Titovo Velenje - občinska kandidacijska konferenca Pomanjkljivosti prepočasi odpravljamo V petek je bila seja občinske kandidacijske konference, ter nato v nadaljevanju seja vseh treh zborov skupščine občine Velenje. Delegati so najprej spregovorili o oceni, ki jo je o delovanju delegatskega sistema v občini Velenje ter o uspešnosti dela vodstev delegatskih skupščin v dvoletnem mandatnem obdobju izoblikovalo predsedstvo občinske konference SZDL Velenje. Menili so, da je bil osnutek premalo objektiven, da v njem niso nakazani pozitivni premiki v delegatskem sistemu in da takšnega prav gotovo ne bi mogli potrditi. Predlog ocene, ki pa so ga delegati prejeli tik pred kandidacijsko konferenco, je marsikatere od teh pripomb že upošteval, seveda pa bi za tehtnejšo analizo tega predloga potrebovali več časa za njegovo obravnavo. Delegati so tudi menili, da ocene opozarja predvsem na tiste slabosti, ki so že dolgo znane in ki so bile zapisane že v prejšnji oceni, niso pa dovolj konkretno nakazane poti, kako te pomanjkljivosti odpraviti. Opozorili so na neskladje med ugotovit- vami in dejanskim stanjem, saj na primer ugotavljamo, da posamezne samoupravne interesne skupnosti ne delujejo dovolj dobro, zahtevamo kontinuiteto na posameznih funkcijah, vendar pa lista kandidatov za nosilce najodgovornejših delegatskih funkcij v občini Velenje za naslednje mandatne obdobje ni skoraj nič spremenjena in bodo večino nalog opravljali kandidati, ki so jih že v tem dveletnem obdobju. Čez dve leti pa bomo morali izbirati povsem nove ljudi, ki bodo potre- bovali precej časa, da se bodo lahko uspešno spoprijeli z nalogami, ki bodo pred njih postavljene. To pa si v sedanjem, gospodarsko zahtevnem času prav gotovo ne bi smeli dovoljevati. Kljub pripombam so delegati oceno na koncu vendarle sprejeli z zahtevo, da se dopolni in da o tem spregovorijo delegati na prihodnji seji zborov skupščine. Delegati so potrdili tudi možne kandidate za nosilce najodgovor-i nejših funkcij v republiki in v občini. Predsednik skupščine občine Velenje bo tudi v prihodnjem dveletnem mandatnem obdobju Janez Basle, predsednik družbenopolitičnega zbora Alojz Kikec, predsednik zbora združenega dela Alojz Saje, predsednica zbora krajevnih skupnosti pa bo Božena Stajner. Potrjeni so bili tudi funkcionarji za samoupravne interesne skupnosti. V nadaljevanju je bila nato seja vseh treh zborov občinske skupščine. Delegati so potrdili osnutek statuta občine Velenje, tehtnejšo pripombo pa je podal le predstavnik občinske organizacije Zveze borcev, ki je zahteval, da se ponovno pretehta, zakaj je v osnutku izpadel predlog o ustanovitvi sveta občine. Pripombe na osnutek bodo delegacije lahko posredovale še do konca tega meseca. Delegati so poslušali tudi poročilo izvršnega sveta o poteku sanacije v Gorenju. Predsednik izvršnega sveta je delegate seznanil z dosedanjimi prizadevanji Gorenja za odpravo izgube iz tekočega poslovanja, kar je delavcem tega kolektiva, kljub velikim težavam, ob izrednih prizadevanjih, vendarle uspelo. Seveda pc je največje breme Gorenja izguba iz poslovanja Koertinga, ki presega možnosti tega kolektiva, naše občine in regije, pa tudi trenutne možnosti v republiki. Le z velikimi prizadevanji delavcev Gorenja in drugih delovnih organizacij v naši dolini far s solidarnostjo združenega dela celotne Slovenije, bo mogoče to izgubo dolgoročno tudi odpraviti. B. Zakošek ^ooos^o^flgB^lllilllllllllllHllillllilll l|lHii|H|l|||i||||||||||||i|||||||||||H|||||||||||||||||^ 40-letnica Kajuhove smrti Stavbno zemljiška skupnost Delegati samoupravne stavbno zemljiške skupnosti občine Velenje se bodo sestali na 15. skupno sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev v četrtek, 1. marca, ob 16. uri. Seja bo v sobi občinskega sindikalnega sveta. Seznanili se bodo z delom izvršnega odbora med 14. in 15. sejo skupščine SSZS. Podano pa bo tudi poročilo o realizaciji programa za leto 1983 in o urejanju stavbnih zemljišč v soseski Salek II od leta 1977 do konca leta 1983. Obravnavali in sprejemali bodo tudi predloge programov urejanja stavbnih zemljišč SSZS obeme Velenje za letos. Za konec pa bodo ostala še delegatska vprašanja. Mozirje Opravljeni kandidacijski postopki V četrtek dopoldne je bila v nazarskem delavskem domu občinska kandidacijska konferenca, ki sojo nadaljevali s skupnim zasedanjem vseh treh zborov skupščine občine Mozirje. Delegati so najprej obravnavali in sprejeli poročilo koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL. Pri tem so seveda ocenili opravljene kandidacijske postopke na temeljnih kandidacijskih konferencah in določili kandidate za nosilce delegatskih funkcij v občinski skupščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Razpravljali so tudi o predlogu možnih kandidatov za nosilce delegatskih dolžnosti na republiški in zvezni ravni in na koncu izvolili dva delegata za prvo in drugo republiško kandidacijsko konferenco. Predsedstvi občinske konference socialistične zveze in občinskega sveta zveze sindikatov sta pripravili še oceno uspešnosti dela nosilcev najodgovornejših delegatskih dolžnosti v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Dveletni mandat se sedaj izteka in vsi imajo seveda možnost ponovitve mandata. Razumljivo to ne pomeni, da se bo to zgodilo avtomatično. Kljub temu so se v mozirski občini skupno dogovorili, da jih bodo pon^.no evl dentirali, če ne bo vsebinskih, kadrovskih ali drugačnih razlogov za nasprotne odločitve. Velja tudi ocena, da se je v zadnjem obdobju delegatski sistem okrepil, da dobiva svojo pravo vlogo, krepi pa se tudi zavzetost za njegovo učinkovito delovanje. Jasno seveda je, da vse te napore spremljajo tudi pomanjkljivosti organizacijske in tehnične narave ter slabo prilagajanje strokovnih služb delegatskim potrebam. Te ugotovitve in sedanje razmere zato terjajo toliko bolj odgovorno in poglobljeno akcijo. Skupnost otroškega varstva V torek, 28. februarja, bo v sejni dvorani skupščine občine Velenje 10. seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev občinske skupnosti otroškega varstva Velenje. Delegati bodo obravnavali in sprejemali sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih po- gojih za to leto, program skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva za leto ter aneks k samoupravnemu sporazumu o izvajanju vzgojnovarstvene dejavnosti v preteklem letu. Na koncu pa bodo še imenovali nadomestnega Slana v svetu za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic. cena 10 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 23. februarja 1984 številka 7 (711) _' Kajuh govori prebivalcem v Starem Letos mineva 40. Icet herojskega pohoda XIV. divizije na Štajersko. Pohod so borci začelli 6. Januarja leta 1944 v Suhorju vr Beli Krajini, 16. februarja se je diivizija prebila na PaHd Kozjak, 20.. februarja pa v Pako. Nato so b«ord odšli na Graško goro, kjer so> bili eno najhujših bitk v času sovvrainikove februarske ofenzive. š*e huje je bilo na območju Raven. Od tam so se borci prebili v Šentvrid nad Zavo-dnjaml, kjer je pri ŽŽlebnikovi domačiji padel pesnik 1 Karel Destov-nik Kajuh, star koma,»j 22 let. V teh dneh se pesrnika na šolah spominjajo na proslaivah združenih s Kajuhovo bralno 2 značko, v Šoštanju, v njegovem rrojstnem kraju pa bo v soboto, s priičetkom ob 18. uri, v telovadnici osnovne šole Karla Destovnika KCajuha proslava, na kateri bodo t rudarska godba, mešana pevska ztbora Svobode ;u novembra 1943 Šoštanj in Gorenje, dekliški zbor gimnazije ter solisti Agata Šumnik, Jože Oštir, Zmago Frankovič in Drago Seme pod dirigentskim vodstvom Ivana Marina izvedli kantato Blaža Arniča z naslovom Moja pesem mila moja pesem. Seveda bodo obletnico Kajuhove. smrti nadve. pozorno proslavili tudi na šoštanjski šoli, ki nosi njegovo ime. Ze nekaj časa poteka vrsto drobnih aktivnosti. Tako so se učenci udeležili pohoda na Graško goro, v Dobrni kviza na temo XIV. divizije in Štajerska v borbi, včeraj pa so s člani šoštanjske borčevske organizacije obiskali Zlebnikovo domačijo. Meseca maja pa bodo povabili medse učence istoimenske osnovne šole iz Grupade, člani šoštanjske Svobode pa člane kulturnega društva Slovan, prav tako iz Grupade. Naročilo iz Amerike Naši olimpijci so bili, po mnenju kritičnih opazovalcev, med najbolje oblečenimi športniki na otvoritveni slovesnosti. Tako je med drugim Večerni list iz Zagreba zapisal, da si zaslužijo bronasto medaljo tisti, ki so kreirali njihoVa oblačila. No, naj omenimo, da so bili naši športniki v plaščih Modnega salona iz Titovega Velenja. Takoj po otvoritveni slovesnosti je v Modni salon prišlo pismo Georga Brauna. lastnika ene od severnoameriških firm: »Vaši plašči, ki so jih nosili športniki, so zgledali čudoviti na severnoameriški televiziji. Modni salon si zato zasluži veliko čast« je zapisal v pismu in hkrati naročil kolekcijo plaščev Modnega salona. Šolski center Velenje Sodobno opremljena učilnica V prisotnosti predstavnikov republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, izvršnega sveta, Zavoda za šolstvo, Inštituta Jožeta Štefana ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Velenje ter številnih delovnih kolektivov so pretekli petek predstavniki Gorenja slovesno predali Šolskemu centru sodobno opremljeno računalniško učilnico. Šolski center ima tako sedaj na voljo deset računalnikov, na katerih bodo lahko izobraževali učence za potrebe združenega dela velenjske in sosednjih občin. Več o tem bomo pisali v naslednji številki Našega časa. 2 Stran* nas cas OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 23. februarja 1984 Občinski svet ZSS Mozirje Opredeljeni delovni načrti Bistvene naloge občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje so zapisane v smernicah za štiriletno obdobje. Operativni načrt seveda pripravljajo vsako leto posebej, ki pa razumljivo ni edino merilo dejavnosti. V sedanjih razmerah se namreč tudi sproti pojavljajo nove naloge, ki jih sindikalna organizacija mora razreševati. Med najpomembnejše letošnje naloge zagotovo sodi krepitev sodelovanja z osnovnimi organizacijami v združenem delu. Svet za družbenoekonomske odnose trenutno namenja največ pozornosti akciji obravnavanja zaključnih ra- čunov. Najprej bodo družbe-no-politične organizacije v združenem delu obravnavale poslovodna poročila, razpravo bodo kasneje prenesli še v" samoupravne delovne skupine ter zaključne račune sprejeli n; zborih delovnih ljudi. Stalna in zelo pomembna naloga je dograjevanje sistema nagrajevanja po delu. Posebne delovne skupine bodo obiskale delovne organizacije kjer bodo skupno ocenili stanje in sprejeli potrebne ukrepe. Pri tem bodo posebej poudarili krepitev inovacijske dejavnosti, ki v Gornji Savinjski dolini vsekakor ni dovolj razvita. Veliko časa in dela bodo posvetili vprašanjem delovnih in živ-Ijenskih pogojev delavcev, kar je v sedanjem trenutku še kako pomembno. Težave pri delovanju delegatskega sistema so znane, v mozirski občini pa bodo posebej poudarili delovanje samoupravnih delovnih skupin in informiranje. Temelj letošnjega delovanja bo nenehna skrb za boljše sodelovanje z osnovnimi organizacijami. Najprej bodo pripravili dvodnevni seminar, ki bo namenjen novim predsednikom izvršilnih odborov osnovnih organizacij. Zadolženi člani občinskega sveta Postaja milice Titovo Velenje Številne preventivne akcije Delavci velenjske Postaje milice ugotavljajo v poročilu o opravljenem delu v preteklem letu, da je problematika na vseh področjih naraščala, da je skrb za varnost družbenega in zasebnega premoženja upadla. Miličniki tesno sodelujejo z nosilci družbene samozaščite in drugimi odgovornimi organi pri nadaljnjem razvoju narodne zaščite, postavljanju predvidene organizacije narodne zaščite v skladu z Zakonom o SLO in DS ter pravilnikom o organiziranju in delovanju narodne zaščite. Vzporedno s tem pomagajo pri vzgoji pripadnikov narodne zaščite in nudijo pomoč pri izdelavi varnostnih ocen in načrtov za delovanje narodne zaščite. Delavci Postaje milice namenjajo vso skrb varovanju družbenega in zasebnega premoženja, ' zato ob svojem rednem delu nadzirajo čuvajsko in vratarsko službo ter opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti. GOSPODARSKA IN SPLOŠNA KRIMINALITETA Dejanja s področja kriminalitete so bila v preteklem letu v porastu, saj so jih obravnavali dobrih pet odstotkov več kot leto poprej. Poudariti je treba tudi, da število kaznjivih dejanj s tega področja že nekai let stalno narašča. V letu 1980 so jih namreč zabeležili 761, lani pa še 1217. Pri storitvah teb kaznjivih dejanj se povzroča velika materialna škoda tako na zasebnem kot družbenem premoženju. Ta je znašala pri družbenem sektorju v lani 11.208,371 v zasebnem sektotju pa 10.516,212dinatjev. Največjo problematiko s področja gospodarske kriminalitete predstavljajo kazniva dejanja — prekupčevanje z zlatim denarjem in tujimi valutami. Takšnih dejanj s6 obravnavali v letu 1983 kar 36, prejšnje leto pa teh kršitev skorajda ni bilo. Med kaznjivimi dejanji, ki so jih beležili delavci Postaje milice Titovo Velenje v lanskem letu, je še izdajanje nepokritega čeka, neupravičeno razpolaganje s stanovanjem, poneverbe, neupravičene uporabe, nedovoljene trgovine, ponarejanje, denarja, nevestno gospodarjenje, goljufije, neupravičeno sprejemanje daril, neupravičeno dajanje daril itd. Skupno so obravnavali 69 kaznivih dejanj s tega področja. Pri tem je bilo povzročene za dobrih sedem milijonov in pol dinatjev materialne škode. Storilci kaznivih dejanj so v večini primerov polnoletne osebe. Skupno število kaznivih dejanj je mnogo večje kot leta 1982, to pa predvsem zaradi porasta prekupčevanja z denarjem. Na področju splošne kriminalitete so obravnavali 1148 kaznivih dejanj, kar je 35 dejanj več kot leto poprej. Najbolj občutljiva kazniva dejanja so nezakonita vselitev. Teh so obravnavali kar 25. Najbolj zaskrbljujoča pa so dejanja s področja splošne kriminalitete. Pri njih je tudi raziskanost najbolj kritična, saj pogosto ob prijavi niti osumljenec ni znan. Skupno so obravnavali 929 kaznivih dejanj, od tegaje bilo največ tatvin v vrednosti nad 500 din, vlomnih tatvin do 30 tisoč dinarjev vrednosti, goljufij do 100 tisoč dinatjev vrednosti, vlomov v avtomobile, tatvin koles, tatvin z in iz avtomobilov itd. Storilci teh dejanj so pogosto povratniki, posamezniki pa storijo tudi več kaznivih dejanj. Delavci Postaje milice Titovo Velenje so obravnavali tudi mladoletniško prestopništvo. Med kaznivimi dejanji, ki jih storijo mladoletniki so na' prvem mestu tatvine, sledijo velike tatvine, odvzemi motornih vozil, poškodovanje tuje lastnine itd. Obravnavali pa so tudi 56 dejanj, ki so jih osumljeni otroci. Gre pa za podobna dejanja, kot so jih storili mladoletniki. Največ kaznivih dejanj beležijo v gosto naseljenih krajih kot je Titovo Velenje in Šoštanj. Pa poglejmo še kakšno je stanje po krajevnih skupnostih. Na prvem mestu je KS Titovo Velenje-Desni breg (366 kaznivih dejanj), Titovo Velenje-Levi breg (194), KS Šoštanj (154), KS Staro Velenje (93), KS Šalek Gorica (71), KS Stara vas (62), KS Pesje (51), in KS Edvarda Kardelja 3« kaznivih dejanj. Miličniki se zavedajo, da bo zaradi vse večjega števila kaznivih dejanj potrebnega več preventivnega delovanja, poleg tega pa bodo morali na tem področju več narediti tudi nosilci družbene samozaščite. Preventivno delo bo, kot poudarjajo, še zlasti usmeije-no v tiste krajevne skupnosti, kjer so kazniva dejanja najpogostejša. Delo organov za notranje zadeve pa seveda ne more biti učinkovito tudi v primerih, ko posamezni občani ne reagirajo, ko vidijo storilca, da izvršuje kaznivo dejanje. Dovolijo mu tudi, da nemoteno oddide. Miličniki obravnavajo kot kazniva dejanja tudi dogodke, samomore, požare in druge nesreče. Pri dogodkih izstopajo požari in delovne nezgode. Pri požarih je v večini primerov človeški faktor izključen, med tem ko pri nesrečah pri delu velikokrat prihaja do njih zaradi neprevidnosti posameznega delavca. izvajati so tudi pooblastila po zakonu o kazenskem postopku. Pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj in zbiranju ter zavarovanju dokazov, ki so potrebni pri uspešnem postopku pred sodiščem in drugimi organi, je Postaja milice uporabila svoja pooblastila, in sicer so imeli v letu 1983, 34 privedb, 185 pridržanj, 11 vstopov v tuja stanovanja, 16 nudenj pomoči drugim državnim organom, zbirali so tudi obvestila na zahtevo javnega tožilca, opravljali različne oglede, preiskovali stanovanja in druge prostore ter začasno zasegah predmete. VAROVANJE JAVNEGA REDA IN MIRU Na tem področju je bilo opravljenega zelo veliko preventivnega dela. Tako miličniki nadzirajo javni red in mir v tistih gostinskih objektih, kjer je ta najpogosteje kršen, več pa se zadržujejo na vseh tistih območjih, ki so najbolj izpostavljena. V lokalih dosledno kontrolirajo točenje alkoholnih pijač vinjenim in mladoletnim osebam. Na tem področju je bilo v preteklem letu že veliko narejenega, vendar pa bodo temu namenili v letošnjem letu še več pozornosti in dosledno ukrepali proti tistim gostincem, ki bodo točili alkohol vinjenim in mladoletnim. V letu 1983 so delavci Postaje n.ilice Titovo Velenje obravnavali 623 prekrškov javnega reda in miru, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. Porast pa ni tako velik kot leto poprej, ko je bil kar 43 odstoten, to pa pomeni, da se te kršitve umirjajo. Največ prekrškov s tega področja so zabeležili v gostinskih objektih in sicer kar dobrih 54 odstotkov. — • Miličniki vzdržujejo javni red in mir tudi pri vseh večjih prire- bodo obiskovali pomembnejše seje izvršilnih odborov, svet pa bo pripravil skupne seje z izvršilnimi odbori v nazar-skem Gozdnem gospodarstvu. Modni konfekciji Elkroj, temeljni organizaciji Gorenje — Mali gospodinjski aparati in na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi. Poživiti bo treba tudi delo nekaterih komisij pri občinskem svetu, ki se doslej z delovanjem niso posebej izkazale. Seveda ne manjka tudi drugih nalog. Vzvezo sindikatov bodo morali vključiti več delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Izboljšati bo treba tudi samozaščitno ravnanje, zlasti varovanje družbene lastnine. Precej nalog je tudi na področju ohranjanja revolucionarnega izročila delavskega gibanja, poudariti pa kaže še napore za boljše sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi dejavniki. ditvah, ki so organizirane v velenjski občini. Skupaj so varovali v 21 različnih prireditev, na njih pa je bilo 28 kršitev javnega reda in miru. Kontrolirajo tudi izvajajo zakona o prijavi in odjavi prebivaliča ter pomagajo pri delu drugim organom in organizacijam. To je vsekakor nujno pri izselitvah zaradi neupravičene vselitve. Vročajo tudi poštne pošiljke, vendar pa poudarjajo, da v teh primerih poštna uprava največkrat zataji. Ugotavljajo namreč, da ta vrača sodišču pošiljke, katerih naslovi so povsem pravilni. VARNOST PROMETA - Pomembna naloga organov za notranje zadeve je tudi varnost prometa. Pogoji na področju varnosti prometa se v letu 1983 v občini Velenje niso bistveno izboljšali. Promet pa seje v zadnjem času nekoliko zmanjšal — gotovo zaradi uvedbe bencinskih bonov in visoke cene goriva. Nekoliko pa seje povečal tovorni in avtobusni promet, zato kritična mesta niso nič manj nevarna kot v preteklih letih, Predvsem miličniki izpostavljajo križišče Tomšičeve in Jenkove ceste, Tomšičeve in Kidričeve, del Kidričeve (med križišči z Efenkovo in Koroško, vključno z avtobusnimi postajališči). Težava našega mesta je tudi v tem, da nimamo ustreznih parkirišč za tovorna in druga vozila. Število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami oziroma z veliko materialno škodo se v letu 1983 ni povečalo. V prometnih nesrečah je poškodbam podleglo 9 oseb (leta 1983 le 4), hudo jih je bilo poškodovanih 48, lažje pa 93. Povzročitelji prometnih nesreč so v največ primerih vozniki osebnih vozil (71), pešci (18), vozniki kolesa z motoijem (10) itd. Med vzroki prometnih nesreč je na prvem mestu neprimerna hitrost, sledi izsiljevanje prednosti, nenadno prečkanje ceste, vinjenost itd. Da bi varnost prometa kar najbolj izboljšali, organizirajo delavci velenjske Postaje milice številne preventivne akcije, povezujejo pa se tudi z drugimi ustreznimi organi in organizacijami. Takšnega sodelovanja si želijo prav na vseh področjih dela, saj se zavedajo, da bo njihovo delu uspešno, če bodo pntegnili k sodelovanju kar najširši krog občanov. Kdo ve, komu so namenjene zapornice? »Veijetno vlaku, da ne bi ki vztrajno premaguje oviro. ■m mmm kam zavil,« si misli tovarišica, Drobno gospodarstvo v občini Mozirje Obseg storitev nenehno pada Celovit razvoj drobnega gospodarstva je v zadnjem času pogosta tema razgovorov in ocenjevanja na vseh ravneh. Temu področju gospodarjenja namenjamo v bodoče ključno vlogo pri razreševanju številnih vprašanj našega gospodarskega razvoja. Možnosti za krepitev njegove vloge je veliko. Zlasti pomembna je vloga drobnega gospodarstva na področjih zaposlovanja, povečevanja produktivnosti in rentabilnosti, izboljševanja ponudbe na tržišču, dopolnjevanja industrijske proizvodnje, nadomeščanja uvoza, prilagajanja domačih gospodarskih gibanj razmeram na svetovnem trgu in drugod. Seveda se ocenjevanju razmer v drobnem gospodarstvu niso mogli izogniti tudi v mozirski občini, pri čemer pa so svoja razmišljanja trenutno usmerili le v zasebni sektor, ker družbenega drobnega gospodarstva v tem času ne premorejo. Ugotovitve so jasne. V občini Mozirje drobnega gospodarstva v družbenem sektorju torej ni, pa tudi sicer slabosti in nedorečenosti ne manjka. Obrtniki in pri njih zaposleni delavci predstavljajo v mozirski občini le 12,8 odstotka vseh zaposlenih, samo delavci pa le 5,4 odstotka. Izredno slabo razvita je storitvena dejavnost. Ob tem je še posebej zaskrbljujoče dejstvo, da storitve iz leta v leto upadajo. Vzrokov je seveda več. Mednje vsekakor sodi tudi dejstvo, da samo delo, kot element no-voustvarjene vrednosti, ni dovolj vrednoteno. Problem so tudi izredno dragi poslovni prostori, niti jih ni dovolj, razrešiti bo treba nedorečenosti na področju davčne in kreditne politike in še bi lahko naštevali. Zaradi občutnega pomanjkanja storitev in uslug za občane se seveda ne morejo izogniti primerom nedovoljenih storitev, čeprav ,,šušmarstva" v zadnjem času ni toliko, kot v preteklih letih. Proizvodna obrtna dejavnost hitro narašča, ob tem pa v celoti manjka tehtnih kooperacijskih oblik sodelovanja z združenim delom. Tudi posamezne vrste obrti se neusklajeno in nerazumljivo različno razvijajo. Avtoprevozni-kov je že zdavnaj preveč, pa tudi razvoj lesarskih dejavnosti že ni več v skladu z razpoložljivimi količinami lesne surovine in je zato že v nasprotju z občinskimi interesi. To seveda predvsem velja za obratovalnice, ki se ne^ukvarjajo z višjo obliko predelave lesa, niti niso vključene v kooperacijsko sodelovanje z združenim delom. Prav v lesarstvu se tudi pojavljajo primeri neupravičenega bogatenja, čemur bodo v občini Mozirje v bodoče namenili več pozornosti. Tudi zato, ker je že dolgo znan pereč problem nedovoljene trgovine z lesom, ki kljub pomanjkanju kakovostne surovine, ,,zapušča" občino in dolino. Tudi gostinsKa ponudba je nepopolna, saj lokali v nekaterih krajih hrane sploh ne nudijo, ob tem pa naj bi bil turizem prednostna panoga razvoja Gornje Savinjske doline. Pomanjkljivosti je seveda še več. Zakonodaja ni dorečena, prav. tako bo treba ustrezno dopolniti davčno in kreditno politiko, okrepiti štipendiranje za potrebe drobnega gospodarstva, v čim večji meri odpraviti slabosti, zagotoviti razvoj družbenega drobnega gospodarstva, saj možnosti zagotovo ne manjka in podobno. Nalog je torej veliko. O njih so na nedavni seji razpravljali tudi člani občinskega komiteja zveze komunistov. Na osnovi poglobljene razprave bodo pripravili ustrezne sklepe in stališča, katerih uresničevanje bo moralo omogočiti hitrejši razvoj drobnega gospodarstva mozirske občine v celoti. Brivnice in česalnice p. o. Titovo Velenje Na podlagi sklepa delavskega sveta DO Brivnice in česalnice Titovo Velenje z dne 24. 1. 1984 razpisna komisija ponovno razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (ni reelekcija) Za individualni .poslovodni organ je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naaednje pogoje: ,, " 1. da ima višjo strokovno izobrazbo pravne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih oz. nalogah 2. da ima smisel za organizacijo dela in vodenje poslovanja 3. da ima osebne kvalitete, kot so opredeljene v družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Velenje 4. da je družbenopolitično aktiven 5. da izpolnjuje splošne pogoje predpisane z zakonom Izbrani kandidat bo izbran za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi v zapečateni kuverti z oznako ,,za razpisno komisijo" na naslov Brivnice in česalnice, Cankarjeva 1, 63320 Titovo Velenje. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Zbor delavcev Centra za informiranje, propagando in založništvo Volenje OBJAVLJA delo in naloge STROJEPISKE (tajniška dela) za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — končana administrativna šola ali ekonomska srednja šola — eno leto delovnih izkušenj — moralno-politična neoporečnost — znanje slovenskega jezika Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Kandidati naj pošljejo prošnje s potrebnimi dokazili na Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, 63320 Titovo Velenje, Františka Foita 10, v 15 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Kandidati dobe podrobne informacije o delu in nalogah strojepiske na Centru za informiranje, propagando in založništvo Velenje. »NAŠ CAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, BorisZakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je432 din (mesečna *je 360 din) za inozemstvo 900 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in oprema: ČGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. nas čas * stran 3 —■——M—— SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE Rek — delovna organizacija Eso Velik skok porabljenih sredstev Kolektiv delovne organizacije Eso se je lani srečeval z velikimi težavami. Čeprav so bili nanje pripravljeni, so seveda zanesljivo vplivale na lanske končne rezultate. Kljub temu so v primerjavi z letom poprej presegli celotni prihodek za 65 odstotkov, oziroma ga dosegli 165 milijard starih dinarjev. Pričakovali so, da bodo materialni stroški visoki, vendar ne tako, kot so v resnici bili. Tako so porabljena sredstva porasla kar za 90 odstotkov. Tudi delovni rezultati so spodbudni, saj so dohodek povečali za 30 odstotkov, kar v dinarjih pomeni 55 starih milijard. Prav tako so opravili več proizvodnih ur na račun podaljšanega delavnika ter dela v prostih sobotah in nedeljah, vse skupaj z manjšim številom delavcev, kot so načrtovali. Poleg težav v proizvodnji, zlasti z zasedenostjo proizvodnih zmogljivosti in neustreznimi stroji, pa tudi stanje na tržišču seje spremenilo. Poleg celovite ponudbe želi kupec tudi fiksno ceno plačljivo v dinarjih in kredit na daljše obdobje z ugodnejšimi obrestnimi merami, kot so bančne. To pa je za delovno organizacijo sila neugodno. K temu je svoje prispeval še nedavni odlok zveznega izvršnega sveta o zamrznitvi cen. kar bo nedvomno povzročilo izpad dohodka. Ob neugodnih gibanjih cen repro-materialom. zlasti izdelkov črne Kako bo letos, je za 673-članski kolektiv še vprašanje, saj bodo gospodarski pogoji pravtako težki metalurgije, ki jo morajo plačevati vnaprej in prispevati še devizno udeležbo, dobijo materiale barvne metalurgije samo za devize. se kaj lahko zgodi, da bo Eso letošnje prvo polletje sklenil z negativnimi poslovnimi rezultati. Težave pri nabavi repromateria-lov so tudi v tem. daje trg slabo založen, cene neprestano rastejo, dobavitelji ne jamčijo dobavnih rokov in tako naprej. Takšno stanje je povzročilo, da so nabavljali material takrat, koje bil na tržišču, čeprav takšnih količin niso potrebovali. To je bilo možno vse dotlej, dokler so seveda imeli na voljo dovolj lastnih obratnih sredstev. V bodoče pa bodo morali opraviti doslednejšo selekcijo naročil in si pridobiti kar največ obratnih sredstev. Če tu ne bodo dovolj uspešni, se lahko zgodi, da bo motena celo redna proizvodnja. To pa bi brez dvoma slabo vplivalo na razpoloženje in počutje celotnega kolektiva. Poleg delovne discipline in finančnih težav je za boljšo preskrbo z re-promateriali več kot potrebna tudi usmeritev v izvoz. Rešitev iz zagat je uveljavljanje na zunanjem trgu, kije seveda pogojeno s kakovostjo izdelkov, točnostjo rokov in konkurenčnimi cenami. Zato tudi velja poglobiti kooperacijo s firmo Dauti. menijo v delovni organizaciji Eso. Kot zanimivost in za zgled drugim naj zapišemo naslednje: V Esu so na pobudo sindikalne organizacije v tej delovni organizaciji med delavci izvedli nadvse zanimivo anketo o trenutnem stanju in razpoloženju v kolektivu. Anketo, je izpolnilo preko 460 delavcev, iz nje pa je moč razbrati, da delavci za svoje delo niso dovolj stimulirani, za boljše delo pa ne dobijo »pravičnega« osebnega dohodka. Nadalje so zapisali besede o slabi organizaciji dela, ki se kaže v nesposobnosti tistih, ki delo organizirajo. To je dovolj tehten pokazatelj, da bodo morali v Esu marsikaj spremeniti, da bodo omenjene pomanjkljivosti uspešno odpravili. In kot sami pravijo bo potrebno najprej postaviti prave ljudi na prava mesta. Ne bodo pa zanemarili izboljšanja organizacije dela in nagrajevanja po delu. To pa je tudi nujno in potrebno, če želijo letošnje poslovno leto skleniti pozitivno. B. Mugerle Vekos — tozd Stanovanjska oskrba Ukrepi za boljše gospodarjenje Vekosova temeljna organizacija Stanovanjska oskrba se je tako kot ostale temeljne organizacije združenega dela lani srečevala z zelo težkimi in zaostrenimi pogoji gospodarjenja. Zato so ob vsakem tromesečju, ko so ocenjevali gospodarske rezultate, sproti spreje-mali ukrepe za odpravo težav. Prav negativni rezultat gospodarjenja v prvem tromesečju je znotraj tozda narekoval široko aktivnost sprejemanja konkretnih stabilizacijskih ukrepov. Uspeh ni izostal. Kljub vsem tem težavam so v tozdu Stanovanjska oskrba lani celotni prihodek glede na načrte presegli za 15 odstotkov. Glede na plan sq dosegli dohodek 97-odstotno. čisti dohodek s 94 odstotki, porabili pa so za 39 odstotkov več sredstev, kot so predvidevali. Temu primeren je tudi ostanek čistega dohodka. Vse to so dosegli s 74 delavci, čeprav so načrtovali 77 delavcev. Povprečni osebni dohodek v tej temeljni organizaciji je bif 16.270 dinarjev. Kar 68 delavcev je prejemalo dohodek. kije nižji od povprečnega v občini in je ob polletju znašal 17.243 dinarjev. Prav pri teh delavcih pa osebni dohodki skoraj že ne zadoščajo za zadovoljevanje življenjskih potreb. Predvsem jih v Stanovanjski oskrbi skrbi, da so porabljena sredstva kar za 39 odstotkov višja od načrtovanih. Vzroke zato bodo podrobneje ocenili in temu primerno oblikovali načrte za letos. Težava je tudi v tem. da tozd nima ustreznih pogojev za delo. ker je interesna skupnost sedanje prostore prodala Surovini. Trenutno v Stanovanjski oskrbi še nimajo pogojev za nadomestno gradnjo. ; V tozdu nameravajo v bodoče uvesti dvoizmensko delo vzdrževalcev. Ti bodo torej delali v času, ko so naročniki uslug doma. V tozdu menijo tudi, da so precej izboljšali odnose med vzdrževalci in uporabniki. Kljub temu so delavci, ki so ob vsakem času pripravljeni odpraviti napake, večkrat deležni neupravičene kritike, zlasti pri odpravljanju okvar, ki jih z nevestnim ravnanjem povzročajo stanovalci sami. Motijo jih tudi nekatere organizacijske spremembe. Zato bodo poiskali vse samoupravne poti, da ne bodo izničili vsega, kar so v zadnjih letih dosegli na področju stanovanjske izgradnje in oskrbe. Za izboljšanje gospodarjenja so v tozdu Stanovanjska oskrba sprejeli nekaj konkretnih ukrepov, ki so jih pravkar dali v javno razpravo. Dosledneje, kot doslej, bodo morali upoštevati sistem obračunavanja izvršenih del, dopolniti in organizacijsko izboljšati notranjo organizacijo | deia. se kadrovsko okrepiti in zagotoviti celovito ponudbo skup-! nostim stanovalcev, interesni skupnosti in vsem ostalim uporabnikom. Bolje bodo morali izkoristiti vse kadrovske zmogljivosti v okviru Vekosa. Stalne napore bodo namenjali delovni disciplini, primernemu odnosu do uporabnikov storitev, sproti pa bodo morali spremljati uresničevanje programa samoupravne interesne skupnosti. Pomagati bodo morali tudi pri ustanavljanju še drugih skupnosti stanovalcev in vanje ter v krajevne skupnosti prenesti težišče svojega dela. Trenutno je v velenjski občini ustanovljenih 125 skupnosti stanovalcev. ustanoviti pa jih na- meravajo še od 10 do 15. Sicer pa v Vekosovem tozdu Stanovanjska oskrba o ustanovljenih skupnostih stanovalcev menijo tole: »Na sestankih ob ustanavljanju skupnosti stanovalcev, ki se jih vedno udeležujemo, se večkrat zastavlja vprašanje kako naprej. Sedaj namreč celotni stanovanjski fond prenašamo v upravljanje skupnostim stanovalcev, kot določa zakon. Žal pa se že pojavljajo težnje, da bi moral obveznosti za interesno skupnost pobirati en inkasant, za centralno ogrevanje in vodo drugi, mrzlo vodo, odvoz smeti tretji in tako dalje. Obstaja torej bojazen, da bo prihodnje mesece k stanovalcem prihajalo več inkasantov. To pomeni, da bi opustili vse tisto, kar smo v velenjski občini na tem področju dosegli v preteklih letih in kar so nam druge občine zavidale. Poudariti velja, da smo imeli le pol odstotka dolžnikov. Pri Vekosu smo celo pripravljeni prenesti obračunavanje obveznosti in dajatev na avtomatsko obdelavo podatkov. Imamo že vse pripravljeno, na interesni skupnosti pa menijo, da bi na avtomatsko obdelavo prešli šele čez dve leti. Menimo, da je to korak nazaj.« B. M. KZS občine Mozirje Urejanje Zadrečke doline Naloge kmetijskih zemljiških skupnosti so raznovrstne in še kako pomembne. V skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih morajo skupnosti urejavati zelo številna področja. Sem sodijo vse vrste melioracij, promet s kmetijskimi zemljišči in ostale sprotne naloge. Med ukrepe za boljše gospodarjenje sodi tudi večja delovna disciplina in boljša organizacija dela Kmetijska zemljiška skupnost občine Mozirje je v minulih treh letih opravila zelo veliko zlasti pri hidromelioracijah, saj je s tem zagotovila 380 hektarjev kmetijskih površin. To so bile več ali manj manjše melioracije. V zadnjem letu je svoje delo usmerjala tudi v obsežnejše hidromelioracije v Zadrečki dolini. Za srednjeročno obdobje 81-85 si je namreč skupnost zadala obsežno nalogo hidromelioracije celotne Zadrečke doline. Do prihodnjega leta bodo predvidoma sklenjena dela na 300 hektarjih kmetijskih zemljišč. Sem sodijo področja Zgornjih in Spodnjih Pobrežij in površine od Dobletine do Lačje vasi. Potrebno dokumentacijo za vsa ta dela že pridobivajo in upajo, da bodo končana do sredine letošnjega leta. Naslednja pomembna naloga skupnosti je pianinsko pašništvo. V mozirski občini je 3.500 hektarjev pašnih površin, za pravo pašo pa jih je primernih le okrog 2.000. Te površine so obeležile že v letih med 1954 in 1959. Doslej je seveda narava naredila svoje in veliko teh površin je že zaraščenih, zaradi različnih pogledov na kmetijstvo in živinorejo pa je znatno upadlo tudi planinsko pašništvo. Ti pogledi so se v zadnjih letih precej spremenili in zanimanje za pašo v planinah je znova močno naraslo. V Občini so pričeli oživljati planinske pašnike, urejevati lastniške odnose in določevati pašne in gozdne površine. V zadnjih treh letih so tako uredili prvih pet pašnikov na Radegundi, Teru in tri na celotni Menini planini. Letos čaka j skupnost obsežna naloga in sicer | ureditev vseh p"ašnih površnin v občini. S tem se povečuje tudi sta-lež živine na planinskih pašnikih. Leta 1980 so našteli 950 glav govedi in 1000 ovac, lani pa že 1.400 govedi in 1.300 ovac. To je vsekakor pomemben napredek, saj so v pašne površine vlagali majhna sredstva, predvsem za najnujnejša ureditvena dela. Letos bodo med drugim opravili agromelioracijo na 100 hektarjih pašnih površin na pašnikih Radegunde in Ter in število glav na teh površinah se bo lahko znatno povečalo. Dela je seveda še precej, vendar so prepričani, da bodo s smotrnim delom dosegli željene cilje., Pri uresničevanju kmetijske zemljiške politike je zelo pomemben promet s temi zemljišči. Skupnost mora zagotavljati dosledno uresničevanje zakonskih določil. Nalog je seveda veliko tudi pri prostorskem načrtovanju, pri čemer velja poudariti, da so zahtevano kategorizacijo kmetijskih zemljišč v mozirski občini opravili med prvimi v Sloveniji. S tem so zagotovili nemoteno izdelavo prostorskega dela družbenega načrta, ki naj bi bil nared že aprila letos. Franc Atelšek Zmotili smo ga sredi zelo pomembnega dela ne samo zanj, ampak za vse nas — pri pripravljanju testa za peko kruha. Franc Atelšek, sogovornik v današnjem srečanju, je namreč pek v velenjski industrijski pekarni. Z njim smo se zapletli v kratek pogovor in nastal je tale zapis. Franc opravlja poklic peka že 22 let. Pekaril je v Bovcu, Hrastniku, življenjska pot ga je vodila še v Beograd in celo v Zahodno Nemčijo. Zadnja Ti leta pa je zaposlen v merksovi industrijski pekarni v Titovem Velenju kot pripravljalec testa. ,,Doma sem iz Mozirja. Tiste čase, ko sem končal osnovno šolo, smo večkrat občutili pomanjkanje kruha. Poklic peka je bil seveda takrat sila zanimiv. Odločil sem se zanj in danes mi ni ž