz- jansko), tel.: 040/211 346. Čisti propolis, tri kg, cena po dogovoru ter 200 kg cvetličnega meda, tel.: 040/302 523. Montažni čebelnjak (les, železo) kapacitete 12 10-satnih AŽ-panjev in 8 rezervnih 5-satnih AŽ-panjev (Jesenice), tel.: 031/815 581. Cvetlični med, večje količine, raz- lična pakiranja, možna dostava, tel.: 069/631 328. 7-8/2017 letnik CXIX220 Martina. Rodil se je v številni kmečki družini pod Raduho in na tej odmaknjeni gorski kmetiji imel idealne pogoje za čebelarstvo. Že v otroštvu je doživel strahote vojne in kmalu po njej, 1948, začel čebelariti. Kot samostojni podjetnik v gradbeništvu in mizarstvu si je sam naredil čebelnjak in panje na osno- vi AŽ-panjev kot svojevrstni predalni sistem. Veliko dela in truda je vložil v izgradnjo Čebelarskega centra Saša Luče. S pomočjo vnuka Flor- jana je naredil panje za ple- menilno postajo. Vrsto let je bil v UO in za svoje delo pre- jel odličji A. J. III. in II. sto- pnje. Z njegovim odhodom je v naših vrstah nastala ve- lika praznina. ČD Luče FRANC MALI 1946−2016 Konec preteklega leta nas je presenetila vest, da je ne- pričakovano preminil naš, po čebelarskem stažu, mladi član Franjo. Čebelariti je začel leta 1994, ko si je na domačem vrtu v Zajelšah postavil manj- ši ličen čebelnjak. Redno se je udeleževal vseh strokovnih in družabnih prireditev dru- štva, saj je vedel, da brez po- globljenega znanja ni mogoče uspešno čebelariti. Družini, ki je izgubila skrbnega očeta in moža, izrekamo globoko sožalje, čebelarji pa bomo po- grešali njegov prostodušni in umirjeni značaj ter ga ohrani- li v lepem spominu. ČD Dolsko V SPOMIN Mobilni telefon 040-346-436 E-pošta cebelarskaoprema@gmail.com IZDELAVA OMETALNIKOV ZA ČEBELE Specifikacija material: inox, nerjaveča pločevina, metlice: konjska žima, pogon: 2 motorja, brez jermenov, Klin d.o.o. Logatec napajanje: 12VDC, Na zalogi HLAPILNIKI BS-05, rezervni deli. Zaradi smrti lastnika iščemo kupca za nadalje- vanje proizvodnje hlapilnikov. Karakteristike hlapilnika: • učinkovita uporaba brez ročnega uravnavanja pri spremembah temperature, • preprosta uporaba v standardnih AŽ- in nakladnih panjih, • počasno povečevanje koncentracij mravljinčne kisline, • za večkratno uporabo. Tel.: 041/691 328, 041/863 876 NANOKEM, d. o. o., Rečna ulica 6, Ljubljana SONARAVNO ZATIRANJE VAROJ Obvestilo Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Osmrtnice do 80 besed so brezplačne, vsako na- daljnjo besedo pa obra- čunamo po veljavnem ceniku revije. Brezpla- čen obseg je hkrati tudi zaželen obseg osmrtnic. Uredništvo Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,20 EUR/kg. Vosek steriliziramo pri 125 oC. Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo naročila. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI RUMENO VEDRO 12,5 KG 3,2 EUR PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,20 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ GRELNIKI ZA MED VIŠINA 80 CM 187 EUR VIŠINA 100 CM 197EUR KAKOVOSTNA RSF- TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 9.00–12.00 16.00–18.00 ob sobotah zaprto ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. apis.med93@gmail.com Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 NAKLADNI AŽ-PANJ IZOLACIJSKA PENA E 100-KG RSF-POSODA 10 % ZNIŽANJE – AKCIJSKA CENA 87,3 EUR 10/2017 letnik CXIX 285 OGLASI Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 10/2017 letnik CXIX286 V SPOMIN Zapustili so nas VLADIMIR FIDLER 24. 9. 1951-24. 3. 2017 Novica, da se je dokonč- no poslovil naš čebelar Vladimir Fidler, nas je zelo presenetila, a hkrati zdra- mila, da smo se za nekaj časa ustavili. V čebelarskih krogih smo kmalu zaznali njegovo dobrovoljnost in vneto čebelarjenje. Svoje delo je opravljal zgledno, nam vsem v veselje in korist. Velik del svojega življenja je posvetil čebelarjenju. Nikoli ne bomo pozabili njegove dobre volje, prijaznosti in življenjskega optimizma. Dragi Vlado! Tvoje drobne prijateljice so poletele iz pa- njev, obkrožile čebelnjak in tvoj domek – tebi v pozdrav in poslednje slovo. Pogreša- le bodo tvoje obiske ter skrb za njihovo zdravje in dobro počutje. ČD Šmarje pri Jelšah MIHA POTOČAR 1946-2017 Zapustil nas je dolgole- tni čebelar Miha Potočar z Dvora pri Žužemberku. Kot 10-letni fantič je začel čebelariti pri svojem oče- tu. Čebelaril je 62 let, na- zadnje z 39 panji. Leta 1975 se je vključil v ČD Dvor in bil en mandat tudi njegov predsednik. Leta 1995 se je aktivno vključil tudi v ČD Straža - Dolenjske Toplice. Več kot 330 prostovoljnih delovnih ur je opravil pri obnovi čebelarskega doma v Podstenicah. Svoje znanje je prenašal na nove čebe- larje, navdušil je sina Miho Medom d.o.o., Dolnja Bitnja 19 a, 6255 Prem PONUDBA VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG! PANJ LR 10 satni Cena: 75 eur PANJ AŽ 10 satni Cena: 99 eur PVC POSODA ZA MED 21 l / 30 kg Cena: 4,50 eur Dr.Gosar Eko koncencentrati Ameriški slamnik, rdeča pesa ... Koncentrati za mešanje z medom z odlično prodajno zgodbo. Polnjenje medu Polnjenje medu v priroč- no embalažo (pomoč pri deklaraciji in dizajnu). Inhalacija iz panja Različni inhalacijski seti, s katerimi lahko izvajate inhalacijo aerosola iz panja. info@dr-gosar.si; www.dr-gosar.si; 041674724 Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 10/2017 letnik CXIX 287 V SPOMIN ter mu pomagal pri izgra- dnji dveh učnih čebelnjakov in uveljavitvi čebelarskih krožkov na OŠ Žužemberk PŠ Dvor in OŠ Dolenjske Toplice. Prijetni so bili po- govori o njegovih čebelar- skih izkušnjah. Za zasluge je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje. ČD Straža - Dolenjske Toplice VIKTOR CVELBAR 1923-2016 Lani poleti smo se poslo- vili od svojega dolgoletnega člana Viktorja. Poznali smo ga kot vestnega, marljivega in naprednega čebelarja. Čebelariti je začel v sedem- desetih letih prejšnjega stoletja s tremi AŽ-panji. Svoje dolgoletne medene in uspešne izkušnje je rad delil z drugimi, najraje mlajšimi čebelarji. Aktiven je bil dru- štvu, še posebej pri obnovi društvenega čebelnjaka in občinski čebelarski zvezi, saj je bil dva mandata tudi predsednik. Čeprav je bil že štiriindevetdesetletnik, je bil še vedno zaljubljen v čebelo in čebelarjenje. Za čebelarjenje je navdušil tudi svoja sinova, ki bosta tradi- cijo peljala naprej. Zahva- ljujemo se mu za vse, kar je dobrega storil za čebelarsko društvo in naše čebelarje. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. ČD Cerknica BOŠTJAN ROBLEK 1937-2017 Februarja smo se z govo- rom in društvenim praporom poslovili od Boštjana Robleka. Rodil se je 1. 1937 v Bašlju pri Preddvoru. Čebelariti je začel že v rani mladosti. Po poklicu je bil profesor strojništva, ži- vel in služboval je v Ljubljani. Večna želja, da se vrne v roj- stni kraj, se mu je izpolnila. Z ženo Metko sta zgradila topel dom in lepo poslikan čebel- njak, katerega fotografija je krasila čebelarski koledar za leto 2010. Bil je aktiven, se zanesljivo udeleževal preda- vanj, raznih delavnic in stre- mel k poglobitvi čebelarskega znanja. Za vestno delo v dru- štvu in čebelarstvu nasploh je odlikovan z odličji A. J. III. in II. stopnje ter društvenim priznanjem – plaketo Frana Lakmayera. Boštjan je bil po- seben in edinstven človek. ČD Fran Lakmayer Preddvor IVAN PEČNIK 1941–2017 V letošnji pomladi smo se mozirski čebelarji po- slovili od dolgoletnega in aktivnega člana svoje dru- žine Ivana – Janeza Pečni- ka. V naše vrste se je včla- nil leta 1985. Čebelaril je s 30 čebeljimi družinami. Kot čebelar je bil uspešen in priljubljen, aktiven pa je bil tudi na številnih drugih področjih. Več mandatov je bil član UO naše družine in član komisije za čebelje bolezni. Za svoje uspešno delo je prejel odličje A. J. III. stopnje, leta 2011 pa odličje A. J. II. stopnje in ob 70-le- tnici priznanje Čebelarske zveze SAŠA. Ohranili ga bomo v prijaznem spominu. ČD Janeza Goličnika Mozirje LADO NEBEC 3. 4. 1960-21. 3. 2017 V marcu smo se poslovili od Ladota Nebca. Doma je bil iz vasi Sela pri Lavrici. V prisotnosti čebel je živel že v otroških letih. Njegov oče z istim imenom je imel kar veliko čebelarstvo, pre- vozno enoto, doma pa so imeli lep čebelnjak, grajen iz brun in krit s slamo. Lado se je izučil za avtomehanika in to delo uspešno opravljal tudi kot samostojni podje- tnik. Poklicno delo mu ni dopuščalo, da bi poleg tega še čebelaril. Pred nekaj leti si je nabavil čebele in se včlanil v ČD Škofljica. Še v februarju je bil prisoten na občnem zboru društva, zato nas je vest o njegovi smrti zelo presenetila. Od njega smo se poslovili na pokopa- lišču Rudnik z društvenim praporom. ČD Škofljica ALOJZ BOŠTJANČIČ 25. 2. 1932–7. 4. 2017 Na začetku aprila smo se ilirskobistriški čebelarji za vedno poslovili od svojega čebelarja Alojza Boštjančiča. Čebelariti je začel leta 2001 s štirimi družinami, leta 2003 pa je imel že 46 družin. Zelo rad je imel čebele in zago- tovo tudi čebele njega. Bil je aktiven član društva, pred leti je opravljal tudi zahtev- ne naloge tajnika in prvi je v društvu začel pripravljati pa- šni red. Prejel je odličje A. J. Ohranili ga bomo v spoštlji- vem in trajnem spominu. ČD Anton Žnideršič Ilirska Bistrica ZORAN TONČIČ 1958-2017 Veliko prezgodaj nas je po težki bolezni zapustil naš čebelar in prijatelj Zo- ran. Poznali smo ga kot člo- veka, ki je zelo ljubil naravo in v njej iskal moči za ži- vljenje. In prav to ga je tudi pritegnilo v čebelarstvo. K temu je pripomogel tudi njegov stric Anton, ki mu je dal potrebne napotke in nasvete. Čebelariti je začel pred 16 leti in se tudi včlanil v ČD Idrija ter bil vseskozi 10/2017 letnik CXIX288 V SPOMIN dejaven član. Čebelaril je veliko prizadevnostjo, željo in posebnim občutkom, da naredi vse, kar je potrebno za svoje čebele, za kar je prejel tudi priznanje ČD. Čebele so bile Zoranu tudi v razvedrilo in opora pri prenašanju bolezenskih težav, ki so ga spremljale kar dolga leta. Ohranili ga bomo v spoštljivem in traj- nem spominu. ČD Idrija JOŽE ANŽEL 1931-2016 Poslovili smo se od svo- jega najstarejšega člana. Član je bil kar 61 let. V lasti pa je imel tudi po 40 in več čebeljih družin. Rad je imel naravo in z njo znal tudi živeti. Vseskozi pa je živel tudi z našim društvom, bil član UO in drugih organov. Izkazal se je z nešteto pro- stovoljnimi urami, ko smo gradili čebelarski paviljon in društveni čebelnjak. Bil je mojster za mizarska in druga dela. Vseskozi je zvesto sledil novostim in novim odkritjem v biolo- giji in življenju čebel. Med prvimi je nabavil aparat za dimljenje čebel in se uspešno spopadal z varo- zo in drugimi čebeljimi boleznimi. Svoje znanje je velikodušno prenašal tudi na mlajše čebelarje, ki jim je pogosto podarjal čebe- lje roje in jim tudi drugače pomagal. ČD Ruše ALOJZ PUKL 1926-2017 18. 4. 2017 smo se poslo- vili od svojega najstarejšega in častnega člana društva g. Alojza Pukla. Čebelariti je začel že daljnega leta 1940 in ostal zvest tej dejavnosti vse do svoje smrti. Pred 77 leti je začel čebelariti z »dunajčani«, kasneje si je kot izučen kolar sam izdelal AŽ-panje in vse do leta 1998 je čebelaril z 20 družinami. Svojo čebelarsko pot pa je končal s Kirarjevimi panji. Pokojni Lojzek, kot smo mu rekli, v vseh letih članstva ni izpustil nobenega sestanka in skupno dogovorjenih de- javnosti. Bil je vzor vestnosti članstva nam vsem. Zato je prejel vsa možna društvena priznanja, vključno z odličje- ma A. J. III. in II. stopnje. ČD »Alojz Greif« Hoče STANKO BELINC 5. 12. 1936-27. 4. 2017 Stanko je mladost preživel v Slovenj Gradcu. Čebelariti je začel že v mladosti in čebelaril vsa leta življenja. Leta 1958 se je preselil v Mežico in se včla- nil v našo čebelarsko družino. Od leta 1978 in do zaključka leta 2016 je bil blagajnik. Pol- nih 38 let je vodil blagajno. Bil je vzoren čebelar in dru- žinski oče. Za uspešno delo v čebelarstvu je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje. Čebelarji Mežice ga bomo zelo pogre- šali, saj ni bil samo blagajnik, pomagal je pri gradnji našega doma, okolice in pri organiza- ciji številnih družabnih sreča- njih in izletov, ki jih prirejamo vsako leto. Čebelarji Mežice smo mu hvaležni za vso skrb in delo v družini. ČD Mežica FRANC KOVAČIČ 1941-2017 V letošnjem maju smo se poslovili od svojega člana Franca Kovačiča z Vira pri Domžalah. Rojen je bil na Humu pri Ormožu. Začetek njegovega čebelarjenja sega v leto 1993, ko je v oskrbo prevzel sinove čebele, in od tedaj ga čebele niso več zapustile. Leta 1995 je bil eden od ustanovnih članov novoustanovljenega samostojnega ČD Mengeš, kjer je skupaj z ženo Ano ves čas, kljub občasnim zdra- vstvenim težavam, aktivno in vsestransko deloval. Za nje- govo delo mu je ČD Mengeš podelilo odlikovanji A. J. III. in II. stopnje. S svojim delova- njem je pomembno prispeval k uspešnemu delovanju dru- štva, družinsko čebelarsko tradicijo pa naprej ohranja sin Franjo. Čebelarji ČD Mengeš bomo prijatelja Franca ohra- nili v lepem spominu. ČD Mengeš MATIJA ŠNELER 1936-2016 S poslovilnim govorom, društvenim in metliškim praporom smo se poslovili od dobrega čebelarja Matije. Če- belariti je začel že kot otrok in ljubezen do čebel ga je spre- mljala vse življenje. V najbolj- ših letih si je nad domačijo v Damlju zgradil čebelnjak za več kot 80 AŽ-panjev, ki jih je sam izdelal. Ni imel izgub čebel zaradi varoze in je imel lepe donose medu. V zadnjih dvanajstih letih je svoje boga- to znanje in izkušnje pri delu s čebelami prenesel na sina Mateja. Član ČZS je bil 62 let. Rad se je udeleževal preda- vanj, ekskurzij in druženj s kolegi čebelarji. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD ob Kolpi in Lahinji 031/734 905• info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si Med čebelarstva PISLAK BALI Obveščamo Vas, da pri nas lahko kupite v Sloveniji pridelan matični mleček odlične kakovosti, prav tako pa tudi cvetlični in gozdni med v želeni količini ali pakiran v kozarce. ČEBELARSKA OPREMA