UKREPI IN PREDPISI Novi pogoji kratkoročnega kreditiranja V novem sisterrcu bo kratko-ročni kredit služil izključno za kritje izrednih, dopolnilnih, sezonskih in drugih popolno-ma namenskih kratkoročnih naložb gospodarskih organi-zacij. Po uredbi se dajejo kratko-ročni krediti z vrnitvenim ro-kom, ki praviloma ne sme biti daljši od snega leta. Izjemno bodo potrošniški krediti in nekateri strogo namenski kre-diti odobreni z daljšim ro-kom. Pri odobravanju kredi-tov se bodo banke ravnale po konkretnih pogojih posla, v katerega bodo vložena sred-stva, ki bodo pridobljena b kratkoročnim kreditom. Ban-ka lahko pcJeg izpolnitve red-nih pogojev kreditne sposob-nostj zahteva poprejšnje za-vamovanje za vrnitev kredita. Drugače pa v sistemu poro-štva ni sprememb, ker še na-prej veljajo določbe, po kate-rih porok položj. določeni od-stotek jamstva, med tein ko koristnik kredita depomira do-ločeni odstotek sredstev. Jasno je, ča bodo ti inštru-meati kreditne poJitike v pogo-jah obstoja družbenih skla-dov obratnih sredstev. katere upravljajo delovni kolektivi, vsekakor poraenrben frinitel) v reguliranjai otisega kreddtov, in cicer bolj, kafcor je bU to pri-mer doslej. Banke so upravifiene koo-trolirati izkoriščanje kredita ter so za kršenje predpisov, pasebej pa za nenamensko po-rabo kreditov določene ustre-zajoče sankcije. Koristniki kredita bodo plačali banki obresti, katerih višina bo do-ločena v okviru določene ma-ksimalne meje, pač po zahte-vah kreditne politike v dolo-čenem mzdobju. Glede sredstev kratkoročne-ga kreditiranja določa uredba, da so banke pri odobravanju kredrtov omejene na obstoj iz-vora sredstev v kreditni bi-lanci. Bankam razen tega ni dovoljeno, da bi sredstva krat-koročnega kreditiranja upo-rabljale za dolgoročne nalož-be, na primer za investicije. Kar se tiče medsebojnih od-nosov med posameznimi ban-kaimi, določa uredba, da je Narodna banka upravičena kontroliirati finančno poslova-nje drugih bank in hranilnic. Sklepi upnavnega odbora Na-rodne banke FLRJ, ki se na-našajo na izvajanje smernic zveznega družbenega plana in drugih predpisov, so obvezni ihl vse banke, ki so tudi sicer dolžne, da se na kreditnem področju ravnajo po splošnih linijah gospodarske politike in konkretnih določbah družbe-nega plana. Uvedenj so biii posebni in-štrunventi, e katerimi bomogoie u&mkiovito refiulirati kreditni potencial biiTik. lnvesticijska banka Med predpisi, ki jih je ne-davno sprejel zvezni izvTžni svet, ko je spremenil sistem kreditirarija, pogoje investlrij-skih posojil, režim obratnih sredstev gospodarskšh. organi-zacij itd. ima poseben pomen uredba o jugoslovanski inve-sticijski banki. Po uredbi se ustanavlja ban-ka, ki bo imela specializirani delokrog dela omejen na fi-nansiranje investicij. Banka bo zbirala sredstva za finan-siranje investicij, sklepala bo posojila v državi in inoean-stvu zaradi priskrbe sredstev za finansiranje investicij in upravljala devizna sredstva, ki jih bo dobila iz državnih posojil sklenjenih v inozem-stvu zaradi finansiranja inve-sticij. Razen tega bo banka finansirala investicije.z daja-njem posojil, prodajala bo de-vize za investicijske potrebe In jamčila za posojila gospo-darskih organJzacij, sklenjena v inozemstvu za investicijske objekte, ki jih bo finansixala banka. Banka bo razen tega opravljala službo finansiranja investicij brez obveznosti vr-nitve investicijskih sredstev na račun dajalca teh sredstev in druge posle, ki jih bo- do eventualno določUi zvezni predpisL V prvi fazi svojega dela bo banka prevzela kreditii^anje investicij samo iz družbenih investicijskih skladov. Njeno poslovanje bo obsegalo poleg splošnega in repabliških inve-sticijskih skiadov tudi sklade posameznih okrajev in občin, vendar v sporazumu z ljud-skimi odbori ustrezajočih kra-jev. Politično teritorialne eno-te so upravičene ustanoviti pri poslovnih enotah investi-cijske banke, ki neposredno upravljajo njihova sredstva, odbore za posojila, ki bodo odobravali posojila iz svojih investicijskih sklad